♦	DOMAČA STRATESKA LAST BANK
Franjo Štiblar
♦	GOSPODARSKA AKTIVNOST OSTAJA ODVISNA OD IZVOZNEGA POVPRAŠEVANJA IN KREDITIRANJA
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
♦	STATISTIČNA PRILOGA
tO % □ 5
CD CD
ŠT. 430 NOVEMBER 2010
EIPF
GOSPODARSKA GIBANJA
430
Ljubljana, november 2010
UREDNIŠKI ODBOR:
Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversitat, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana;
GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano.
© 2010 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI,
Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360
Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov.
Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o.
KAZALO
5
DOMAČA STRATEŠKA LAST BANK	6
Franjo Štiblar
I.	Ocena položaja in vizija razvoja bančništva Slovenije	6
II.	Implementacija strategije domače lasti bank v praksi	14
GOSPODARSKA AKTIVNOST OSTAJA ODVISNA OD IZVOZNEGA
POVPRAŠEVANJA IN KREDITIRANJA	21
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
1.	Okrevanje investicij v Sloveniji opazno zaostaja za evro območjem	24
2.	Nadaljevanje hitre rasti blagovne menjave ob manjšem primanjkljaju
tudi v septembru	26
3.	Zaupanje nekoliko višje le v storitvenih dejavnostih	26
4.	Industrijska produkcija na letni ravni višja	28
5.	Gradbeništvo in domači turizem še naprej v krizi	28
6.	Brezposelnost v oktobru in novembru znova višja	29
7.	Začasno umirjanje življenjskih stroškov	30
8.	Stabilizacija števila delovnih ur opazno vpliva na strukturo in dinamiko plač	32
9.	Davki se popravljajo, čeprav z velikimi nihaji v timingu vplačil	33
10.	Dinamika celotnih kreditov privatnemu sektorju se umirja	34
11.	V septembru znova presežek v tekoči plačilni bilanci	37
STATISTIČNA PRILOGA
39
6
DOMAČA STRATEŠKA LAST BANK
Franjo Štiblar
I. OCENA POLOŽAJA IN VIZIJA RAZVOJA BANČNIŠTVA SLOVENIJE
Bančništvo Slovenije naj tudi v prihodnje nadaljuje vlogo iz preteklosti: ostati mora pokončna hrbtenica uspešnega razvoja slovenskega gospodarstva in družbe v celoti. Ekonomske in s tem politične suverenosti samostojne države ni brez močnih lastnih financ, posebno bančništva, o čemer priča tudi zgodovinska izkušnja. Preprečiti je treba ukrivljanje te hrbtenice zaradi slabih poslovnih odločitev (rezultatov) ali zaradi neugodnih sprememb v lastniški in širše korporacijski strukturi bank. Bančništvo je eden ključnih materialnih temeljev za ohranitev slovenske identitete (več: avtor, Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije, ZRC SAZU, 2010).
1. Elementi solidarizma, pomembni za bančništvo Slovenije
1.	Za bančništvo to pomeni uresničevanje zahtev po strožji regulaciji in dobrem nadzoru bank - akterjev na bančnem (finančnem) trgu in vključitev v nadzor vseh nebančnih institucij, ki opravljajo (tudi) bančne posle, kot so hedge skladi, skladi zasebnega kapitala itd. Banke bodo pretežno v zasebni lasti, torej ne v državni domači, kaj šele v lasti drugih držav, kot se danes dogaja, na primer v Sloveniji banki Hypo Alpe-Adria, posredno pa so tuje države tudi (so)lastnice nekaterih drugih tujih bank v Sloveniji, ki so z državno intervencijo v matični državi de facto postale državne banke. Prodaja tujim lastnikom vodilnih bank je slabša možnost od domačega javnega lastništva; optimalno bi bilo razpršeno domače lastništvo z vsaj kontrolnim deležem države. Ena možnost je t. i. križno lastništvo največjih finančnih institucij pri nas, ki bi konkretno pomenila izmenjavo delniških deležev med NLB in zavarovalnico Triglav.
2.	Vloga bank je, da zagotovijo vsaj minimalne življenjske standarde vseh domačih prebivalcev, za kar potrebujejo zadostno finančno podlago, ki jo lahko ob uspešnem gospodarjenju prispevajo domače banke z dividendami javnemu sektorju. Tak evropski model razmišljanja poznajo v Skandinaviji, Franciji, pa tudi nemške »Landesbanken«.
3.	Banke, ki presegajo 10-15 odstotno profitno stopnjo, to dosežejo le na račun drugih gospodarskih osebkov, kar pomeni, da ne internalizirajo (vzamejo za svoj, ponotranijo) eksternih (zunanjih) negativnih učinkov svoje politike dviga dobičkov za lastne delničarje
za vsako ceno. Nekatere banke bodo pod javnim nadzorom lažje upoštevale kriterij solidnega profita in podpore družbenemu ekološkemu, socialnemu, etničnemu, kulturnemu okolju Slovenije, kot zasebne banke, ki jih vodi pretežno individualni interes lastnikov, ki se bistveno razlikuje od družbenega interesa.
4. Ohranitev »relationship banking« bo, podobno kot na drugih področjih ekonomskega, posebej finančnega delovanja, neposredno delovala proti zlorabi privilegiranega položaja posameznih akterjev (bančnih lastnikov in menedžerjev) proti drugim, manj poučenim klientom z izkoriščanjem informacijske asimetrije. Virtualni odnosi lajšajo zlorabe, saj ni neposrednega stika med izkoriščevalcem in izkoriščanim, kar je eden od razlogov za tolikšen razmah finančne krize.
7
5. Posameznik bo moral biti dobro bančno in finančno izobražen (kar je tudi eden od predlogov Roberta Shilleija proti finančni krizi, 2009), da ne bo predmet bančnega manipuliranja. Reklamiranje zadolževanja z bančnimi posojili brez meja in spoznanja posledic pri odplačevanju je uspešno lahko samo pri nevednih prebivalcih in neodgovornih gospodarstvenikih. Zato tak sistem v vse večji meri krepi ignoranco in neznanje velike večine prebivalcev: samo takšni so dober »material« za bančno, finančno manipulacijo z reklamo. Hkrati neposredne nagrade za obseg kreditiranja spodbujajo bančne menedžerje k pretiravanju in prevzemanju prevelikih tveganj glede na zavarovanje pred njimi (v upanju, da bodo dali čim več kreditov in zato dobili visoke nagrade - bonuse), uresničena tveganja - škode, pa bo plačala država (znana teza o zasebnem prisvajanju dobičkov in socializaciji izgub).
6. Odprta družba pomeni tudi na bančnem in finančnem področju odpiranje različnih opcij, poleg klasičnega bančništva tudi druge oblike bolj solidarnostnega finančnega sistema, kot so vzajemne finančne institucije. Primarni cilj slednjih ni doseganje dobičkov, ampak zgolj solidarnostno nudenje finančnih storitev (kot so hranilnice, nove oblike bančništva za revnejše, znane na primer v Indiji). V sodobni družbi morajo vsi ljudje dnevno sprejemati ekonomske odločitve, pri njih je finančni del neizbežen. Zakaj ne bi bilo mogoče obravnavati finančnih storitev podobno kot zdravstvenih, torej kot servis posamezniku? S tem bi omogočili, da se v družbi svobodno odločamo za alternativne oblike finančnega angažmaja za tiste prebivalce, ki se finančne pridobitne dejavnosti (zaradi nasprotovanja prevzemanju tveganj ali iz moralnih razlogov v njihovem vrednostnem sistemu) ne bi želeli udeleževati. V svobodni pluralni družbi je treba graditi alternativne možnosti za sodelovanje ljudi, prav tako kot na političnem, tudi na ekonomskem in v njegovem okviru bančnem oziroma finančnem področju.
Ali bomo onemogočali krepitev domačih finančnih, trgovskih in gospodarskih stebrov prek združitev in prevzemov, medtem ko ves razviti svet koncentrira domačo lastnino s prevzemi in združitvami kot način reševanja krize?
2. Prodaja slovenskih bank in gospodarstva tujcem ni prava strategija izhoda iz krize
Strategija odgovarja na vprašanje, po kakšni poti uspešno uresničiti vizijo, da bo slovensko bančništvo tudi v prihodnje hrbtenica razvoja gospodarstva in uveljavitve državne suverenosti.
Odločevalci prek medijev pripravljajo javnost na prodajo tujcem
Gre za vse bolj izrazite signale, ki jih v letu 2010 daje vlada, češ da želi ključne gospodarske enote v državni lasti (blue chipi) prodati tujcem. Med njimi so predvsem vodilne banke; na to dejanje vlada pripravlja javnost. Opozarjanje vnaprej je dobrodošlo, saj po izvršeni prodaji poti nazaj ne bo več, ekonomska suverenost (in z njo kulturna ter politična) bosta izgubljeni za vedno. Postali bomo provinca, periferija razvite Evrope in sveta, delili bomo usodo z evropskimi državami vzhodno od nas. Predlog prodaje državnih blue chipov tujcem je domislica naših poznanih neoliberalcev, ki so jim zunanje posledice (eksternalije) takšne politike nepoznane, nerazumljive ali pa jih ne priznavajo. Poudarjajo nevzdržnost proračunskega primanjkljaja, da vlada ne bi sodelovala pri dokapitalizaciji največje banke in bi se morala prodati tujcem, saj pri tem računajo, da nekaj kapne tudi v njihov žep. Kaj pomeni »stvarni ekonomski interes«, o katerem govorijo, v primerjavi s »kvazi nacionalnim interesom«? Je blaginja tukaj živečih? Doseženo s prodajo tujcem? Čigav interes je v tem primeru izpolnjen? Verjetno interes tistih, ki s prodajo zaslužijo, saj so solastniki; to so tujci, ne gre pa za interese večine Slovencev tega rodu in tistih, ki prihajajo. In kaj vključuje blaginja? Bistveno več kot le materialno korist.
8
V vsakdanjem leporečenju se zakriva dejanski pomen: »privatizacija« v resnici pomeni odtujevanje domače lastnine tujcem, »tuje neposredne investicije« pa pomenijo prevzeme s strani tujcev. Tako odločevalci raje uporabljajo vrednostno bolj nevtralne besede in formulacije za v bistvu mnogo bolj radikalna dejstva odprodaje domačega gospodarstva (pretežno v državni lasti) tujcem, lahko tudi proti nagradam, ki jih dejansko dajejo tuji kupci tistim Slovencem, ki to omogočijo. Seveda so tuje investicije na novo (greenfield) vedno dobrodošle, če le izpolnjujejo standarde, ki onemogočajo negativne zunanje učinke (eksternalije) na naših tleh, tj. ekološke, socialne, etnične. Treba je zavzeti kritično stališče in zavrniti prevzemanje (prodaje) domačih blue chipov, ki poslujejo relativno dobro, tudi bank.
Kaj je narobe s prodajo državnih bank (zavarovalnic podjetij) tujcem? Teze za odgovor:
1/ Kje so zmagovalci osamosvojitve (kulturniki, pisatelji, politiki), da so državo (gospodarstvo) prepustili neoliberalcem, ki nas želijo proti vsem osvobodilnim stremljenjem izpred 20 leti danes »odtujiti«, prodati tujcem? Zakaj jim to dovolijo? Ali bomo vendarle pristali le kot provinca (periferija) EU, uvrščena med ostale države province iz »nove
Evrope«? Najprej. Privatizacija državnega premoženja je v očeh predlagateljev kar izenačena s prodajo tujcem. Kaj pa domači potencialni zasebni lastniki? Tisti, ki imajo že ustvarjene dejanske prihranke (ne bodoči kreditojemalci), s katerimi bi lahko kupovali blue chipe v državni lasti. Treba je počakati na dovolj domačih prihrankov zasebnikov in podjetij, ki bi bili z njimi pripravljeni kupovati deleže v državnih blue chipih. To je bil tudi osnovni strateški razlog zelo postopne privatizacije slovenskega gospodarstva. Privatizacija tedaj ni nujno prodaja tujcem. Slednja pa ne zagotavlja, da ne bi morda tujcem prodane gospodarske enote družbe prišle v roke tuji državi, če je v sedanji krizi tuji lastnik podržavljen. In potem sledi vprašanje, ali bo tuja država gospodarila v korist stalnih prebivalcev Slovenije bolje kot slovenska država. Takšno posredno lastništvo tuje države bi bilo neposredni napad na slovensko suverenost, ekonomsko in tedaj še bolj izrazito politično.
9
2/ Nobena država, tudi mnogo bolj zadolžene od Slovenije, ne rešuje zadolženosti (proračunski primanjkljaj, odplačilo državnega dolga) v sedanjih kriznih časih s prodajo gospodarskih enot tujcem, ampak iščejo lastne domače vire za rešitve. Slovenija mora ravnati enako, če ne želi postati le provinca, periferija razvite Evrope. In če bi že želeli prodajati, bi to bilo nesmiselno, saj so v krizi in takoj po njej cene teh blue chipov prenizke. Koliko prenizke so cene? Grobo informacijo nam lahko da vrednosti borznih indeksov danes glede na v preteklosti doseženo maksimalno vrednost. DJIA kot predstavnik svetovnih cen dosega z 10000 točkami manj kot 70 odstotkov v preteklosti že dosežene maksimalne vrednosti, ki je bila v letu 2007 že 14142 točk; SBI20 kot pokazatelj gibanja slovenskih cen je danes s preko 4000 le na tretjini maksimuma iz preteklosti, ki je bil prek 12000. Torej, slovenske družbe se v povprečju danes lahko prodajajo za tretjino (!) nekdanje vrednosti, svetovne za dve tretjini.
In če bi enkrat prodali domače premoženje (na primer banko) v državni lasti tujcem, da bi se rešili iz krizne situacije (primanjkljaja in dolga), kaj nam bo ostalo za ukrepanje, ko bo prišla naslednja kriza, sredstev v obliki premoženja za prodajo kot načina reševanja iz krize pa več ne bo. Tudi to kaže očitno kratkovidnost in kratkoročnost takšnih prodaj naših podjetij tujcem.
3/ Prodaja državnih podjetij tujcem ni družbeni optimum naše države, saj ekološki, socialni, etnični vidiki niso upoštevani. Vendar pa s tem ni dosežen niti ekonomski optimum (!), kot želijo prikazati najglasnejši ekonomski liberalci, za vse generacije in tudi ne za ne-elito sedanje generacije. Ni upoštevan medgeneracijski, medčasovni optimum funkcije blagostanja (Samuelson), kar mlado generacijo onemogoča. Prodaja ne more biti uporabljena za krpanje tekoče proračunske luknje. Konkurenčnost je cilj za elite. Cost benefit analiza ni natančna, ker je prihodnost negotova in ker vsi stroški v analizi niso internalizirani (ekološki, socialni, kulturni).
4/ Če domačini nismo sami sposobni upravljati, regulirati, nadzirati lastnega gospodarstva, ampak prepustimo, da to opravijo tujci, s tem priznamo, da nismo zreli za ekonomsko
10
suverenost in potem tudi ne sposobni politične suverenosti in kulturne samostojnosti. Prodaja in predaja upravljanja tujcem je najbolj očitno priznanje nesposobnosti za samostojno gospodarsko odločanje, torej gre za oceno tolikšne stopnje naše nezrelosti ekonomskega odločanja, da si ne zaslužimo ekonomske suverenosti. Če pa ne bomo obvladovali lastne gospodarske, posebej bančne podlage, ne bomo imeli osnove za samostojno politično odločanje in za nacionalno pomembno kulturno delovanje. Ker smo torej nesposobni, se odrekamo ekonomski in posledično politični suverenosti, na koncu se bomo odrekli lastni neodvisni državi! Če pa gre pri nas zgolj za slabosti v obliki političnega poseganja v njihovo upravljanje, za takšne intervencije tudi podjetja v tuji lastnini ne bodo tega imuna; nanje bodo pač vplivali tuji politiki.
5/ Generacija, ki je ustvarila proračunski primanjkljaj in dolg, naj ga odplača s produktom svojega dela, ne pa, da s trošenjem preko ustvarjenega zapravi premoženje prednikov in hkrati obremeni z dolgovi naslednike.
6/ Če je v letu 2009 domači produkt padel za 7 odstotkov (končna številka bo verjetno bistveno manjša, ko se upoštevajo spremembe zalog), za servisiranje dolga potrebujemo 3 odstotke BDP, potem bi bilo pravično do prihodnjih generacij, da tudi vsi dohodki sodobnikov v Sloveniji (dela, lastnikov kapitala, zemlje, menedžerjev) padejo v povprečju za 10 odstotkov BDP. Vprašanje solidarnostnega dogovora je, da najrevnejši vzamemo manj, bogatejšim več.
7/ Pristaši neoliberalnega koncepta gospodarjenja, ki nas je pripeljal v sedanjo krizo, sledijo svojim parcialnim interesom z manipulacijo mnogih slojev družbe: zamegljujejo pogled mladim, da ne sprevidijo, da bodo s prodajo pravzaprav okradeni; zavajajo naše menedžerje, ki jim s prodajo tujcem v resnici izražajo nezaupnico; za mnenje tihe večine in njihovo blagostanje pa se ne menijo veliko. Zanimivo je, da naši najbolj ugledni finančni strokovnjaki vodijo podružnice tujih bank pri nas že z našo akumulacijo (varčevanje domačega prebivalstva). Drugi so prodali naše finančne institucije tujcem proti nagradi. In tretji: v tuje davčne oaze so odnesli prihranke domačinov iz Slovenije (ali zaslužke, ki so jih pomagali ustvariti slovenski domačini). Če bi tako ravnali slovenska elita, misleci in gospodarstveniki, kot je bil ljubljanski župan Hribar v preteklem stoletju, bi slovenska identiteta že zdavnaj izpuhtela. Kako morejo javnost prepričevati o ustreznosti prodaj tisti »finančni strokovnjaki«, ki so pristranski (iz lastnih interesov), ker so ali že prodali kakšno slovensko finančno institucijo tujcem? Ali pa nastopajo tako, da selijo v davčne oaze v tujini dobičke in kapital, zaslužen v Sloveniji s slovenskim delom ter se tako izognejo plačilu davkov v svoji domovini. Takšni Slovenci imajo do slovenske identitete, kot kaže njihovo ravnanje, očitno negativen odnos, zato ni mogoče pričakovati, da bi odločali v korist slovenskega rezidenčnega interesa. Na žalost svojo izkrivljeno (proti Sloveniji negativno) stališče propagirajo kot slovenski optimum v medijih, ki jih pogosto nekritično podpirajo zaradi nerazumevanja bistva ali povezav. Domačini so v Sloveniji prelisičeni.
8/ Domačini kot stalni prebivalci Slovenije morajo za ohranitev in krepitev slovenske identitete sprejemati doma ključne odločitve v naših vodilnih podjetjih (blue chipih), tj. v gospodarski infrastrukturi v najširšem smislu, pa tudi odločitve, ki vplivajo na finančno infrastrukturo, predvsem za vodilno banko.
Potrebna je kvalifikacija trditve »domače lastništvo«, da se ne bi zlorabljala: Glede subjekta gre za fizične in pravne osebe, ki stalno prebivajo v Sloveniji (s svojimi družinami in podjetji) in zato skrbijo za življenjsko in delovno okolje, ki je tudi njihovo. Glede objekta gre le za nekatere blue chipse v klasične infrastrukturi kot tudi mehki infrastrukturi (finančni tokovi, trgovski tokovi). Glede lastninskih upravičenj gre vsaj za večinsko lastniško upravičenje vsaj ius utendi, ki konkretno pomeni sprejemati ključne poslovne odločitve (o akumulaciji in njeni uporabi, investiranju) od domačinov v ključnih blue chipsih. Upravičenje do dividend (ius fruendi) je lahko razpršena tudi med tujce, če ni dovolj domačega kapitala, ki bi se mogel ali hotel lastniško vključiti. Javna lastnina ni optimum, je prehod na domačo privatno lastnino, ko bo dovolj domačega voljnega kapitala za investiranje.
11
Zaključek: prodaji državnih gospodarskih velikanov, tudi bančnih, tujcem, je treba izreči odločen NE.
Ali je torej prodaja naših blue chipov v državni lasti tujcem, ki bi pomenila izgubo ekonomske suverenosti, vodi pa v predajo politične in kulturne suverenosti, res »stvarni ekonomski interes« Slovenije? Seveda ni. Prodaja tujcem državnih podjetij bi neposredno uničila domačo identiteto in bi bila zato proti rezidenčnemu interesu, ki ni le v njeni ohranitvi, temveč tudi v krepitvi. Brez domače lastnine ključnih podjetij v infrastrukturi (poleg klasične sem šteje tudi finančni sektor, trgovina) bomo ostali brez materialne osnove za ekonomsko suverenost (odločanje o ključnih zadevah), kar pa bo pomenilo pokop tudi kulturne in na koncu de facto politične suverenosti, ki obe brez ekonomske suverenosti v daljšem obdobju ne moreta shajati. To vedo zahodne razvite države, kar izkazujejo z lastništvom v vodilnih gospodarskih enotah, vzhodne države »nove Evrope« pa so se z razprodajo svojih ekonomskih temeljev samo uvrstile v provinco (na periferijo) razvite Evrope. Vprašanje je, ali je še čas, da se Slovenci še vedno lahko odločimo, kam bi se uvrstili. Ali je po vsem povedanem to sploh še vprašanje?
Izkušnja držav nove Evrope s prodajo bank tujcem kot opozorilo
Tri empirične študije (avtor, 2002; Mencinger, 2009 in Scopia 2010) kažejo žalostno stanje v lastniški strukturi bank v državah Nove Evrope v 1995, 2000, 2007 in 2009. Večino bank je v tuji lasti držav Zahodne Evrope za vsemi negativnimi posledicami za domače države (province, periferije), ki so se pokazale zlasti v času globalne finančne krize.
Banke in zavarovalnice (posebej življenjsko zavarovanje) so v perifernih državah Nove Evrope na njenem Vzhodu in Jugu v pretežno tuji lasti. V času booma so služile nenormalne dobičke (tudi preko 40 % profitna stopnja), kar je bilo mogoče le tudi z ekstrakcijo dobičkov
domačega realnega sektorja. V času krize skušajo prvenstveno reševati situacijo v domači državi sedeža banke matice.
12
3. Vpliv reform bančnega sektorja v svetu na bančništvo Slovenije
Novi predlagani ukrepi finančnih oziroma ožje bančnih reform v svetu bodo imeli odsev
tudi na bančništvo Slovenije. Konkretno:
Kaj pomenijo navedeni ukrepi za bančništvo Slovenije?
V veliki meri bo veljala splošna ureditev v EU. Gotovo bo v svojih ekspanzivnih načrtih
omejevano bolj kot je bilo doslej. Konkretno:
•	banke so najpomembnejši akterji na Ljubljanski borzi, vendar bi omejitev državnih garancij na bančništvo v ožjem pomenu podpovprečno prizadelo slovenske banke, saj je ob relativno majhnem obsegu borznih poslov tudi delež bančnih poslov na borzi v vseh bančnih poslih relativno majhen;
•	višje kapitalske zahteve bodo zahtevale postopno povečanje kapitala tudi slovenskih bank, kar bo zniževalo njihovo profitnost. NLB je kot edina slovenska banka uspešno prestala evropski stresni test (od 95 jih ni samo sedem), tako da neposredne zahteve za povečanje njenega kapitala ni. Drugačne interpretacije nekaterih v javnosti, hkrati povezane z njihovo trditvijo, da vladni proračun nima sredstev za dokapitalizacijo, vodijo v sklepanje, da je potrebno NLB prodati tujcem, iz tega posla pa si podporniki ideje obetajo zasebne finančne koristi;
•	Procikličnost orodij in ekonomske politike je v slovenski prostor vsajena v glavnem od zunaj, in zato je malo možnosti za domačo popravo, saj se le malo odločitev sprejema v Sloveniji, pri vladi ali Banki Slovenije;
•	Tobinov davek na finančne transakcije bo ali uveden za vse v EU ali še bolje v svetu, ali pa ga ne bo, kar je bolj verjetna inačica v tem trenutku;
•	Omejitev izplačil bonusov bančnikom - finančnikom je področje, ki kljub želji po enotni ureditvi v EU, svetu, daje nekaj stopinj prostosti za ukrepanje v okviru posamezne države, torej tudi Slovenije. Gotovo pa ne more ena država preveč izstopati z restriktivnostjo, hkrati pa finančniki ne morejo ostati povsem izven dohodkovnih razmerij v posamezni državi, tudi če gre za privatne finančne institucije. V praksi bo intervencij malo, predvsem pa ne bo kaznovan »malus«, torej plačilo za izgubo, ki je nastalo zaradi prevzema prevelikega tveganja posameznega bančnika- finančnika.
•	Novih derivativov slovenske banke ne bodo izdajale, bodo pa se lahko vključevale v transakcije s tujimi derivativi in v tem primeru bodo morale prevzeti del tveganj iz njih; to bi moralo zaustaviti preveč lahkomiselno trgovanje z njimi;
•	Nereguliranih finančnih institucij na manj razvitem slovenskem finančnem trgu je v Sloveniji manj kot v drugih razvitejših članicah EU. Njihovo regulacijo bo opredelila skupna politika EU in ECB oziroma nadzornikov na ravni EU.
•	Nove bonitetne agencije z mednarodno reputacijo bodo nastajale na ravni EU, če sploh; v Slovenija jih ne bo ustanavljala.
•	Problem neenakih pogojev gospodarjenja zadeva tudi slovenske finančne institucije, saj so v normalno delujoči državi kot je Slovenija v konkurenčno slabšem položaju zaradi mnogih posebnosti držav in institucij tudi v okviru EU, kaj šele v svetu kot celoti.
•	Nadzor se bo organiziral na EU ravni, posamezne države pa so pri tem lahko bolj dosledne in pedantne kot druge. Po eni strani to zagotavlja večjo varnost in manj rizikov, po drugi pa domače institucije postavlja v slabši položaj v primerjavi s konkurenco.
Zaključiti je mogoče, da bo nova finančna regulacija in nadzor, (kakor koli sta omiljena glede na začetne načrte in potrebe), vendar prizadela tudi slovenske banke in druge finančne institucije, tako da bodo njihovi profiti manjši, upanje je, da zato tudi tveganje v njihovem poslovanju nižje in s tem verjetnost potrebe po državni intervenciji v reševanju manjša.
13
4. Stilizirana dejstva
Finančni sektor naj ostane hrbtenica slovenskega gospodarstva; tudi ko bo priložnost, naj se banke ne razprodajo tujcem; ključne poslovne odločitve v bankah naj sprejemajo subjekti, ki so stalni prebivalci Republike Slovenije, da bodo njihove odločitve v korist ljudem, ki na tem ozemlju živijo in ki imajo skrb za kakovostno slovensko okolje, v katerem prebivajo.
Treba bi bilo oblikovati vsaj eno relativno močno domačo bančno skupino oziroma finančni konglomerat, ki naj podpira domače gospodarstvo tudi v nastopih v tujini, še vedno pa dovoliti obstoj manjših bank, ki bi se lahko specializirale za določene posle.
Banke je treba privatizirati postopno, v skladu s krepitvijo domače finančne baze, bodisi fizičnih bodisi pravnih oseb.
Banke naj delujejo v duhu investicijskega bančništva, tudi v »grosističnem« bančništvu -najemanju finančnih virov v tujini s strani naših bank, je treba biti bolj zadržan. V zadnjem času je prišlo do velikega porasta posojil, kar je povzročilo nepokritost posojil z depoziti; razmerje med posojili in depoziti je dosegalo indeks 1,6, kar pomeni, da so banke dale za 60 odstotkov več posojil, kot so imele depozitov; v teh 60 odstotkov so postale slovenske banke pravzaprav investicijske banke, ker so se zanje na debelo zadolževale v tujini, to pa je bilo očitno slabo.
Treba bo (je) zagotoviti likvidnost bank in banke kapitalsko okrepiti.
Če in kolikor bodo banke ostale v državni lasti, je nujno zagotoviti ustrezen corporate governance nadzornih svetov, ki mora biti postavljen predvsem strokovno in ne politično.
Banke naj sledijo merilom solidnega in ne maksimalnega profita ob skrbi za ekološko in gospodarsko sfero Slovenije. Predvsem pa se morajo slovenske banke posvetiti osnovnemu poslu: dajanju posojil in jemanju depozitov.
Bančne razmere s Hrvaško je potrebno urediti, da bodo slovenske banke in druge finančne institucije lahko vstopale tudi na hrvaški trg.
Prodaja večinskega deleža NLB tujcem bi pomenila pokop slovenske ekonomske/finančne suverenosti, ki je temelj za politično suverenost.
Za oživitev kreditne aktivnosti bank do gospodarstva in prebivalstva (ne na raven iz časov predkrizne ekspanzije) bo potrebno ponuditi izboljšano garancijsko shemo države. BIS III in predvidene zaostritve bančne regulacije in nadzora so premajhne, da bi rešile svet, EU, Slovenijo pred naslednjo finančne krizo nekaj let v prihodnost. Kapital (predvsem velike banke, skladi, zavarovalnice) je v sistemu, v katerem živimo, sveta vladar, zato se mu ne more odreči nobena politična opcija: vse kontrolira.
Velika večina zgoraj naštetih »zaključkov« ni odvisna od nadaljnjih sprememb normativne ureditve, temveč od vodenja slovenske politike. Od normativne ureditve je odvisna na primer ureditev (in s tem omejevanje) izvedenih finančnih instrumentov, kar pa se seveda sprejema na ravni EU. Zaključiti je mogoče, da bodo banke ostale hrbtenica slovenskega gospodarstva predvsem, če bodo prevladujoče opravljale temeljne poslovne aktivnosti: zbiranje depozitov (ne zadolževanje v tujini) in dajanje posojil (ne naložbe v vrednostne papirje).
II. IMPLEMENTACIJA STRATEGIJE DOMAČE LASTI BANK V PRAKSI
1. Uspešnost domačih in tujih bank pri nas
Višja domača last prvega lastnika je v 2008 vodila v boljše donose rezultate bank. Utemeljitev- dokaz: Analiza za 2008, ker v poletnem času še vseh uradnih podatkov ZBS za 2009 ni bilo na razpolago. Uporabljeni podatki so uradni (ZBS; SURS, BS), ekonometrična analiza je statistično metodološko korektna (kar je treba razumeti, da bi se lahko komentiralo), rezultati so objektivni. Predsedniki in uprav dveh bank v tuji lasti pri nas, Slovenci (SKB, UniCredit predstavljata le 1/8 = 12.5 % bančnega sektorja Slovenije, a se je interpretiralo kot da gre za celotni bančni sektor), so se edini oglašali proti rezultatom analize, seveda iz lastnega interesa; vodje drugih tujih bank ne, niti ne slovenskih bank. »Če dejstva ne podpirajo ideoloških prepričanj, toliko slabše za dejstva.« Tujci pač (kot je rekel g. Čok) lahko poleg dobičkov v Sloveniji sledijo drugim ciljem: povečevanje lastnega tržnega deleža (tega nismo merili), transferiranje dobičkov v tujino preko transfernih cen od matične banke pridobljenih finančnih virov, zaradi izogibanja plačevanja davkov na dobiček v Sloveniji, raje doma v korist domače države.
Leto 2009 seveda prinaša izgube slovenski največji banki, a tudi tuje banke s sedežem pri njih doma niso imune nanjo. Kadar je kriza v realnem sektorju, se v razvitem denarnem tržnem sistemu končno njene finančne posledice pokažejo v bilancah bank. Tako je bilo tudi v 1992, ko smo prvič sanirali slovenske banke (zaradi objektivnih pogojev tranzicije in izgube trgov), tako je v ob finančni krizi v drugih državah, tako bo neizbežno tudi ob naslednji finančni krizi. Daljša bo kriza v gospodarstvu, dlje bodo slovenske banke prikazovale izgubo zaradi nujnosti povečevanja slabitev (zaradi nesposobnosti vračanja -odplačevanja kreditov s strani podjetij) iz dobičkov tekočega poslovanja.
15
2. Vloga domačih in tujih bank v reševanju posledic krize
Z ekonomsko politiko in predloženimi reformami (antisocialnimi: kapica, plačilo za študij, fiskalna restriktivnost, prehitre zahteve po rasti kapitala bank; krčenje izdatkov države predvsem socialnih pomoči in za delo in ne večanje davkov, zmanjševanje državnega lastništva v podjetjih v sedanjem času globalne krize, omejitev javnega dolga na 45 % BDP, kar nima nobena razvita država, za ceno poslabšanja socialne situacije) slovenska vlada in Banka Slovenije podaljšujeta agonijo gospodarstva, ki zato ne more odplačevati kreditov, s tem pa dalje v času vodita slovenske banke v izgubo. Lahko je tujim bankam izbirati kot kliente pri nas samo dobre, ne glede na strategijo države (»cherry pick«), ostalo slovensko gospodarstvo pa jih ne briga in naj propade ne glede na socialne, politične posledice. Zato v krizi tuje banke krčijo kreditiranje ali celo bežijo domov - ne tako njihove matične banke, ki doma krepko, ob podpori države in fiskusa podpirajo iste banke pri njihovi ohranitvi njihovega domačega gospodarstva. Podobno mora bančništvo v Sloveniji podpirati celotno gospodarstvo, tudi infrastrukturo, ki je manj donosna, a s pozitivnimi eksternalijami omogoča dobičke tudi blue-chipsom, tistim, ki jih potem kreditirajo tuje banke.
V predsanacijskih konzorcijih bank upnic se praviloma tuje banke pri nas hitreje kot domače odločajo za radikalne rešitve v podjetjih-dolžnikih, ne da bi upoštevale širše dimenzije socialne dimenzije stečajev, odpuščanj delavcev, za gospodarstvo Slovenije. Česar tuje banke doma ne delajo, predlagajo Sloveniji preko svojih hčera naj dela: samo-zavira in praktično uničuje slovensko gospodarstvo. »Kreativna destrukcija« postane v tem primeru katastrofalna destrukcija. Po njihovem strateška domača banka Sloveniji ni potrebna, čeprav so sami hčere prav takšne strateške domače banke v tuji državi. Sprenevedanje !
Večina domačih vodilnih menedžerjev iz realnega sektorja Slovenije, praktično pa vsi, ki vodijo gospodarske družbe v domači lasti, želi strateško banko v domači lasti (zadnja potrditev: odgovori vodilnih menedžerjev v DELU, konec novembra 2010). Namreč, domače banke morajo finančno spremljati naša podjetja na trgih v tujini. Če jih ne, jih bodo izgubila tudi pri poslovanju v Sloveniji, hkrati pa bodo naša podjetja v nastopih v tujini v slabšem položaju od njihove konkurence, ki jo domače banke in druge finančne institucije praviloma spremljajo.
Prava pot slovenske zunanje politike je v normaliziranih mednarodnih razmerah prvenstveno ekonomska diplomacija, ki pa naj izhaja organsko iz oblikovanja finančnih centrov v tujih državah - pomembnih dejanskih in potencialnih ekonomskih partnericah Slovenije (predlog podan že julija 1988 v Sobotni prilogi DELA). Gre za skupen nastop slovenskih bank in zavarovalnic (na primer NLB in Triglav), na katerega se navežejo slovenski izvozniki (in uvozniki), ki potrebujejo finančno podporo za svoje zunanjetrgovinske posle.
16
3. Državna dokapitalizacija bank v krizi je v svetu pravilo
Niso samo državne banke dobile finančne podpore v razvitih državah sveta; tudi privatne (kar pomeni, da jim privatno lastništvo ni koristilo v krizi) in to relativno v mnogo večji meri, kot naj bi znašala državna dokapitalizacija NLB. V ekonomskem smislu lastništva so s to podporo v resnici podržavljene. Državno lastništvo za Slovenijo ni nujno optimalna dokončna rešitev, temveč prehodna, dokler se ne akumulira dovolj domačega privatnega kapitala (prihrankov), ki bi bil pripravljen vlagati v banke.
Konkretni primeri, ki pomenijo absolutno in relativno večjo državno podporo bankam kot v gre v primeru NLB in to tudi v državah anglosaksonskih državah neoliberalne doktrine, ki pa v praksi intervenirajo bolj kot evropske kontinentalne države:
•	10 največjih (privatnih) bank ZDA je dobilo vsaka po 25 milijard $. Veliko so že vrnile, a na račun enormnih dobičkov v 2009 in 2010 na račun realnega sektorja gospodarstva, ki pa se ni še izkopal iz krize.
•	Tri največje banke v Angliji so preko državne dokapitalizacije preko % v lasti države.
•	Banke v vseh članicah EU: Grčija, Irska, Portugalska, Španija; tudi v Nemčiji in Franciji so deležne večje državne dokapitalizacije kot slovenska.
•	Avstrija je 100 % nacionalizirala bančno skupino Hypo Alpe-Adria, ki je večja od skupine NLB.
•	Tri ključne irske banke so že 100 %, 36 % in 18 % v državni lasti Doslej so prejele že 30 milijard € neposredne državne pomoči (kar bi pomenilo v sorazmernem deležu v BDP, kot da bi slovenske banke dobile vsaj 6 milijard €), iz zunanje pomoči Irski jim je predvideno še 30 milijard €, od česar 10 takoj dodeljeno. Vse skupaj pomeni 40 % BDP, kar bi bilo v slovenskem primeru 14 milijard €, torej relativno 56-krat več kot je predvideno za NLB!
•	Slovenska vlada preko proračuna daje grški vladi denar, irski vladi garancije, da sanirata svoje banke in jim jih ni treba prodati tujcem; svoji banki pa naj ne bi dala za dokapitalizacijo bistveno manjši znesek denarja, in bi jo prodala tujcem.
4. Razviti EU proti nerazvitim glede lastnine blue-chipsov
Zakaj imajo vse razvite zahodne države večino vodilnega bančništva (in zavarovalnic) v domači lasti, celotna Vzhodna tranzicijska Evropa pa je prodana tem tujcem - provinca
proti centru? Nobena članica EU, tudi gospodarsko najbolj kritične, v času krize ne prodaja bank tujcem, slovenska pa naj bi jih, čeprav gospodarska situacija pri nas še zdaleč ni tako kritična, kot želijo prikazati nekateri doma in v tujini, lahko pa bi postala, če bo vlada in centralna banka s politiko vodila v to.
Utemeljitev:
•	Proračunski deficit Slovenije je med polovico manjših, državni dolg je tretji najmanjši med članicami EMU (vse relativno glede na BDP). Neresnično katastrofalnost fiskusa prikazujejo tisti, ki želijo, da banke država kot lastnik ne bi podprla (podpirajo pa svoje banke vse članice EU in tudi ves svet), da bi torej kot izhod ostala prodaja tujcem, oni pa bi pri tem za posredovanje dobili finančne nagrade od tujcev.
•	Varčevanje prebivalstva se povečuje, zasebna potrošnja torej dodatno pada, investicije so za skoraj desetino manjše kot pred letom, ko so se že zmanjševale (tudi zaradi manjši bančne in vladne podpore), fiskus krči izdatke, da bo le zaradi padca domačega finalnega povpraševanja gospodarstvo še naprej v recesiji. Dokler bo propadalo, podjetja ne bodo mogla vračati bančnih kreditov in banke (domače) bodo ustvarjale izgubo. Samo pasivno čakati na izvozni zagon (sicer zelo pomemben), ni dovolj. Ukrepi na ponudbeni strani so dolgoročne narave in ne rešujejo sedanje pomanjkanja povpraševanja.
•	Časovno hitenje z zahtevami za povečanje kapitala in CAR bank preko tempa, ki ga zahtevajo BIS III standardi in kot počno druge države (tudi Nemčija, Francija) je brez posluha za gospodarstvo (nasprotno, ZDA medtem stimulirajo gospodarstvo v nasprotni smeri s 600 milijardami $), saj podaljšuje kreditni krč bank in s tem recesijo slovenskega gospodarstva, ki ne bo moglo vračati kreditov, to pa se bo na koncu pokazalo v poglobljenih izgubah bank. Še vedno gre pri nas za nerazumevanje ključnega kratkoročnega problema, ki je v premajhnem povpraševanju, ne premajhni ponudbi na trgu.
17
5. Strateško domače lastništvo bank
Tuje banke-hčere ali podružnice pri nas so v lasti matičnih bank, ki so v strateškem lastništvu doma (privatno ali državno), hkrati pa odrekajo Sloveniji pravico do strateškega lastništva bank Sloveniji.
Njihove matične banke so bile doma sorazmerno bolj kot NLB finančno podprte v času krize z injekcijami kapitala, menjajo vodilnega moža (Italija), ali imajo največji individualni bančni škandal v svetu oziroma so zaščitene pred tujimi lastniškim aspiracijami s posebnimi skladi zaščite (Francija), imajo lastne nacionalizacije celotnih bančnih skupin (Avstrija). Objektivno, glede na položaj in interese, ki jih zastopajo v korist tujcev, katerim služijo kot menedžerji, njihov interes ni domača slovenska močna strateška banka, saj jim odžira trg; njihova skrb ni strateška ohranitev slovenskega gospodarstva, temveč dobiček v poslih z dobrimi podjetji (ki ga po možnosti transferirajo v tujino), ki pa jih v resnici brez financirane infrastrukture sploh ne bi bilo.
SID ali druga banka zaradi majhnosti in neobstoja mreže v tujini ne more biti slovenska strateška banka. Kljub prenosu monetarne funkcije na ECB z vstopom v EMU domače lastništvo ključne banke še vedno daje Banki Slovenije, sedaj kot nadzorniku bančnega sektorja v Sloveniji, ključno besedo pri institucionalnih odločitvah v urejanju razmer med domačimi in tujimi nadzorniki. Popolna kontrola bančnega sektorja Slovenije s strani tujih nadzornikov, če bi bila večina bank v tuji lasti, bi bila tako za vlogo Banke Slovenije kot za slovensko finančno suverenost neustrezna, kar je bilo vodilo že prejšnje slovenske vlade.
18
6. Napačna slovenska ekonomska politika poglablja agonijo gospodarstva in bank
Slovenija vodi v času globoke gospodarske recesije (krize) restriktivno monetarno (pospešitev uveljavitve višjih kapitalskih zahtev) in fiskalno (prehitro premočno izravnavanje proračuna) politiko, medtem ko se v svetu še vodi ekspanzivna politika stimulusov, ki pomaga domačim gospodarstvom, da se izvlečejo v pozitivno rast, kar bo omogočilo tudi podjetjem odplačevanje prej najetih bančnih kreditov in pridobivanje novih, banke pa ne bodo več v izgubah.
Ali je to želja potopiti domače gospodarstvo s strani nosilcev ekonomsko-političnih odločitev? Zakaj ? Čigav interes je to?
•	Nekaterih domačinov iz odločevalskih elit, da bi imeli argument za prodajo tujcem (nagrada prodajalcem?), saj, kot se trdi, »sami po rezultatih sodeč očitno nismo sposobni voditi gospodarskih enot«. Samo potem pa je to tudi priznanje, da sami nismo sposobni uveljaviti ekonomske s tem pa politične suverenosti, torej imeti samostojne države. Slovenska neoliberalna elita obeh ideoloških barv vodi gospodarstvo in s tem državo v inferiorni položaj province (periferije).
•	Tujcev iz EU, da bi nas končno lahko uvrstili v provinco, periferijo EU, kamor po njihovem mnenju spadamo, v kateri so že vse druge tranzicijske države članice EU, ki so že vse vodilne banke, zavarovalnice, podjetja, trgovino predale v roke tujcem. Pri nas pa se nekateri temu upiramo, ker mislimo, da nam je mesto med starimi državami EU, ki ohranjajo vodilne blue-chipse v domači lasti, tudi v sedanjih kriznih razmerah, ki so pri njih slabše kot v Sloveniji (Grčija, Portugalska, Irska, Španiji).
Mediji večinsko podpirajo neoliberalni koncept, ker ali ne razumejo širšega konteksta, so v lasti tujega kapitala ali pa so pod (ideološkim) vplivom neoliberalcev, konkretno tistih, ki so, na primer, že v 1990-tih želeli prodati NLB tujcem, danes bi jim za lastno afirmacijo med svetovnimi elitami prodali tudi vse druge slovenske blue chipse in insfrastrukturo.
Ekonomski (finančni) maksimum ni tudi družbeni optimum. Ima tudi negativne eksterne učinke (socialne, ekološke, kulturne), ki jih je potrebno internalizirati (odpravljati negativne posledice), da bi se dosegel družbeni optimum. V njem potem uspevajo tudi posamezni blue chipsi.
7. Nalaganje krivde za slabe rezultate NLB na napačna ramena
Nova uprava NLB pod vodstvom Jašoviča ni kriva za izgube NLB, ki so nastale zaradi napačnih odločitev prej (med njimi tudi podeljevanje tajkunskih kreditov, ki jih NLB pred 2004 ni podpirala). Resnici na ljubo se jim v evforičnih časih napihovanja finančnega balona nobena banka v svetu in pri nas ni mogla v celoti izogniti. Vendar je napake in kršitve v preteklih poslovnih odločitvah treba reševati v individualno v instituciji sami ali celo v pravosodju (če gre za nelegalnost, nelegitimnosti se na žalost ne bo dalo), ne pa z odločitvami, ki uničujejo finančno institucijo NLB oziroma njeno domače lastništvo, so pa lahko kritične za tisoče delovnih mest v podjetjih realnega sektorja - komitentih NLB.
Dokapitalizacija NLB v višini 250 milijonov € je mačji kašelj v primerjavi z zneski, ki so bili vloženi v vodilne banke razvitih držav, od ZDA in Anglije, do vodilnih članic EU, v času globalne finančne krize. KBC kot drugi največji lastnik NLB, vodi v resnici strategijo belgijske vlade, ki je z kapitalskimi intervencijami vanjo v resnici postala lastnik KBC. Predajati banko v roke in odločanje tuji državi je prav, domači pa narobe? Kje je naša suverenost ?
19
Tudi druge banke bodo v stagnaciji slovenskega gospodarstva (ki jo ekonomska politika še poglablja) še večale slabitve, kazale izgube in ostajale kreditno zakrčene. Izkušnja kaže, da se v sodobnih tržnih denarnih gospodarstvih posledice finančne krize kot usedlina pokažejo na koncu v bilancah in poslovanju bank (in drugih finančnih institucij).
V strategiji NLB po informacijah v medijih kaže, da so kot način sanacije predvidene odprodaje mreže v tujini (ki naj bi delala izgube) in lastništva Banke Celje (za dokapitalizacijo). Pri razprodaji ima Banka Celje prednost pred mrežo v tujini. Če je že nujno, naj se proda Banka Celje, a tako, da se skupaj z Abanko-Vipo in Gorenjsko banko oblikuje kot trojček v nov močan domači finančni steber, drugi po velikosti bančne vsote pri nas.1 Novi lastnik, ki to omogoči, je lahko Zavarovalnica Triglav ali podjetje v javni lasti z visokimi dobički ali, prehodno, dokler se ne akumulira dovolj domačega zasebnega kapitala, ki je pripravljen vložiti v novo banko, država neposredno iz proračuna. Prodati odlično Banko Celje in njeno razvito bančno mrežo neposredno tujcem bi bila napaka. Novi »trojček« bi bil podpora gospodarstvu celjske, gorenjske, goriške in tudi ljubljanske regije.
Prodaja mreže NLB v tujini, ki je bila skrbno oblikovana v zadnjem desetletju, bi bila velika napaka. Slovensko gospodarstvo potrebuje finančno mrežo tudi izven EU, v Vzhodni Evropi, na Balkanu. Potrebna je fizična prisotnost, poslovanje zgolj na daljavo ne zadostuje za uspeh in podporo na tujih trgih (»relationship banking«). Največja domača banka in zavarovalnica bi morali v tujini skupaj postaviti finančne centre, na katere bi se vezal slovenski realni
1 Obstajajo tudi alternative, na primer v povezovanju Banke Celje in drugih v bančno skupino okoli NKBM
sektor, ki posluje s temi državami. Predlog je star že dobro desetletje. To bi bila naravna pot postavitve ekonomske diplomacije, enako delajo druge razvite države. Banke v lasti NLB v tujini poslujejo dobro. Pozitiven primer je, na primer, Montenegro banka v Črni Gori, ki velja v sedanjih kriznih časih za edino solidno veliko banko v tej državi. Če so v nekaterih članicah skupine NLB v tujini slabe poslovne odločitve pripeljale do izgub, je potrebno sankcionirati ljudi, ki so jih sprejeli, ne pa demontirati institucije in njene bančne mreže, ki jo slovensko gospodarstvo nujno potrebuje, če sicer strateško nastopa na teh trgih. V konkurenčnem boju na trgih EU in v svetu bo slovensko gospodarstvo uspešno, če bo imelo prednost črpanja moči na »domačem dvorišču«Vzhodne Evrope in Balkana in še morda kje v Mediteranu.
20
GOSPODARSKA AKTIVNOST OSTAJA ODVISNA OD IZVOZNEGA POVPRAŠEVANJA IN KREDITIRANJA
21
Po prvem četrtletju 2009 je tekoča dinamika BDP v Sloveniji zelo podobna kot v evro območju. Tudi umiritev rasti v tretjem četrtletju je enaka. Največjaje razlika pri investicijah, saj investicije v evro območju rastejo, medtem ko v Sloveniji stojijo. V evro območju hitreje raste tudi trošenje prebivalstva, vendar je razlika bistveno manjša. Pri rasti trošenja države je razlika med evro območjem in Slovenijo zanemarljiva, pri izvozu pa je sploh ni. Tudi pričakovanja ne kažejo na večje spremembe relativne rasti domačega produkta in komponent. Dinamika blagovne menjave je bila tudi septembra nadpovprečna, saj sta izvoz in uvoz presegala primerljiva lani za sedmino, v devetih mesecih skupaj pa za osmino. Pri tem je primanjkljaj znatno manjši, kot je bil lani. Gospodarska klima se v zadnjem mesecu ni mnogo spremenila; zaupanje v predelovalnih dejavnostih in v trgovini na drobno je nekoliko oslabelo, v storitvenih pa se je okrepilo; še naprej se krha v gradbeništvu. Gospodarska klima se je ohladila tudi v EU27.
Industrijska produkcija se je septembra nekoliko znižala, vendar se je trendno vseeno počasi povečevala. Gibanja v EU27 so podobna. Gradbeništvo in domači turizem ostajata kritični dejavnosti; kriza v gradbeništvu se poglablja, domači turizem se krči; dinamika aktivnosti v prometnih dejavnostih je raznolika in močno niha. Po polletni stagnaciji pod 100.000 se je število iskalcev dela v oktobru dvignilo nad 100.000; rast se je nadaljevala tudi v novembru. Stopnja brezposelnosti v evro območju je septembra dosegla 10.1 odstotka, velike razlike med posameznimi članicami EU27 ostajajo malone nespremenjene.
Življenjski stroški so se novembra povečali, a se je medletna stopnja zaradi lanskega novembrskega povečanja opazno zmanjšala. Storitve so se podražile manj kot blago, saj se ohlapnost povpraševanja pri blagu zmanjšuje hitreje kot pri storitvah. Harmonizirani indeks cen na drobno kaže, da rast cen v Sloveniji celo zaostaja za rastjo v evro območju. Dinamika cen proizvajalcev se krepi, tudi dolgoročna rast je višja kot pri cenah na drobno. Tudi pričakovanja kažejo na krepitev cen blaga in zaostajanje cen storitev. Cene surovin na svetovnem trgu se povečujejo, najhitreje se dražijo neprehrambeni kmetijski produkti, najmanj surovine kovin. Septembra so bruto plače padle v večini sektorjev. Stabilizacija števila delovnih ur v septembru vpliva na strukturo in dinamiko plač; gibanje v številu delovnih ur je razlog za višjo medletno povprečno rast plač v predelovalni dejavnosti.
22
Davki se popravljajo čeprav z velikimi nihaji v dinamiki vplačil, bolj dolgoročna dinamika kaže stagnacijo, Najbolj še naprej zaostajajo davki na dohodek podjetij, dohodnina se popravlja hitreje, pri prispevkih ni večjih nihajev. Po izločitvi mesečnih nihanj kaže, da se domači davki na blago in storitve povečujejo. Naraščanje kreditov se je po juliju zaustavilo, medletna rast pa se je ustalila. Dinamika kreditnega napajanja gospodarstva slabi, na kar kažejo ankete podjetij v predelovalni dejavnosti in anketa med bankami; velike domače in tuje banke krčijo odobravanje novih kreditov nefinančnim družbam, povečujejo ga le majhne domače banke. Pešanje rasti kreditov spremlja tudi zmanjševanje depozitov. S septembrskim presežkom je kumulativni primanjkljaj tekoče plačilne bilance v devetih mesecih še zmanjšan. V tekočih poslih menjave blaga in storitev je že presežek. Na finančnem računu ni velikih sprememb. Skupni zunanji dolg, tako bruto kot neto, je bil avgusta zmanjšan, pri čemer javni dolg še vedno raste na račun zmanjšanja zasebnega dolga.
* * *
ECONOMIC ACTIVITY REMAINS DEPENDENT ON FOREIGN DEMAND AND CREDITS
After the first quarter of2009, the dynamics of GDP in Slovenia resembles the dynamics in the euro area. The calming down of growth in the third quarter is also similar. Investments in fixed assets make the major difference; while investments in the euro area increased, investments in Slovenia stagnated. Private consumption lagged as well but less. The differences in government expenditures are tiny and there are no differences in exports. The expectations do no indicate any major changes in relative position of GDP andfinal demand categories in Slovenia compared to euro area. The dynamics of foreign trade in September was higher than average, both exports and imports considerably exceeded comparative data of the previous year. Trade deficit is also lower than a year ago. Business climate has not changed much, the confidence in manufacturing and in retail trade weakened slightly while it strengthened in services; the confidence continues weakening in construction. Business climate in EU27 cooled down as well.
In September, industrial production fell slightly, though longer run dynamics remained positive. The development in EU27 is similar. Construction and domestic tourism remain most critical activities; the crisis in construction is deepening, domestic tourism is contracting as well. The dynamics in transportation branches differ and fluctuate After a longer period of stagnation, the number of jobseekers increased considerably in October and November crossing the critical number of 100.000. The rate of unemployment in the euro area reached 10.1 percent, it remains characterized by large differences among member countries.
Costs of living increased in November; yearly growth dropped because of very high increase in November last year. The prices of services increased less than prices of goods which might be a sign of the weakening of the crisis in production of goods and its lagging in service sectors. Harmonized costs of living index indicates that inflation in Slovenia is even lower than in the euro area. The dynamics of producers prices strengthened, their longer run growth exceeded the long run growth of retail sale prices. Expectations indicate that prices of goods will continue to rise while prices of services will lag. World prices of raw materials increased, the fastest non food agricultural products, the slowest metal raw materials. In September, gross wages dropped in most sectors. Stabilization of the number of working hours in September influences the structure and dynamics of wages; the movement in working hours is the reason for high yearly increase of wages in manufacturing.
23
Tax revenues are improving though with large fluctuations in the payment dynamics; longer run dynamics show stagnation. The tax revenues of company incomes lag the most, personal income taxes improve faster which is true also for social contributions without too much fluctuations. By excluding monthly fluctuations domestic taxes on goods and services are growing. The growth of credits practically stopped after July, yearly growth stabilized. The dynamics of credit supply to the business sector weakened which is indicated also by the inquiries of manufacturing companies and banks. Large domestic and foreign owned banks hesitate giving new credits to non financial companies, the are increased only by small domestic banks. The decline in the growth of credits is accompanied by the reduction of deposits. With a surplus in September, cumulative deficit of the current account in nine months decreased additionally. There is a surplus in the trade and service account. Total foreign debts diminished in August, public debt increased on the account of smaller private debt.
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Okrevanje investicij v Sloveniji opazno zaostaja za evro območjem
Objavljeni so podatki o domačem produktu za tretje četrtletje 2010. Da bi omogočili neposredno primerjavo tekoče dinamike okrevanja slovenskega gospodarstva, so na slikah prikazane tekoče stopnje rasti BDP in vseh komponent končnega trošenja za Slovenijo in evro območje. Primerjava je narejena za desezonirane vrednosti (kot jih objavlja Eurostat), saj sicer močna sezona lahko povsem zamegli primerjane tekoče stopnje rasti.
24
Trajektorija tekoče desezonirane dinamike BDP v Sloveniji je po prvem četrtletju 2009 (ko je bil padec v Sloveniji bistveno večji) zelo podobna kot v evro območju. Tudi umiritev rasti v tretjem četrtletju je enaka.
Dinamika BDP
Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Tekoče stopnje rasti; desezonirani podatki
Tudi pri komponentah končnega trošenja je profil trajektorije v 2010 podoben kot v evro območju, vendar so razlike večje kot pri domačem produktu. Največja je razlika pri investicijah, saj investicije v evro območju v 2010 tekoče rastejo po četrtletni stopnji 2.7 %, medtem ko v Sloveniji stojijo. Trošenje prebivalstva tudi hitreje raste v evro območju, vendar je razlika bistveno manjša kot pri investicijah (v povprečju 2010 je razlika v dinamiki slabe 0.4 odstotne točke na četrtletje). Pri rasti trošenja države je razlika med evro območjem in Slovenijo zanemarljiva (0.03 odstotne točke), pri izvozu pa je sploh ni.
Investicije in izvoz
5 0 _ -5 _ -10 -15 _ -20 _ -25
	5.0
	2.5.
	0.0.
	-2.5 _
	-5.0 _
	-7.5 _
	-10.0_
1 -	-12.5 _
	-15.0
iii evro—^^	
Slovenija I/	
	
//	
	
j	
1	
25
2009q1 2009q2 2009q3 2009q4 2010q1 2010q2 2010q3 2009q1 2009q2 2009q3 2009q4 2010q1 2010q2 2010q3
Vir. Eurostat, lastni izračuni Opomba: tekoče stopnje rasti, desezonirani podatki
INVESTICIJE
IZVOZ
Trošenje države in prebivalstva
PREBIVALSTVO	DRŽAVA
Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: tekoče stopnje rasti; desezonirani podatki
Tudi pričakovanja ne kažejo na večje spremembe pri relativni rasti domačega produkta in komponent (glede na evro območje) v naslednjih mesecih. Pričakovano trošenje po blagu se je stabiliziralo na dolgoletnem povprečju in nad povprečjem evro območja, pri storitvah pa opazno pod dolgoletnim povprečjem in na ravni evro območja. Pričakovano izvozno povpraševanje je na dolgoletnem povprečju in nad izvoznimi pričakovanji v evro območju. Pričakovano trošenje prebivalstva je pod dolgoletnim povprečjem, pričakovanja v trgovini na drobno so sicer že praktično na dolgoletnem povprečju vendar pričakovanja v storitvenih dejavnostih opazno zaostajajo. Pričakovano investicijsko trošenje za gradbene
26
objekte se verjetno še nekaj časa ne bo normaliziralo. Zaradi podpovprečnih pričakovanj v gradbeništvu, kjer delež podjetij, ki pričakujejo večja naročila, zaostaja za tistimi, ki pričakujejo manjša naročila, še vedno dosega okoli 20 % vseh podjetij. Investicije v opremo bi se lahko v naslednji polovici leta precej okrepile (v primerjavi z investicijami v prvem polletju 2010), še zlasti pa v drugem polletju. To kažejo pričakovanja v industriji o potrebnih investicijah v opremo (»Poslovne tendence-investicije v industriji«, november 2010), kakor tudi dinamika zmanjševanja zadostnosti kapacitet podjetij industrije konec letošnjega leta (anketa EU Komisije). Po pričakovanjih v industriji bo namreč zadostnost kapacitet sredi 2011 dosegla raven normalnih let pred gospodarskim pregrevanjem, ki se je pričelo sredi 2006.
2. Nadaljevanje hitre rasti blagovne menjave ob manjšem primanjkljaju tudi v septembru
Dinamika blagovne menjave je tudi septembra nadpovprečna, saj sta izvoz in uvoz presegala primerljivega lani za sedmino, v devetih mesecih skupaj pa za osmino. Pri tem je primanjkljaj znatno manjši, kot je bil lani. V septembru je znašal skupni slovenski izvoz 1708 milijonov € (15,9 % več kot septembra lani), uvoz je bil 1760 milijonov € (15,5 % več kot v enakem mesecu lani), kar pomeni primanjkljaj 52 milijonov € oziroma 97,1 % pokritost uvoza z izvozom. V menjavi z EU je bila odprema blaga 1240 milijonov € (18,4 % več kot v leto prej), prejem blaga 1386 milijonov € (13,7 % več), kar pomeni primanjkljaj 146 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil septembra 2010 izvoz 469 milijonov € (9,9 % več kot lani), uvoz 374 milijonov € (22,5 % več kot septembra 2009), kar pomeni presežek 95 milijonov €.
V letošnjih prvih treh četrtletjih skupaj je bil celotni izvoz 13444 milijonov € (13,6 % več kot v enakem obdobju lani), celoten uvoz 14160 milijonov € (12,9 % več), kar pomeni blagovni primanjkljaj 715 milijonov €. Pri tem je znašala odprema blaga v EU 9650 milijonov € (16,6 % več kot v enakem obdobju lani), prejem blaga iz EU 11122 milijonov € (13,4 % več kot lani), kar da primanjkljaj 1472 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz v devetih mesecih 3794 milijonov € (6,7 % več kot v enakem obdobju 2009), uvoz 3038 milijonov € (11,2 % več kot pred letom dni), kar da presežek 756 milijonov €.
3. Zaupanje nekoliko višje le v storitvenih dejavnostih
V splošnem se gospodarska klima v zadnjem mesecu ni spremenila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik v novembru ostal na enaki ravni kot mesec prej, od novembra lani je višji za 6 odstotnih točk, hkrati pa je njegova vrednost še naprej za 9 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja.
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v novembru je bila za 4 odstotne točke nižja kot mesec prej, glede na november lani je bila njegova vrednost višja za 10 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 1 odstotno točko. Pričakovanja za naslednje tri mesece so pretežno neugodna, razen pričakovanega izvoza ter pričakovanega skupnega povpraševanja, katerih vrednosti kazalnikov so se nekoliko zvišale.
Po oktobrskem padcu zaupanja v storitvenih dejavnostih se je zaupanje v splošnem spet zvišalo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v novembru glede na predhodni mesec višja za 5 odstotnih točk, hkrati pa je za 24 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z novembrom lani pa je bila njegova vrednost višja za 3 odstotne točke.
27
Zaupanje se še naprej krha v gradbeništvu, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v novembru v primerjavi s predhodnim mesecem za 2, v primerjavi z lanskim novembrom za 6 odstotnih točk nižja, hkrati pa je bila kar za 47 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Glede na prejšnji mesec se je v novembru najbolj zvišala vrednost kazalnika pričakovana skupna naročila ter kazalnik zaposlovanja, medtem ko so se vrednosti ostalih kazalnikov stanj in pričakovanj znižale.
Ankete SURS-a kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v novembru 2010 glede na predhodni mesec znižala za 3 odstotne točke, glede na november lani pa je bil kazalnik višji za 15 odstotnih točk. V novembru je bil delež podjetij v sektorju, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 42 %; kar 47 % podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi, za 43 % podjetij v trgovini na drobno pa so omejitev pomenili visoki stroški dela.
Gospodarska klima v celotni EU27 se je nekoliko ohladila. Po podatkih Eurostata so se v oktobru 2010 naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej znižala za 0,2 odstotne točke, glede na oktober lani pa so višja za dobrih 31 odstotnih točk. Glede na september so se v oktobru za 0,5 odstotne točke zvišala naročila v gradbeništvu, medtem ko so se pričakovanja v trgovini na drobno izboljšala za 0,1 odstotne točke, hkrati pa so tudi slabih 17 točk višja kot oktobra lani. Splošni poslovni optimizem je v oktobru 2010 v celotni sedemindvajseterici padel in sicer za 2 odstotni točki, v primerjavi z lanskim oktobrom pa je le-ta višji za slabih 16 odstotnih točk.
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija na letni ravni višja
28
Industrijska produkcija se je v septembru nekoliko zvišala. Po podatkih SURS-a je bila v devetem mesecu sicer za 2 odstotka nižja kot mesec prej, hkrati pa za 5 odstotkov višja kot v enakem mesecu lanskega leta, produkcija v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je bila za 6 % višja kot v enakem obdobju lani. Impulzni trend kaže, da se je v septembru industrijska produkcija zviševala in sicer po stopnji 0,02 %. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v septembru 2010 približno enake kot v mesecu prej, v primerjavi z lanskim septembrom pa za skoraj 6 % manjše.
Dejavnost rudarstva se je v septembru znižala za 10 % glede na avgust, v primerjavi z septembrom 2009 pa se je rudarstvo okrepilo in sicer za skoraj 23 %. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bila dejavnost rudarstva za skoraj 11 odstotkov višja kot v enakem obdobju lanskega leta.
Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je v septembru glede na mesec prej znižala za skoraj 2 %, glede na september 2009 pa se je produkcija predelovalnih dejavnosti povečala za 4 %. Prav tako se je dejavnost v predelovalni industriji povečala v prvih desetih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani in sicer za dobrih 6 %.
V septembru se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo kot edina izmed industrijskih panog glede na predhodni mesec povečala za dobrih 6 %, glede na lanski september pa je bila produkcija tega sektorja večja za slabih 14 %.
Podatki Eurostata kažejo, da se je v mesecu septembru glede na avgust industrijska produkcija znižala za 0,5 % v EU27, na območju evra pa za 0,9 %. Glede na september lansko leto pa se je v letošnjem septembru industrijska produkcija v EU27 povečala za dobrih 5 %, na območju evra pa za slabih 6 %. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v septembru glede na mesec poprej padla v desetih in sicer največ na Malti (-5,6 %), na Portugalskem (-4,7 %) in v Grčiji (-5,4 %).
5. Gradbeništvo in domači turizem še naprej v krizi
Kriza v gradbeništvu se še naprej poglablja. Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih septembra, za 8,3 % nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v avgustu. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem septembru v primerjavi s septembrom lani zmanjšala za več kot 18 %. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže, da je v septembru letošnjega leta sektor gradbeništva padal z mesečno stopnjo -0,75 %.
Število turističnih prenočitev se je ob zaključku tretjega kvartala zmanjšalo. Septembra letos je bilo le-teh za 0,3 % manj kot v enakem mesecu leta 2009. Impulzni trend kaže, da se je skupno število prenočitev v devetem mesecu letos zviševalo po mesečni stopnji 0,27 %. Upad domačega turističnega povpraševanja se še nadaljuje, a z manjšo močjo, saj je v septembru število turističnih prenočitev domačih gostov upadlo »le« za slabih osem odstotkov glede na september 2009. Impulzni trend prenočitev domačih gostov v septembru kaže krčenje po stopnji 0,9 % mesečno. Število prenočitev tujih gostov se je v septembru povečalo in sicer za dobre štiri odstotke glede na enak mesec v lanskem letu.
Podatki SURS-a o transportu za september kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za okroglih 8 % manj, v zračnem prevozu pa za dobrih 10 % več potnikov kot v septembru lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za dobrih šest odstotkov manjše, v zračnem prevozu pa za 10,8 % večje. V cestnem mestnem prevozu je bilo septembra prepeljanih za 0,2 % več potnikov kot v istem mesecu 2009. Potniški promet na letališčih se je v letošnjem septembru glede na september lani povečal za 1,2 %. V pomorskem prevozu je bilo v septembru prepeljanega za dobrih 15 % manj blaga, opravljenih tonskih kilometrov pa je bilo za skoraj 40 % več kot septembra lani.
29
6. Brezposelnost v oktobru in novembru znova višja
Po podatkih SURS-a se je število aktivnih prebivalcev v septembru zvišalo in sicer na 934120 oziroma za 0,1 % glede mesec poprej, a se je glede na september 2009 znižalo za 0,9 %. V septembru je bilo v Sloveniji 836212 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na avgust 2010 se je število delovno aktivnih povečalo za 2234 oseb, glede na september 2009 pa zmanjšalo za 2,1 %. Med zaposlenimi osebami jih je bilo slabih 92 % zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od septembra lani zmanjšalo za 1,3 %. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na september lani zmanjšalo za 8,8 %. Med samozaposlenimi pa je bilo dobrih 60 % samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem mesecu septembru povečalo za 614, od septembra lani pa se je to število povečalo za 2,4 %. Število kmetov se je glede na september 2009 zmanjšalo za skoraj 12 % in je v letošnjem septembru znašalo 28464.
Število iskalcev dela
110,000-, 100,000 -90,000 -80,000 -70,000 -60,000 -
30	50,000 .....................................................................
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Vir: SURS
Po podatkih ZRSZ je bilo v oktobru letos v Sloveniji registriranih 102693 brezposelnih oseb, kar je za 4775 oseb več kot v septembru oziroma za 8,6 % več kot oktobra lani. Anketna stopnja brezposelnosti je bila septembra 7,1 %, od septembra lani pa se je zvišala za 0,9 odstotne točke. Oktobra letos se je na novo zaposlilo nekaj več kot 4800 oseb, kar je 11,2 % več kot oktobra lani. Na ZRSZ se je prijavilo 14100 novih brezposelnih oseb, kar je 6,5 % manj kot v enakem mesecu lani. V letošnjem oktobru so delodajalci prijavili dobrih 17 tisoč prostih delovnih mest, za dobro devetino več kot v oktobru 2009.
Po podatkih Eurostata je bila septembra stopnja brezposelnosti na območju evra (EA16) 10,1 %, kar je 0,3 odstotne točke več kot v septembru 2009. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v septembru letos 9,6 % in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,3 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v septembru 2010 v EU27 23,1 milijona brezposelnih oseb, od tega 15,9 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili na Nizozemskem (4,4 %) in v Avstriji (4,5 %), najvišjo pa v Španiji (20,8 %). Stopnja brezposelnosti se je v ZDA ustalila na za tamkajšnje razmere relativno visoki stopnji, saj je v septembru znašala 9,6 %, kar je enako kot mesec poprej, glede na september lani pa je upadla za 0,2 odstotni točki.
CENE IN PLAČE
7. Začasno umirjanje življenjskih stroškov
Življenjski stroški so se novembra povečali za 0.3 %. Navkljub temu se je medletna stopnja opazno zmanjšala. Vendar to ni bila posledica zmanjšanja bolj dolgoročne dinamike cen, temveč večjega povečanja cen (za 0.9 %) v lanskem novembru, torej višje osnove primerjave.
Tudi novembra so se storitve podražile manj od blaga, ohlapnost povpraševanja po blagu se namreč zmanjšuje hitreje kot pri storitvah, pa tudi pritisk stroškov višjih svetovnih cen surovin je pri blagu večji.
Od skupin proizvodov so se najbolj povečale cene v skupinah obleke in obutve (za 2.4 %), hrane in brezalkoholnih pijač ter komunikacij (po 0.9 %). K skupnemu indeksu življenjskih stroškov je povečanje cen proizvodov iz skupine obleke in obutev prispevalo 0.2 odstotni točki, podražitev proizvodov zelene tržnice 0.1 točke, vsa ostala povečanja pa še dodatnih 0.1 točke.
Cene so se znižale najbolj v skupini gostinskih in nastanitvenih storitev- za 0.6 %, v prevozu za 0.3 % in v rekreaciji in kulturi za 0.2 %. Skupen indeks življenjskih stroškov so najbolj zmanjšale nižje cene počitnic v paketu in nižje cene rabljenih avtomobilov (vsaka po 0.1 odstotne točke).
31
Primerjava dinamike cen v Slovenije z evro območjem je možna le pri harmoniziranem indeksu cen, ki je za evro območje dostopen do oktobra, ko se je povečal za 0.4 %, v Sloveniji pa za 0.2 %. Tudi bolj dolgoročna dinamika je v Sloveniji nižja kot v evro območju (1.8 % oziroma 1.9 %). Še večja je razlika, če se primerja osnovno inflacijo (torej rast cen košare produktov brez energentov in hrane). Osnovna inflacija ja bila namreč oktobra v Sloveniji negativna, v evro območju pa 1 %!
Podatki o cenah proizvajalcev so dostopni do oktobra, ko so se proizvajalčeve cene dvignile za 0.3 %. Najbolj so se povečale cene proizvodov za izvozne trge v evro območju, najmanj pa cene za izvozne trge izven evro območja; cene proizvodov za domači trg so se povečale bolj kot povprečne cene proizvodov za tujino. Povečanje cen proizvajalcev po namenu porabe kaže naravo krepitve povpraševanja. Najbolj so porasle cene proizvajalcev surovin in repromaterialov ter investicijskega blaga (za po 0.4 %), najmanj pa cene proizvajalcev netrajnega potrošnega blaga (zmanjšale so se za 0.1 %)! Tudi bolj dolgoročna rast proizvajalčevih cen je opazno višja kot pri cenah na drobno. Tako je rast impulznega trenda pri proizvajalcih za domači trg še naprej okoli 4 % na letni ravni!
V naslednjih nekaj mesecih gospodarstvo še naprej pričakuje krepitev cen maloprodajnih cen blaga in zaostajanje cen storitev, saj so pri trgovini na drobno cenovna pričakovanja opazno nad dolgoletnim povprečjem, pri storitvah pa opazno pod dolgoletnim povprečjem. Tudi pri proizvajalčevih cenah je v naslednjih nekaj mesecih pričakovati pritisk na cene, saj so pričakovanja v predelovalni dejavnosti znatno nad dolgoletnim povprečjem in ne kažejo umirjanja!
Cene surovina (v evrih) so v zadnjem mesecu (do sredine novembra) porasle za 1.7 %, v letu dni pa za 38.2 %. V zadnjem mesecu so najbolj porasle cene surovin neprehrambenih kmetijskih proizvodov (v evrih za 9 %), najmanj pa surovine kovin (v evrih za 3 %). V
zadnjem letu so se pri vseh surovinah cene v evrih opazno povečale. Najbolj so porasle cene neprehrambenih kmetijskih proizvodov (za 79 % v evrih), najmanj pa cene nafte (West Texas nafta za 22 % v evrih).
8. Stabilizacija števila delovnih ur opazno vpliva na strukturo in dinamiko plač
32
Bruto plače so septembra malenkost padle. Bolj dolgoročna dinamika se je opazno zmanjšala, saj je padla na 3.6 %. Zmanjšanje medletne stopnje rasti je rezultat praktično nespremenjene (medletne) dinamike plače za plačano uro in opaznega zmanjšanja medletne stopnje rasti delovnih ur (zaradi normalizacije delovnih ur v lanskem septembru v primerjavi z avgustom); tako je bila v letošnjem avgustu medletna rast števila delovnih ur 3.7 %, v septembru pa samo še 0.6 %.
Septembra so bruto plače padle v večini sektorjev. Močno so porasle le v prometu in precej manj v trgovini ter šolstvu. Najbolj so se zmanjšale v zdravstvu in socialnem varstvu, v oskrbi z električno energijo ter v strokovnih in znanstvenih dejavnostih (od 2.1 % do 1.8 %).
Delovne ure
Vir: Surs; lastni izračuni Opomba: Število delovnih ur na mesec; medletne stopnje rasti
Medletno povprečno rast v septembru (3.6 %) so ponovno najbolj presegale povprečne plače v sektorju predelovalne dejavnosti in sektorju kmetijstva ter gozdarstva (7 %-6.6 %).
Kumulativno so se povprečne bruto plače v letošnjem letu povečale za 4.1 %, pri tem je večina sektorjev povečala plače podpovprečno, izstopata le predelovalna dejavnost (s povečanjem 9.6 %) ter kmetijstvo in gozdarstvo (s povečanjem 5.3 %). Vsi trije segmenti
širše države (ožja država, šolstvo in zdravstvo s socialnim varstvom) so imeli najmanjše kumulativno povečanje plač med vsemi sektorji.
Spremembe med sektorji so posledice predvsem velikih razlik v spremenjenem številu plačanih ur. Sektor predelovalne dejavnosti je izpostavljen tem spremembam bistveno bolj od povprečja gospodarstva. V lanskem letu je imel, zaradi kolapsa izvoznega in investicijskega povpraševanja nadpovprečen obseg skrajšanega delovnega časa, letošnja konjunktura v izvozu (in zato ustrezno povečanje števila delovnih ur) pa je še zlasti potisnila navzgor (normalizirala) delovne ure (in zato povprečne) plače v predelovalni dejavnosti. V 2009 so povprečne mesečne delovne ure v predelovalni dejavnosti padle za 2.1 odstotne točke bolj kot v povprečju gospodarstva, v 2010 pa so, obratno, porasle za 2.3 odstotne točke bolj kot v povprečju gospodarstva.
33
FINANČNA GIBANJA
9. Davki se popravljajo, čeprav z velikimi nihaji v timingu vplačil
Zaradi premika v timingu vplačil je bila oktobra in novembra rast javnofinančnih prihodkov zelo neenakomerna. Tako so javnofinančni prihodki oktobra le malenkost porasli, novembra pa krepko poskočili (za 0.8 % oziroma 11 %). Tekočo dinamiko je zaradi velikih premikov v timingu vplačil potrebno računati iz povprečij desezoniranih podatkov. Tako izračunana bolj dolgoročna dinamika za oba meseca (oktober in november) skupaj je bila enaka 0.
Neposredni davki in ostali prihodki so se oktobra neznatno povečali, kljub temu je bolj dolgoročna dinamika še naprej opazno velika. Davek na dohodek podjetij še naprej močno (za okoli 20 %) zaostaja za ustreznimi vrednostmi v lanskem letu, čeprav se počasi povečuje, v oktobru in novembru je bil malenkost (za 1 %) večji kot v povprečju tretjega četrtletja. Ker so plačila davka znotraj leta normirana glede na realiziran dobiček v predhodnem letu je veliko zaostajanje davčnega prihodka od te davčne oblike za lanskimi vrednostmi razumljivo. Dohodnina se popravlja hitreje (v povprečju oktobra in novembra je presegla povprečje prvih treh četrtletij za 3.3 %), tako da je do sredine zadnjega četrtletja verjetno že prehitela lansko raven (ker je dinamika poračunov sezonsko neizrazita, je za dokončen sklep potrebno počakati do konca leta). Prispevki se popravljajo brez opaznih nihajev; po avgustu rastejo mesečno po približno 0.2 %, tako da so v novembru bili za 2.2 % višji kot v istem mesecu predhodnega leta.
Medletna dinamika javnih prihodkov (kvartalni podatki)
34
20 15 _ 10 5 0 _ -5 _ -10 -15
2006
2007
2008
2009
2010
Domači davki na blago in storitve so oktobra porasli, vendar manj kot sezonsko, saj sta se oba indikatorja bolj dolgoročne rasti zmanjšala. Levji delež zmanjšanja so prinesle trošarine ki so se, kot posledica premika timinga vplačil, oktobra skoraj razpolovile novembra pa, obratno, za še nekaj bolj povečale. Podoben premik v vplačilih kaže tudi davek na dodano vrednost. Zaradi premikov timinga vplačil je tekoča dinamika ocenjena s primerjavo povprečja zadnjih dveh mesecev (glede na povprečje tretjega četrtletja): v povprečju oktobra in novembra so domači davki na blago in storitve naraščali po okoli 6.8 % letno. Hitrejša rast domačih davkov na blago in storitve po prvem četrtletju popravlja tudi bolj dolgoročno rast, medletna rast celoletnih prihodkov od domačih davkov na blago in storitve bo tako verjetno dosegla okli 2.4 %.
10. Dinamika celotnih kreditov privatnemu sektorju se umirja
Naraščanje kreditov se je po juliju skoraj ustavilo. V avgustu so se skupni krediti gospodarstvu in prebivalstvu zmanjšali, povečanje v septembru je julijsko raven preseglo le za 0.1 %, oktobra pa je se je obseg kreditov zopet skrčil malenkost nad julijsko raven. Medletna rast se je ustalila na 3.9 %.
Stopnja rasti se je umirila praktično le pri kreditih podjetjem, kjer se je tudi medletna stopnja rasti po juliju ponovno zmanjšala. Medtem ko je vse od začetka 2009 tekoča rast kreditov podjetjem v Sloveniji prehitevala ustrezno rast v evro območju na letni ravni za okoli 4 odstotne točke, je po juliju začela malo zaostajati za dinamiko v evro območju.
Krediti nefinančnim družbam
0.8 _
0.4 _
35
2009q1 2009q2 2009q3 2009q4 2010q1 2010q2 2010q3
Vir: ECB, BS Opomba: tekoče mesečne stopnje rasti
Da dinamika kreditnega napajanja gospodarstva slabi, ilustrirajo tudi ankete podjetij, saj v zadnjem letošnjem četrtletju kar četrtina podjetij iz predelovalne dejavnosti (ki ima visoko-normalno izvozno povpraševanje) ocenjuje, da je ponudba kreditov neustrezna. Podobno oceno dejanskega racioniranja povpraševanja kažejo tudi rezultati ankete med bankami za prvo četrtletje letos, ki jo je napravila Banka Slovenije (glej http://www.bsi.si/financna-stabilnostasp?MapaId=1183). V prvem četrtletju letos so namreč banke 20 % kreditnega povpraševanja podjetij racionirale. Še več, slika o rezultatih ankete tudi kaže, da so v prvi polovici 2010 velike domače banke zmanjšale odobravanje novih kreditov podjetjem za 20 % (še v 2009 so velike domače banke nefinančnim družbam hitro povečevale nove kredite), tuje pa celo za okoli 30 % (tuje banke so tako v 2010 le še zaostrile prakso krčenje novo-odobrenih kreditov podjetjem, s katero so pričele že v tretjem četrtletju 2008), le domače male banke so sredi letošnjega leta opazno povečale odobravanje novih posojil. Domače velike in še zlasti tuje banke verjetno intenzivno prestrukturirajo kreditne aktivnosti v prid stanovanjskih kreditov, katerih rast je v Sloveniji bistveno hitrejša kot v evro območju.
Krediti prebivalstvu
36
1.5 _
1.0.
0.5 _
2009q1 2009q2 2009q3 2009q4 2010q1 2010q2 2010q3
Vir: ECB; BS Opomba: tekoče mesečne stopnje rasti
Pešanje rasti kreditov spremlja tudi zmanjševanje depozitov, saj se skupni depoziti podjetij in prebivalstva zmanjšujejo že od maja dalje. Zmanjšanje depozitov je opazno večje pri depozitih podjetij, kjer se medletne stopnje rasti od junija dalje ponovno zmanjšujejo.
Neustreznost ponudbe kreditov
Vir: EU Komisija - anketa; lastni izračuni Opomba: Saldo podjetij, ki ocenjujejo, da je ponudba kreditov neustrezna v odstotku vseh podjetij
11. V septembru znova presežek v tekoči plačilni bilanci
S septembrskim presežkom je kumulativni primanjkljaj tekoče plačilne bilance v devetih mesecih še zmanjšan. V tekočih poslih menjave blaga in storitev je že presežek. Skupni zunanji dolg, tako bruto kot neto, je bil avgusta zmanjšan, pri čemer javni dolg še vedno raste na račun zmanjšanja zasebnega dolga.
V septembru je presežek tekoče bilance znašal 38,9 milijonov € (septembra lani je bil primanjkljaj 14,8 milijonov €). Pri tem je bil blagovni primanjkljaj 12,1 milijonov € (lani 16,6 milijonov €), storitveni presežek 130,6 milijonov € (v enakem obdobju lani 111,1 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev 56,2 milijonov € (lani 79,4 milijonov €) in primanjkljaj v tekočih transferjih 23,4 milijonov € (septembra lani primanjkljaj 29,8 milijonov €).
37
V prvih treh četrtletjih skupaj znaša primanjkljaj tekočega računa le 54,7 milijonov €, v enakem obdobju lani pa je bil 475,1 milijonov €. Pri tem je bil blagovni primanjkljaj 425,2 milijonov € (v devetih mesecih lani 412,8 milijonov €), storitveni presežek 911,7 milijonov € (845,8 milijonov €), primanjkljaj pri faktorskih dohodkih 453,4 milijonov € (lani 670,5 milijonov €), neto odliv tekočih transferov 87,9 milijonov € (lani 237,5 milijonov €).
Plačilna bilanca Slovenije v EUR tokovi v mio EUR
		januar - s	eptember	september	
		2009	2010	2009	2010
I.	Tekoči račun	-4751	-54,7	-14,8	38,9
1.	Blago	-412,8	-425,2	-16,6	-121
2.	Storitve	845,8	911,7	1111	130,6
3.	Dohodki	-670,5	-453,4	-79,4	-56,2
	Od dela	421	99,8	7,6	101
	Od kapitala	-712.6	-553.3	-871	-66.3
4.	Tekoči transferi	-237,5	-87,9	-29,8	-23,4
II. Kapitalski in finančni račun		47,7	285,8	91,7	30,9
A.	Kapitalski račun	32,4	62,6	0,7	271
B.	Finančni račun	15,3	223,2	911	3,9
1.	Neposredne naložbe	-4581	94,8	-33,7	-60,0
	Domače v tujini	-121,5	-104,6	-15,3	-32,0
	Tuje v Sloveniji	-336,5	199,4	-18,4	-28,0
2.	Naložbe v vrednostne papirje	4.317,8	1.533,3	1.644,3	-114,4
3.	Finančni derivativi	-0,2	-87,8	7,5	0,0
4.	Ostale naložbe	-3.991,4	-1.346,5	-1.538,8	1531
41.	Terjatve	-467,4	69,5	-1115,8	51,9
4.2.	Obveznosti	-3.524,0	-1.4161	-4231	101,3
5.	Mednarodne denarne rezerve	1471	29,5	11,7	251
III.	Neto napake in izpustitve	427,4	-231,0	-77,0	-69,9
38
Kapitalski in finančni račun kažeta po letošnjih devetih mesecih neto povečanje zadolžitev v višini 285,8 milijonov € (v enakem obdobju lani je bilo povečanje le 47,7 milijonov €). Na finančnem računu je bilo v devetih mesecih letos neto priliva tujih neposrednih naložb za 94,8 milijonov €, v enakem obdobju lani odliv za -458,1 milijonov €, naložb v vrednostne papirje je bilo za 1533,3 milijonov € (lani 4317,8 milijonov €), odliv po finančnih derivativih -87,8 milijonov € (-0.2 milijonov €), ostale naložbe pa so znašale -1346,5 milijonov € (v devetih mesecih lani -3991,4 milijonov €). Mednarodne rezerve pri banki Slovenije so porasle v devetih mesecih za 29,5 milijonov €, v enakem obdobju 2009 za 147,1 milijonov €.
Neto zunanji dolg še naprej raste. Po podatkih iz oktobrskega Biltena Banke Slovenije je konec avgusta skupni bruto zunanji dolg Slovenije 41616 milijonov € (javni dolg je povečal delež na 41,8 %), kar je pol milijarde € manj kot ob višku dolga konec maja 2010. Terjatve Slovenije do tujine so znašale konec avgusta 2010 30434 milijonov € (ob maksimumu maja 2010 so bile 31086 milijonov €), tako da je bil neto zunanji dolg v avgustu11182 milijonov €, kar je za 180 milijonov € manj kot mesec prej, ko je bil dosežen dosedanji maksimum.
Skupne rezerve Banke Slovenije so bile konec avgusta 2010 832,7 milijonov €, mesec prej 820,4 milijonov €. Pri tem je bilo deviznih rezerv za 430,7 milijonov €, zlata za 100,4 milijonov €, imetij pri MDS za 236,0 milijonov € in rezervne pozicije pri MDS za 60,8 milijonov €.
	mesečna rast	co cd o	co ■št cd	s o	co o	co o	cn cu op		■št ud	ud c0	cd cn o		cd o	co c^	co o cp		c^	co cp	o c^		c^	c^ c^	ol		c^ c^	cp	cn cn o		cn c^	od ud c^
Skupno	is S 2 le or p	<št n	co ni	cn r<	od	o ud cn	o I-v	o cn ud	cd ud	cn cn cvi	co co	co o	cd c^	cn up	cn u^ cd	co	r^ c^	cu	cn op	o ■št n	ud r^	cu od up	od	ud cu	o cn cp	ud c^	cn cu ou	■št c^	■št c^ c^	cu cn o
	v o mi	s cu cu	co co o ■št cu	co co cn lo cu	co ■št o cn cu	S cu od	cu od r^ cn cu	ud cn cd	co ltd ■št cu	cu cn ■št cu	cd r^ ud cu	r^ cu ud r^	cu ud cu	cd co ■št cu	r^ co ud cu	■št co ud	r^ cu cd cu	o cn co cu	r^ ud cd cu	od r^ cd	co cu	cn cu cu	r^ ud cd cu	■št o cn cd	o o ud cu	od ud cu	co o r^ cu	co cn r^ r^	co ■št cd cu	■št o ud cu
	a n čt o> £ 10 p er m	cu o	r^ m o	o ud o	cd	ltd od	cd ud cvi		cu ■št o	cn od o	o o		cn c1^ cd	o cn c^	■št c^		co c^	r^ c^				ud od o	od u^		cu ud c^	cn	ud cvi		ud u^ c^	ud u^ c^
Širša država	t i s s £ le or p	co ■št	ud ud	ud co	I-v cci	co ■št	r^ ud cp	cu cn	ltd od ud	r^ r-v	■št c^	cu u^	co	u^	u^	cn cd	cp	cu	ud c^ ud	cn c^	co cd cp	o od c^	co u^	ud	op	cd ud ■št	■št co r^	r^ o	od o cu	cn up
	cd mi	od cn	o od	od r^ o cu	cu cu cu	cd cu ltd cu	cu ud cu	cn ■f ltd	od cu	co o cu	■št o cu	cn cd	co o cu	■št cu	■št co	ud o cd	cd o cu	■št cu	cu cu od		Fš	cn	r^ o cu	ud ud	od cn	cu ou	o cu cu	ud cu cd	od o cu	o o cu
cd iS tO d	a n čt rn <n m p er m	-	o cd cd	r^ cd	cn cn o	r^ c0 o	r^ ud cd cu		cd ■št od	cd op	ud u^		co	co u^ c^	cn c^		cd cn o	cd od o	r^ u^ o		cu ■št	o c^	■št up		ud c^ cp	co u^ o	co c^		c^	ud u^ c^
r tO d to o v <u	t is 5 £ p	cn od	od ud	■št o	o cu	co r-v cn	cvi cu	ltd cu cd cu	cu cu od cu	cd r< cu	cd	ud u^ ud	ctu	o ■št c^	co o co	co I-v cd	co u^ cd cu	co cd r^	cu c^	■št 0d	ud	o r^ r^	cd cd	cd op	u^	cn up	r^ ud 0^	■št cd op	r^ u^	r^ r^ c1^
-u to cd v c	o mi	od co r^ cd	O cij r^	cn ltd cn	od cd cn	ltd o ■šT o	cn cd od co	ltd cn cn	ud cd	o	o ■šT	cu cu	co co	co o r^	cu ■šT	co co cu	cd cd	r^ cd	cd od cd	cn r^ o cu	ud	od cd ud	ud	ud cn r^	cd	ou	od od r^	cd cn o cu	cn o r^	ud co cd
	a n čt rn <n m p er m	cd ud o	cd	ltd ■št cd	od r-v o	o o o	co I-v cu		co I-v o	co op	o c^		■št ■št cd	cn c^ c^	o c^		■št c^	c^ c^	cn		cu od c^	cn r^ c^	r^ cp		■št c^ c^	■št u^ c^	c^		cd c^	■št ud o
Prebivalstvo	-u s a r o ni t le	co cci	■št ud	cd cd	co r<	c0 od	o cd cu	r^ r-v cp	co od up	r^ cd cci	cd o	r^	cu cn	cu o cp	co cd up	co cd cu	■šT	5 cu	cd co	ud 01.	cd cn o	cd up	r^ ■šT	co up	cn c^ cvi	op	cd cu	o ou	od cp	cd ud od
	V o mi	cd cn	r^ cd cn ■šT	ltd ltd cn ltd	ltd O cu r^	od ■ŠT cu cn	cu ltd co co	r^ o ■šT ■šT	■ŠT co ud	o co ud	cu co cd	cd cn ■št	cd cd cd	cn ud	55	cd cn ■št	ud ud cd	cn cn ■št	cn cn cd	cu ud co ■št	o od ■št	r^ co od	ud od r^	cu ud ud ■št	ud cd cd	co ud cd	■št ud r^	r^ r^ o ud	cd od r^	cn 5
	o t e -J	■št o o cu	lo o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	j* o o cu	■št	ud	cd			co	cn		o	t-	cu			cu	od		■št	ud	cd			co
39
40
Izvozne cene EU27**	medleta stopnja	OU o	m cd	CO cd	UD	cn cvi	■št CO o	cn o CD	0.00	co ■ŠT	7 ■št o	cn cu	co m	o	CD LCI	cn co	CD UD ou	OD 0^ CD	OD cn	7 0D	CD	UD c^ OD	■št CD cvi	UD c^ ud	CD C^ ud	CD UD .7	CD OD CD	UD c^ ud	cu u^ CD	0 CD ud	cu r^ u^
	J2 cd d in	OU ud cn	cd Cn cn	■št cd o	cn ■št o	o co CD	o r^ o	m cci o	CD ud CD	.7 ud CD	UD ud o	■št o	cn cci CD	CU o	CU o	co ud C^	.7 u^ o	CD r^ o	c^ u^ o	od o	UD od o	c^	CO od o	cn	OD OD	CO ■šf	OD OD	cn ■št	.0 ■št	OD ■št	
Izvozne cene Slovenija**	a n ja t jn -2 a. "a o et E m	o	■št CVi	co	CVi	■št cd	cu co	m	cn CD	7 m 0.	7 r^ o	cu OD	0 r^ cd	CO C^	7 c^	CU C^	cn 0^	cu	7 cu	od co CD	CD ■št	CVI	■št CD	co c^ c^	cn ■št	0 od	cn 0.	0 u^	7 UD u^	cu u^ ud	0 CD ud
	J2 cd ■a in	o cvi o	ud ■št o	■št CD o	r^ ud o	od od o	co r< o	r^ cci o	CD od o	.7 od CD	.0 od o	m cci CD	.7 cci CD	.0 cci o	c^ a^ o	u^ ■šf o	CD o	■št o	UD U^ CD	O	ud CD	c^ od c^	UD o	CD ud o	cu c^	C^	.0 od o	cvi	.7 od	.0 c^	od cvi
* z* ov 7 s ^ E	t a le jan "a cd o t ms	CD 0G	m o	cd	ud	■št ud	CD cci	o ■št 0U	.7 CD 0U	CD od	ou	cn cci	CO od	cu od	CD od	u^ UD	ou	c^	CD ud	od od cvi	od u^	UD CD ud CU	.0 cvi	■št UD CD CU	UD c^ ud cu	od C^ od	od ud CU	0 u^ c^ cu	■št od	od cu od cu	■št od cu
	v E	m cu cn cu m cn	co cn n m o	co co co cn m	55 cu r^ co cu	o CD cn co o co	cn co cn o cn o	o cn o co co	cn on ■št co	m cu CO cu cn	m co co m CD cu	co cu co o	0 7 m cn 7	on r^ cu cn	CO CO CD co 7 CU	CD CD cn cn	od cn o co cn	0 UD cn cn cn	cn UD CD r^ cn cu	■št cu cu 7 7	0 0 cn 0 cn	cn 7 r^ CD	od 0 cn ■št co cu	CD CO u^ CD	■št UD cn CD 0	OD UD CD CU CU	od cn r^ UD OD OD	UD cu cu ■št cu	CD ■ŠT od 0	od on cn	od co ■št UD OD
Izvoz Slovenije izven EU27**	a n ja t jn ® a. "a o et E m	cri	ou ni	I-v od	OD ud	o cn od	7 o cvi ou	7 CD od ou	■št CD cd 0U	7 co ud ou	co cci ou	cu cn cci ou	CD m cvi ou	cn c^ od ou	m m cci ou	UD ■št c^	co r^	cu c^ 0^	co ■št c^	od U^ U^	CD	UD co od	CD	0 CU 0^	o r^	0^ UD	■št od CD	od cn od	co c^ cu	cu c^ ud	UD u^
	E	o ud r^ cu ■št	■št n CU cn ■št	od ■št co m	CD S CD	7 o S	co r^ r^ UD	cn cn ■št	cu CD ■št	■št co ■št	UD ■št ■št	co cu UD	co cu ■št	cu o U!	co U!	0 OD UD	cn o UD	UD cn ■št	■št OD UD	■ŠT ■ŠT od	0 cu ■št	CD CD UD	0 od od	CO CO ■št	UD	CD CD UD	UD cn UD	CD cn UD	■št UD	co UD	co co CD
Izvoz Slovenije*	a n >U -U <D <n m p CD m	m ■ŠT	co co o	m OD	m co o	co CD CD	CD co 0U	co UD 0U	■ŠT ■št OU	0U CD		co CD 0.	od o	co c^ c^		■št u^ c^	od cvi	cu c^ od		co od 0.	7 cn 0.	od od od		0.	UD CD cvi	CD C^		cu co 0.	cu c^	cu UD 0.	
	t i s £ £ <d o p	OD cd	CU	cn r<	r^ ud	■št	m co od	■št ■št od 0U	CD UD 0U	0 od	7 od cd 0U	7 co 0U	■št CD 0U	co ^^ CD 0^	7 co CD 0^	cn OD	UD cu	cu c^	co CD ud	7 CD cvi	7 UD cvi	UD UD r^	0 c^ od	CU od C^	■št	■št U^ CO	■št CD	UD CD ■št	■št u^ cvi cu	cn ud	0 o r^
	E	co co r^ cu	■št OU ■št	o CD r^ CD	7 co co cn	■št cu r^ cn	CD o o CD	cu cn cu	0 cu co	m o ■št	7 o ■št	co co co	UD UD CD	co CO	CD CU cn co	■št cn ■št	■št CD ■št	7 od cu	UD cn	cu cu cu	co od	cn od CD	cn r^	UD ■ŠT	0 CD UD	7 CD CD	7 r^ CD ■št	on UD	■št cn cu	co o r^	od cn UD ■št
	o t e	■št o o cu	m o o CU	CD o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	■šT ^ o o cu	UD	CD		7	CO	cn		0		cu		| O cu	cu	od		■ŠT	UD	CD		7	co	cn	
cd c cd * o *	medletna stopnja	ud cvi	o od	m od	cd o	iv od	co m o	o co [v	m od	co ud	co m od	cd ■št	cd co ud	co ud ■št	o iv ■št	-14.40	iv c^	co cd ud	co cd o	co cu 4.	cn cn cd	iv cn ud	co [v 4.	0 ou	co cd cd	cn ud	cn cn cd	ud	iv co od	cu co [v	4 cd n
																															
c cu n -n § uu ZD			co	n	iv	m	cn	co	cu	m	ud	c0	o	■št	od	0^	c^	.0	iv	cd	cd	[v	od	cd			co		.4	cu	
	cd d	co cn	cu cd	j:	j:	cu	co o	co o	on o	o	on o	o	co o	co o	co o	ud o	co o	on o	l-v o	cd	■št	cd	■št	ou cu	■št cu	uj cu	■št cu	od cu	od cu	n cu	od cu
c * cd * O CO	a n ja t jn ® a. TJ o et E m	cn cvi	od od	o od	cn cd	co cd	cd cn [v	■št iv	cu cu [v	m cn ud	co cn ud	cu o	cd cu	cd	co o	cn cd ■št	iv o cd	co r^ co	41 cvi	cn ud	iv cd 0.	cd	ud co o	cn ■št	cu cd od	cd cn ud	cn ud od	cn ud	0 cd ■št	0 cd cvi	cu cn cvi
cd c c cd y > > -e id ^																															
	K	m iv cn	ni	iv	cu	o	m	ud	cn	cu	ud	n	c0	ud	■št	.4	[v	.0	.4	m	cu	4.	co	4	co	0.	[v	cd	[v	cu	ud
	cd "o		iv o	ud	o cu	co cu	iv	co	cd	u cu	co	[v	u!	cd	cd	ud	ud	ud	ud	iv	u cu	cu	od	l^v cu	iv cu	co	od cu	o co	cvi co	od	co
n *	a n ja t jn ® a. TJ o et E m	cn cli	co ■št	cd ■št	cu ud	cu co	o iv cvi cu	cu o cd cu	cu iv n cu	co co cd cu	iv co cd cu	cd cu o co	co r< cu	cu ■št cu	cd cu [v cu	cn r^ cd cu	cd cd ud	0 o r^	cn o cd	ud co	cd	cn cd o cu	4 co cd	co cu c^	cu co co	cn [v ud co	cn ud od cu	cu c^ od cu	cn [v ud co	iv ud ud cu	iv cn od cu
lu	E	cd co m iv cu o	o m co cn rv	cd cn co 55 co	cu cu cu ■št	cd iv cu o m m	co co co cn	iv co iv cd cn	cu cn	co m ■št iv cn	m o cd cd co cu	co o m o o	o cu cn	iv iv iv ■št o	m co iv cn cu	c^ cu ■št 0	co cu iv ■št 0	cu 0 ud cu 01	cu ud od	cd ud ■št o 0	ud co ud cn cn	0 o ■št cu	ud o ■št cu co	cu iv	co co cu	co co co cu co	ud cu ■št rv co	co iv co cn cu	co cd o ud cu	cu iv ud co	cu ud cd co co
c cd > n cd * c *	co n ja t jn v a. TJ o et E m	cn o	■št co	o n cu	■št	iv od	ud cd cd cu	cd od	co o o co	m m iv co	o o od cu	co CD	o co cd cu	cu	cd m od cu	4 ud c^	ud ■št	cd od	0 od	co cvi	ud co cd	cn ud od	cd co co	0 cu r^	0 cu o 4	iv cu ud 4	■št co	co ud co	0 ■št od cu	co cd od co	cu ud cd co
>	cu ° u cn m n o > u	E	cd cvi cd m cu	co cd co co	iv od iv cu ■št	o o m o cd	o o ■št cu iv	iv cu m m	o co ■št	cn cu ■št	iv	iv cu co	■t co ■št	iv cn co	co cn ■št	cn cu co	cd cn 4	ud	co cu 4	0 co ■št	ud cd 4	4 co ud	cu iv ud	0 iv ud	co cd ud	cu o cd	co cd	co co iv	rv ud	o ud	4 cn cd	ud iv iv
	a n >u -u <d <n cn p cd m	o cd	cn n	en ni	iv co	m o	iv iv od cu	m o	cd cd	m c0		co cu	co	co		ud ■št	co co	co cd		co	4 ud	■št		iv cd	0 cu	co cd		co c^	4 ■št	cu cu	
					o	u		f	f	cu		u		cu		ou	cu	cd			cu	■št		cu	cd			0.	0.	o	
"E cd >	t - cn £ 10	cd	in	co	o	m cd cd	■št cn	o cu	cu	cn c0	m iv	iv co	iv ud	■št m	cn o	dd	0 o	ud cd [v	cd	ud	cu cd 4.	iv cd	iv	cu		cn ^	o	c^	co	cu cn	0 o
čn n o >	<u o p	uj	cn	uj	cu		ud cu	cu co	l'j co	on cu	co	u co	u! cu	iv cu	co cu	cu	o		u^	o		■št	cd	ud	co cu	on	c^	■št	cci	cci	cci
	E	co ■št	cu co ■št m	co co co	cd co cu cu	co ■št cd cu cu	co iv iv cd	cu m co	cu ■št co	cd iv co	o iv o ■št	m cu ■št	cn cij	u! o u!	o u!	cn cu ud	co ■št ud	o ■št	co iv ■št 4	cd ud cu	co cn co	co o iv	cd ud co 4	co ud ud	4 cu iv	4 ■št cd	ud cu cn 4	co co cd	cd	0 cd iv	4 co 4
								■št												1											
	o t e	■št o o cu	m o o cu	cd o o cu	iv o o cu	co o o cu	cn o o cu	\ cn o o cu	m	cd	=	iv	co	cn		0	11	cu		c^ 10 cu	cu	co		4	ud	cd	=	iv	co	cn	ee
41
42
-U to o	.CD ni CD >	co cci	ud cci	CD ud	cd ■šT	■šT ■šf	o cci	CD ud	CD ud	CD ud	CD ud	ad	ou cci	co cci	ou CD	m CD	■šT			o	CU r^	CU r^		cu r^							
CD tO o	in																														
N CD £_ _Q CD 'c o -U	in Z) E	co	en r<	r^ r<	■šT	cu r^	o od	o od	CD od	cn od	cn od	CD od	od	ou od	od	od	c^ od	od	co od	od	c^ c^	od	od	a^ od	od	cu od	■šT od	od	c^ od	CD od	c^ od
CD C																															
CD C <	7 cu Z) E	od	I-v OD	cu od	r<	o r^	CD od	co od	r-v od	r-v od	r-v od	r-v od	cn od	od	cn od	Cl^ od	c^ od	od	co od	CD CD	ou CD	c^ c^	CD	r-^ od	u^ od	co od	u^ od	c^ od	cu od	od	CD od
Trgovina na drobno EU27	a C & 'P1 * [i "a o et SE m	UD cd	CO	■ŠT	ud cd	cd	o cd	m cu	cd ^	ou co	m cd	cd	cn ou	CD cd	co cd	■šT		c^ c^	UD cd	c^	c^	cn cvi	c^	CD		cvi	CVI	c^ ou	CD cvi	UD cvi	CD cvi
	J2 CD ■a in	CD cn cci cd	o o o o	CD o ■šT o	co 7 N o	CD o	CD 7 o	7 co cci o	co cd CD o	co co CD O	CD UD cci o	7 r-v od o	■šT CU ud o	co cn ud o	co cn a^ o		od o	o cn cci co	5 od	CD CD CD o	co co ud cn	o cu r^ CD	CD c^ CD	co o r^ c^	cu r-^ od o	UD ■šT od CD	o ^^ od c^	co cvi	UD R o	co UD od CD	7 cu od CD
-U to 0 C 1	™	a c ra 'P1 ® a. "a o et SE 10	m o	■ŠT cd	■št	I-v cd	r<	cd od	CD	co co	■ŠT	m co	r-v C0	o	■šT CD	CD co	r^	co	CD	ou CD	c^ cd	UD cvi	■šT	0^ 0^	UD	CD	co ■šf	CVI	■šT	■šT	CD cd	cu cd
na U cD w b d CD r CD	J2 CD ■a c	CD cd cvi o	■šT O cd o	CO cu n o	7 CVI	co CO cd o	m co cd cn	m co cci cn	co r-v cci cn	cn o od cn	cn co N cn	cu ud cn	cn ■ŠT ou co	7 cd od cn	co ^^ ou cn	cd CD	co cn a^ cn	m CD CD cn	o cn ud cn	co ou cd 7	o co ud 7	cn ou cn	CD 0^ CD co	co OD	o ou cn	cu ■šT CD o	UD u^ ud cn	cu OD	co CD CO	co CD UD cn	CD C^ od co
-U to o n > CD CD d 7 CD CU	a C n 'P * [i "a o et SE m	m cvi	■ŠT	cd ■ŠT	cd cd	■šT	cu ud	o ou	co N	co cci	od	co ud	CD ■šT	^^ ou	^f	co CD	co CD	r-v	■šT		CD ■šT	r^		0^	od		r-v od	r^	C^ od	UD	CD r^
J= ID aE o CD ■a CD r	J2 CD ■a in	o cd cvi o	o o ■šT o	co I-v od o	■šT o cd	m o co o	co on	■šT C0 od co	cu cd cd cn	■šT cn ■šT cn	7 ■ŠT on	on on	cu cn N 7	■šT od cn	CD CD od co	CD CD od cn	cn c^ od cn	CD a^ a^ co	o cn cn	7 cn cci co	co co od co	■šT cn ou o	UD ou cd cn	UD r-v ud cn	UD co od cn	cn UD cd o	o ^^ od cn	CD CD od cn	co co	cu CD ud CD	co CD cci cn
CD O D d o m ^	a c co 'P JS [i "a o et SE <°	co cvi	cu	o ■šT	co cd	CU CU	CU cci	cvi ou	cn od	m od	CU o CU	7 N	o od		r-v	r-N cd	a^	co cd	o co	UD	CD cd	r<	ou ■šT	0^ cci		CD co	r<	^f	r^ ud	co cd	CD ■šT
a cn LU ri -U to D d C	J2 CD in	7 CD cvi o	CD CO cd o	o o od o	cd	co od o	co on	o CU od co	o CD od co	■šT ■ŠT cd cn	o o cd o	co m CD cn	co CD N 7	cu a^ a^ cn	cn ou od co	m ■šT cn	od cn	co u^ od co	ud cn	CD C^ cn	CD OD	CD cn ou o	o UD cn	■šT u^ cd cn	co co ud cn	7 cn cd o	co r-^ a^ cn	o r^ ud cn	■šT ou co	co ■šT CD o	7 cvi cn
								■šT																							
Leto		■šT o o cu	m o o cu	CD o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	/ cn o o cu	m	CD	=	7	co	cn	=	o	-	cu		c;^ CD CU	CU	co	_	■šT	UD	CD	=	7	co	cn	=
Poslovni optimizem EU27	Slovenija	cu	v	co od	cd	co cu	-16.44	o co	cu r< cu	.4 cd cu	cu r< cu	ud	co cd	cd od	up	■št cd	cd	co	.4 cd	cp c^	cd cu	.4 od cu	.7 ■št cu	0^ cu	c^ cci cu	cu cd cu	cd ud cu	op cu	cu od	.6 od	cn od	c^ ud
	7 cu z) E	f	cu	cd	r-v cd	cn o cd	co m cci cu	o cvi co	cd od cu	cu od cu	co od cu	.4 cci cu	.6 cd cu	o od	o cvi cu	cd od	od	.4 od	.6 od	ud cd	.4	co	c^	cu ud	cd co	o ud	ud	ud	■št	■št cd	cu	■št c^
Trgovina na drobno pričakovanja EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	cd cn cd	cu cn cu	7 ud od	cvi	cn cd r<	4 m	cn cu	o od	co ud	cn od	ud od	co cvi	cd cd	cu	cn od	cu cvi cu	.4 cvi cu	co r^	co ■št cu	.7 cd cu	a^ cu	cn ■šf cu	r^ cu	a^	c^ ud	ud od	c^ cu	cd cci	c^ od	ud od	a^
	a a n jn S o +J os	cd co ni	■št ■št Cvi	o cvi	■št	co ud cp	cu cd	cd cci	.6	cd	.7 cd	cu ud	cu op	cu cd	cu cd	cn cd	r^ cvi	7 n	o cd	u^	cp		r^ c^	c^	ud ■št	c^	co ud	cn ■št		cvi	cd od	c^ cvi
Naročila, gradbeništvo EU27	a a b S E te e =a E ee E ^ s	co cu ■št	m ud	cd o n	co ■št	7 od	cn o od cu	cd od cu	cu co	cd ■št cu	co r< cu	o cd cu	co co	.7 od	cd od	cu ud	7 N	ud	cd od	cd	o cd	cp	.6 c^	c^	cd	cp	cd cvi	j;	■št cvi	o cd	■št	o od
	ks čil cd p 1 E	m co qd	co	■št cd cci	7 o co	■št cu n	co cd ud -4	co -4	cn od -4	ud -4	f	co	.6 cvi -4	.4 cvi -4	cd cvi -4	cn cci -4	.6 ■št -4	co f	.4 cci -4	ud -4	6 f	c^ -4	cci -4	.4 c^ -4	.6 -4	.4 cci -4	ud ■št -4	c^ cvi -4	cu cd -4	.4 od co	co cd -4	cn od co
Naročila, predelovalna dejavnost EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	cu co cd	cd co cu	■št cd ni	cd cd ud	7 ■št od	cn 4 r< co	55	co 55	cd up	cp up	co cd -4	.7 cci co	co r^ cu	cci co	7 r^	cd Op	ud cvi	cu co	cd od	7	co cd cu	cn cci	cu r^ cu	cu ■št co	.7 cd co	7. co	cn ud co	o ■št co	cd co	cd ■št co	cd
	aa n jn os	co ■št ud	■št co co	r-v cu	cd cn cvi	55 ud	o o cd up	co r^ up	m r^ up	cu r^ up	co r^ up	cu ud up	.4 cd up	.4 od -4	.7 55	6 f	ud cci -4	cn cd -4	o cci -4	cu cvi -4		o r^ cp	cd -4	c^	cd cd cu	ud cd cu	.6 ud c^	cd od	.4 cci	cd cci	co r^	ud cci
Poslovna klima EU13	a ab S E te e =a E ee E ^ s	cd i-v cd	co o	-	■št cu cd	7 cd	7 cu	cd co	r^ cp	o cd	■št co	ud cu	op	ep	cn	cd cd	cd cd	od	c^	cvi	c^	cu cd	cvi	■št cd	ud cd	cd cd	^^ cd	cd cd	cn cvi	cn cvi	c^ cd	cd cvi
	a ja tš § O 4J os	m cu o	cd cd cd	m o	cn cu	co co cd	m m cu	cu cd	cp	cn cu	co	r^ cu	cu cu	cu	cd cu	cd	ep	cp	cp	r^ c^	a^ c^	cu cd	UD cd	c^ c^	c^	■šT c^	cd c^	cd cd	r^ cd	co cd	r^ c^	cp
	o t e	■šT o o cu	m o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	4 \ cn o o cu	m	6		7	co	cn		o	1	cu	>	| o cu	cu	co		4	UD	6		7	co	cn		o
43
44
		CD																																
	CD	_Q																																
E	C -U a	E e	LID	o	co	co	cn	CD		co	cu	m	0^	CD	m	1.		CU				CD		c^	ou	7	.4	4	cn	c^	.5	CD	.4	.0
CD		E e		cp	o		ni	od	od	0	ou	0	ou	nd	CD	nd	CTJ			cd		nd	r^	od	^	r^	cd	r^	r^	od	cd	od	od	
N	CD		CD			1			cp	cp	cu	cp	c^	-1		-1		1	cu		3	cu	cu	cu	3	cu	cu	cu	cu					cu
E -U	E	£_ s																																
																																		
'čž																																		
>																																		
o CD	CD C	CD c	O	o	CO	CD	co	cn	.0	LTD	LTD	r^	.5	.6	ni	cu	.0		.6	0^	a^	co	c^	co	cu	cu	1	OD		a^	0	r^		c^
O □_	CD O	CD -U	cvi		od			ou ou	od ou	■ŠT ou	■šT cu	nd ou	a^ c^	cci		r^	■šf	nd		nd	n^	nd			cd	cd	V				nd	ou	■šT	
	O	s																																
		CD																																
	CD	_Q																																
O C	C -U _CD	E e p	up	co			.4 0	LTD 0	CD cd	co ■ŠT	co cd	■ŠT		3	.5 nd	c^	.3 od	a^	cu od	cu	.3 nd	.5 0	.0 od	3 r^	r<	.3 od	3	CD 0	.5 nd	.7 nd	co 0	.7	cd	CD od
CD fO	CD	C e	cvi	'šf				cp	cp		np		^^		cu	c^	-1	'šT			3	3		cu	3	3	■šT	4	cu		cu	cu	1	
J- "c ^ CD	E	£_																																
CD >		s																																
r o																																		
																																		
CD CD																																		
C >0																																		
o	CD C	CD	cu	o		cn	m	0	3		.0	cn	ni	.3	.5				co	.4		c^	CD	1	4	cu	.3	.0	.0	.0	.3	co	0^	0
	CD	CD	o	ni	ud	0	0			ud			CD		cd	od		r^	cd	a^		cci	0			cvi	a^	ou	od	ud	■šT	od	c^	r^
	O O	-U s	co	co	co	■šT	3				cu			cu									cu		3	3	cu	3		3	3	cu	3	cu
		CD																																
	CD	_Q																																
iS >co 'c CD	C -U CD	E e	o	^	r-v	■šT	LTD	cu		3	CD	.3	5	0	4	.3	co	cn	0	.3	5	CD	co	.0		f		CD				0	co	
	ID CD	E e	od	cvi	QD	od	od	nd np	up	ap	up	cd ap	a^	rv	ap	cci -6	n^		co	ou -4	c^			od				n^				nd		0
_Q ■a CD	E	£_ s																																
																																		
																																		
																																		
_CD	ideks																																	
>ČJ		■>o o	o		■šT	.0	LTD				CD	r^	4	3	1	.3	0	co	6	.3	3	co	cu	-777	co	1	7	.0	5	4	4	.3	7	co
t— CD		£_ CD	rt	m	ud	ci	CD	up	ap	ap	ap	a^ a^	np	a^	ap	od -5	a^	np	up	"P	r^	rv	op		rv	rv	a^	cvi -7	a^	up	up	-6	np	np
Z		C																																
		CD																																
	CD	_Q																																
CD C CD > O	C -U CD	E e	■ŠT		co	co	CD cu	.4 cvi f	cn	co	cn	-65.3	0	cu	4	.0 cvi -4	0	cu	CD		0	co	CD	.3	cu	co	ni	.3	0	cn	cn	.7	^f	0
	"O e	E e		cu	cn	ci			up	up	np		n^	^^	cp		V			ou	cu	cu	co	a^ cu	ni	■šT	■šT	od 4	nD	co	co	ou 4	cu	co
a to "O O CD C	E	£_ Ci s																																
£- > g																																		
																																		
* £ >o o	CD C	co C	r-v	co	LID	n	.3		4	cu	co	.3	3	co	5					.0	co	0	cn	.7	cu	4	3	.0	co	cn	CD	.0		r^
£_ CD	CD O	CD ■U	cvi	■ŠT	■ŠT	0D	od	up	S	rv	up	rv	a^	n^	np	co -5				nd -4	f	n^	cp	nd -4	c^	ou	c^	co c^				CJ^		
z	O	s																																
		CD																																
	CD	JD																																
CD E	C -U CD "O e	E e E e	co co	cu cd	N	ci	cu	LTD nd ou	3 f	3 cp	r^ ou	-34.4	r^ ou	5 c^		.0 cd cu	co	co			cn	co	CD	6	0 cu	CD	CD	r^	CD	cu	CD		nD	CD
CD	E	£_ Ci																																
CO		s																																
																																		
CD																																		
■a																																		
o	CD C CD O	CO C CD ■U																																
co o CD			co ni	CD cvi	10.3	13.4	cu ou	.3 ou cu	op	■šT ou	cu cu	nd cu	cu c^	co		0	CD	CD	cn	0	0	0	ni	.7			ap	CD	up	up	np	n^	rv	0
	O	s																																
									4																									
			■šT	m	CD		co	cn	/ cn																									
	S 1		o	o	O	0	0	0	0												10													
	tn		o	o	O	0	0	0	0								0	1	cu	>													0	1
	L	J	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	m	CD			co	cn			1			cu	cu	3	—	4	5	6		7	co	cn			1
CO ■a o	mesečna rast	cu co	cn o o	CD O O	CD cn o	0.00	■šT CD o	■	0 cu	CD ■šT	■šT UD	•	CU CO O	cn OD 0.	CO C^ 0.		0 c^	cu	co r^		C^	LCD 0.	C^ c^		cu cn	CD C^	cn co	
C "ču co o	t ._ co S 2 o> o p	■šT cri	LCD	cn o	j:	cn o	UD iv	cu cn	■ŠT	o	UD Cvi	CD	OD UD	UD UD	CD	a?		c^ OD	OD o		LCD 0^	c^	cu	LCD	r^	C^	u^ OD	OD
co O	ks cu ■a c	cn CU co	OD CD co	CD cn cu	cu UD	cu cci	UD iv o	UD O O	co N cn	CD UD cn	OD CD cn	CD cci cn	UD OD O	■šT UD	U^ cu	c^ LCD	u^ ou	OD	c^ ou	■šT ou	OD OD cn	0 N cn	IV cn	.0 OD cn	c^ cn	U^ U^ cn	^^ OD c^	c^ o
co čl -U co	a n čt a> £ 10 P er m	cn ■šT o	■šT CU CD	CO m o	UD CD CD	co o o	rv iv		co o	o o	co CU OD	■	cn CD	O OD	0		o	CD C^ 0.	co LCD OU		co c^ 0.	rv	co OD 0.		CD cu o	cn co 0.	cu OD c^	
■a c co C co > o	t ■ F cn 5 £ <u o p	iv ■ŠT	[v cci	LCD cci	UD iv	IV	rv iv	C0 ■ŠT CU	cn o CU	UD OD	■šT cci	CD CO	UD OD	iv o	CD	[p	LCD rv	C^	.0 C^	OD	CVI	LCD LCD	OD	cu	co N	LCD	cn OD	c^ OD
■a cu £_	ks cu ■a	CD	CD ni	cu CO cu	■ŠT cvi CO	cu o co	o	CD ■ŠT O	CD cci o	iv cn co	UD CU	OD UD O	co [v	0. cu	o	OD	r^ 0D CO	^^	OD CU	■šT c^	c^ OD C^	[v CD CU	OD ClJ cu	co	cn ■šT	c^ OD 0	c^ u^ cu	■šT
	a n čt cu w co P er m	cu co o	CD co o	cu LCD o	cn CD o	cu OD o	cn cu o	'	CD o 0D	CU	CD		UD CU O	cn 0D	0 ■šT c^		co co o	cu	rv c^ c^		CD CD O	CU 0^	0 cu Cij		lcd 0^ lcd	iv co N	iv o lcd	
Rudarstvo	t - cn s £ cd k p	iv	iv Cij	ud o	CD CD	CD	od	C0	cu	CO	iv cvi	O ud	cd	ou co		lcd	c^ LC^	r^ u^	c^ o	■št	.0 ou	cn o cu	cu o	■št	U^ U^	cd OD co	cu cu	c^ u^ cu
	ks cu d c	CD n cn	cu ■št CD	o ud	cu cn	co N	iv 0D	.0 cn o	od cci O	■ŠT 0D cn	.0 ud	OD ■šT O	C0 Cij CU	cn cn lcd	cu cci cn	od cci CU	c^ cci cn	cn r^ cn	c^ cu	od cci 0	ou cu	u^ ou co	c^ OD	u^ cu	c^ od CU	■ŠT C^ co	c^ ■šT	[v od
	a n čt cu w co P er m	o m o	■šT CU CD	CU m o	cd ud o	cd O O	■šT CD	■	cn UD CD	o o	ud ud CVi		rv ■šT	cd CO cvi	lcd 0^ od		cu cn o	cu c^	co ■šT ou		lcd C^ 0.	cd cd	cd r^ 0.		iv C^ C^	cd 0.	cu o 0.	
Skupno	t - cn 5 £ <U O p	m iri	CO co	cci	cu cci	iv	iv cci	ud od CU	cd CU	cn cci	cci	rv iv	■šT C0	CU O	U^ U^	lcd LC^	co rv	c^		lcd c^	0^ OD	od ^f	c^	lcd		.0 ■ŠT	iri	OD OD
	s k cd U C	co cu	lcd UD	iv CO cu	co OD	cn cu	CD IV o	C0 ■šT O	.0 CD O	UD CD cn	ud cn	od ud O	co iv	OD CU	r^ u^ o	od lcd	r-v 0D	■šT CD	c^ od cu	rv lcd 0	r^ OD 0	OD	OD o cu	u^	lcd od	C^ od C^	u^ lcd cu	■šT
	o t e	■šT o o cu	lcd O O CU	CD o o cu	iv o o cu	co o 0 cu	cn o 0 cu	\ cn o 0 cu	rv	co	cn		0		cu		o cu	cu	co		■šT	lcd	cd		iv	CO	cn	
45
46
Skupaj nočitve	mesečna rast	CD o CD	0.00	co o	cu CD 0.	o	LTD 0 cu CD		UD o	CD OD O	co cn CD		0 LTD 0.	CVi	UD OD c^		UD 0.	cn c^	c^		OD 0^ 0.	UD CD	cn cn c^		c^ CD	c^	OD OD CD		OD 0.		C^ 0.	
	t is S £ <U O p	■št	OU o	OD	cn cci		o ou	LTD od	■št cvi	OD	r^ 0u	CD	■št od	CO o	cn od	co	c^	cu	ud CD	od u^	C^		CD			c^	ud			CD od	od CD	cu
	o o o v	o cn m r^	cu r^ m r^	r^ rv	CD cu co	cu ltd od co	od o od co	LTD □D	cu LTD	od co CD	■šT ■šT co	cn cn o cu	CD LTD od	■šT ■šT ud	r^ co r^	r^ co CD od	ud O CD	od cu ■šT	■šT	cu o ud	0 ud ud	od ud ud	o ud	cn o CD	cu CD ud	cu CD CD	■šT cu co	CO ■ŠT O CU	od od od	co co	ud CO r^	CD o CD od
Nočitve tujih gostov	a n čt <u S cn p er m	co co o	r^ o 0.	■šT cu 0.	s 0.	co O O	cu ■šT o		cn r^	CD cu CD	CD OD CD		cn ■ŠT 0.	CD cu ou	c^ 0.		ud CD 0.	■šT od	CD c^		O	ud CVI	0 cn	■	co ud CD	0	co CD		0 ■šT	0 ud ou	0	'
	t i s 5 £ <u o p	UD ■ŠT	co o	cu	■šT OD	CVI	0	CD o	r-v	■ŠT	r^ CD	CD		o od	od	r<	ud CD	od 0^			cn CD	C^ U^	CD			CD	C^	CD ou	od		■št	c^ od
	O O O v	■št CD co ■št	0 o ■št ■št	CD co ■št ■št	r^ CD co ■št	cn o co ■št	CD cu LTD ■ŠT	0 co	cu cu od	CD ■ŠT	co CD ■št	cu cn	■št s	r^ o cn	■št co ■št	CD od ou	CU od od	r^ o cu	0 ■št cu	0 co	cn o od	o ou	ud ■št CU	od CD	o od	■št	0 CD ■št	CO CD	CD r^ r^	cu cu cn	CD o ud	■šT o cu cu
> o t s o	a n čt rn cn cn p er m	cn ou o	co o o	cn o 0.	CD ■šT 0.	cn od 0.	cu o	■	cu ■ŠT	CD	od co CD	■	■šT 0.	ud ou	ud c^	'	0 od		od cn		0 CD 0.	o	■šT		od ud 0.	ud OD	CO c^		co	co ■šT	0 cn CD	
g ih či a E o ■a e eitv či o z	t i s 5 £ CD £ p	■ŠT ou		cn	cn ■šT	■šT ■šT	C0 ■šT	od ■šT	od 0d	C0 0u	OD ou	ou	cn co			UD	OD	u^	c^	c^	ud od	C^		od	cvi	cu	od od	C^ 0^	o cn		cn	cn
	O O o v	r^ cu cu co	rv OD	od cu od	■šT cn od od	od ■ŠT LTD od	r^ r^ od	LTD od co	0 LTD cu	0D cu	CD r^ od	r^ o cn	5	od CD	od o od	cu ud ud	od r^ CU	CD ou	■šT od cu	od cu	cu	od ■šT od	CU CD CU	CD ■ŠT co	ud ud cu	5D cu	■ŠT CD od	0 CO CO	CD ud ud	CD CD ud	0 co cu	cu o
Gradbeništvo	a n čt <D cn cn p er m	cu ou o	cu cn 0.	cn r^ 0.	0 co 0.	CD CO 0.	cu cn o		■ŠT od 0.	CD ou	LTD	■	od o	■šT c^ ou	od CD		cn c^	co CVI	CD r^ 0.	■	ud ^^	CO c^	0^ 0.		co CVI	co ■šT	0 C^		c^	■šT ud	ud c^	
	t i s 5 £ <u o p	cn cvi	CD OD	cu r<	cn o	o	o od	■šT ou	cu o	C0 UD	CD CD		o UD	c^	ud	U^	.0	c^	c^ CD		C^	ud CO	ud	od co	r^ od	■šT ou	C^ od	od	c^ ^f	■ŠT C^	ou	ud ou
	r u >o o is ti	cn o m o co	od ■ŠT od od	cu cu UD UD od	od co od cn od	od LTD od ■ŠT	cn cu cn	LTD co cu cn	cn o CD od	od r^ LTD od	cn LTD co od	o	0 cn od	CD CD od	cu cu co od	od cn od	co cu ■šT od	ud od ud od	■šT cu od	0 ou 0	CU r^ od CU	r^ CU r^ CU	od	0 UD co	CD od	cu od od	CO ■ŠT od od	CD cn ud cn	r^ od od	CO CU CU od	0 CD od od	ud CD cn cn
	o t e	■šT o o cu	UD O 0 cu	CD O 0 cu	r^ o 0 cu	co O 0 cu	cn o 0 cu	\ cn o 0 cu	■ŠT	LTD	CD			co	cn		0		cu		CD CU	CU	od		■šT	ud	CD			CO	cn	
'co ci	letni porast	CU o	* cu cd	CD o	CD	cn	cu cd	o	0.8	co cd	cd	ud cd	CO cd	od cd	cd	od cd	CD cd	-0.5	ud cd			cp	co cd	c^ cd	cn cd	cp	-0.9	-0.9	
1x1	o vno alsotv > g kt bi ae r p	cu o cn CD co	cn co cn ■št o cn	m CD o on	■št co co m cu cn	co ■št cu ■št cn	■št cu m ■št ■št cn	r^ ud CD ■št cn	■št od ud ■št cn	o ud ■št cn	0 ud o CD ■št cn	8 0 od ud ■št cn	cu 8 ud ud ■št cn	ud 8 o ■št ■št cn	CD CD ud cn	od ou ■št cn	co cd ud ■ŠT cn	cu CD ■šT ud ■šT cn	r^ cu co cn	cu r^ CD ud co cn	cu cu co ud CO cn	5 cn r^ ud co cn	CD CD ud co co cn	Fš cu r^ co cn	0 cu ud r^ co cn	■ŠT 0 CO ■ŠT CO cn	0 cd CO co 9	0 cu co 9	
Iskalci zaposlitve	t i s £ £ le or p	up	V	CD CD	cn cci	■št	r< co	r-v cci	cu ud	cn od cu	r^ ou od	cu od co	■št ou ■št	r^ od ■št	cu ud ■št	.0 od ■št	55	CD cd 5	c^ ud ■št	■št co	od od cu	■št cu	od od	■št CD	.5 od	ou	■št ou	.8 cd	od
	lo cu t >co	CD cu co cu cn	cn co co cn	CD co co m co	CD co co Fš	CD cu co CD	co m co CD co	od co r^	cu co rv r^	cu 8 CD cn	cu od co cu 8	cn 55 ■št 8	co ■št CD 8	ud ■št 8 8	CD o OD 8	CD CD co 8 8	od ud ■št cn	CD ■št ■št 5 cn	cu r^ CD CD cn	od ud cn cn	■št 8 r^ cn cn	co cn co 8 cn	CD od cn cn	cd ■št 8 cn	r^ co co cn	CD 0 ■št 8 cn	cu co o 9 9	8 0 cn r^ 9	co 8 CD cu 0
Samozaposlene osebe	t i s £ £ le or p	co cd		r-v cvi	ud cd	o ■št	m ud	cn ■št	ud ■št	■št ■št	cn ■št	cu ud	r^ ud	■št cci	CD cci	r^ cci	o cci	co ud	od ud	cn ■št	^f	■št	r^ cvi	i-v	c^	c^ c^	op	i-v	
	iki ici S 2 cd o a. . E	cn co m cn ■št	CD ■št o m	cn 55 55	co o co co m	cu ■št ■št m m	r^ o ud co ud	■št cu o r^ ud	cu co o r^ ud	■št cu ud	cn CD r^ ud	cn CD cn ud	r^ 0 co 8 ud	cn CD r^ 8 ud	0 ■št o cn ud	CD cn co cn ud	0 CD cn ud	0 0 o 0 CD	r-^ co cn 5	5 cu co cn 5	cn Fš cn 5	8 CD ud cn 5	CD 5 cu cn 5	CD 5 cn 8 5	r^ cn co 8 5	5 r^ cu cn 5	■št 9 r^ 9 5	8 cu ■št 0 CD	
	t is S £ le or p	co o	co cp	r-v	ud	■št cd	o CD	cd cd	up	cn cu	cn od	co	■št ud	■št CD	cu	cn	.0 cd	■št cd	.5 cd	.0 cd	cn cn	CD cn	ud op	cn	ud cn		cn	co co	
Zaposlene osebe	n o .c ma s ° s s ri o p	cu ■št CD m CD	cu cu ■št m CD	r^ cu m CD CD	co co cn cn CD	o o co cu r^	r^ co cn r^ CD	■šT cn od o r^	cn od cn CD	S cu cn CD	cn cn cn 8 CD	co 0 co 8 CD	cn 8 CD 8 CD	o cd 8 CD	cu S CD	r^ od CD CD	r^ co ud CD CD	CD cn co 5 CD	cn CD ■št CD	r^ cu co co CD	0 co co cu CD	cu 5 CD CU CD	cn cu CD	cd CU CU CD	od ou CD	cn 8	■št 0 co	0 CD cn 0 CD	
	t is le or p	cn o	co ■št	cp	cd	cd	ud cu	r-v cd	cd	co cd	CD	od cu	co cu	co	od op	co co	ud	■št	cu	r^	c^ 0^	r^	c^	C^	up	up	up	op	
	E -s £ o cd cu n td *c oa n OT > o	m rv co co CD	o co od CD CD	o CD o m r^ CD	CD CD cn CD	■št CD m r^ Fš	ud co ■št cn cn CD	o CD cu Fš	od S cn 0 r^	0 8 cu r^ 0 r^	ud ud cu ■št 0	cu co r^ cd r^	0 cu co cn cn CD	co co ud CD cn CD	CU co CD ■št cn CD	CD co CU ud cn CD	ud 8 r^ od CD	0 8 r^ od CD	5 cu co r^ 8 CD	0 r^ co CD 8 CD	5 ■št cn CD 8 CD	5 cn cu co 8 CD	0 ■št co 8 CD	CU cu CD co 8 CD	cn ■št od 8 CD	5 r^ cu CD 8 CD	9 CD co ■št 8 CD	0 CD co CD 8 CD	
	o t e	■št o o cu	m o o cu	CD o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	\ cn o o cu	cu	od	■št	ud	CD		8	cn	0		cu	1 cd cu	cu	co	■št	5	CD		8	9	0
47
48
Goriva	letni porast	O	op	m co	■št cd	m od	cu o	o od	od	co r<	od	o co	CU C0	co od	ud cci	ud N	o N	C0 cd	cd ud	ud ud	a^	o r^	cd	cd ud	co cd	CIU	cd	cvi	o ■št
	s k cu ■a in	o ■št od CD	o o o o	m ■ŠT od o	o Cvi	■št cd cvi cu	co	ud cd ud	ud cd od	cd co o cu	cd co o cu	cn CU o cu	o co od	ud ■št cd cu	cn cd cu	co op ou	cd cu CD cu	■št ■št cu	ud cd od cu	co cd cu	cn cd ou co	o cd ■št co	■št cd ■št co	co cd cd co	cci co	■št ud co	cd co ■št CO	■št ud ud co	c^ a^ co
Storitve	t i s S 2 le or p	CD ud	co cd	m cd	C0 ■št	co ud	■št CU cd	ud cd	co cd	o cd	cd ou	o cd	cd cvi	■št cvi	cvi	■ŠT CIU	cvi	op	r-v	op	cvi		a^	0p	cp	co	c^	cn o	cp
	s k cu ■a in	m co cci cn	o o o o	cu m cd o	m ■ŠT od O	cd CU ■šf	cd cn N	r^ ud r<	r^ cn od	cd ■št o cu	o cd od	co cd od	cn o od	co cn n	ud o od	■št cd C0	cu ud od	co od	co cn od	r^ r^ od	cn cu od	r^ r^ od	cd o cu	■št co od	cn ■št ou	co c^ CIU cu	cn cd od	c^ cu	cd cn r^
Blago	t i s S 2 le or p	cd ou	cvi	cvi	cu cd	ud	r^ co cd	od cd	I-v CU	up	cp	cp	j:	up	cvi	C0 cd	I-v	■št	op	cd	o cd	a^ ou	ou	cvi	o cd	cd	cu cd	cd	cu cd
	ks cu ■a in	r^ cn cn	o o o o	cd o cvi o	cn cu ud o	co cu	ud C0 o	co r-v	r^ o o	od od o	o I-v o	co cu o	cn	■št ud ou	cd r-v	CO CO	co ud o	o cp	■št cd ou		co cd ■št	■št co ■št	r^ co ■št	o ■šT	cd cd cd	co cd	cd cu ■šT	■šT cd	r^
Osnovna inflacija	a n čt cu co co <P er E	■šT CU o	r^ o o	r^ o	r^ co o	r^ C0 cd	ud o o	■	cu o o	cu cp	cd o cd	■	cd o o	cu o cp	r^ o o		■šT cd	r^ O cd	o cp	■	co o o	co c^	co c^ c^	■	■šT o o	cn c^ cd	c^ cp	■	■šT c^ c^
	t is s £ <U O p	■šT cd	co	I-v	m cd	ud	o cn	co ou	op	r-v	j:	up	cp	o	■št o	C0 cd	o	o o	o o	o o	c^	cd o	cu o	c^	c^	■št cd	c^ c^	c^ c^	c^ c^
	ks cu "o in	cn m n cn	o o o o	m in cd	r^ o ud o	cn o	o ■št cvi	co cn cvi	c0 ou	ud ■št ou	cd cu ou	■št c0 ou	co cd cvi	co o cd	5 cvi	S ciu	■šT	co ou	■šT cd cvi	r^ up	co cu cd	cn cd cd	o r^ cd	cd ■šT cd	■šT ou	ud 0^ ciu	ud cvi	cn ud cvi	■šT ou
Življenjske potrebščine	a n čt CU co co P er E	cn cu o	o cu o	cu o	co ■šT o	co cu cd	cd o o	■	ud o cp	ud o o	ud O O		co o	o co o	cu o		co o	cn o	cu cu O	■	cu ■šT o	cd cu o	o	'	co c^	cu cu cd	co o o	■	co c^ cd
	t i s s £ le or p	cd cd	ud ou	ud ou	cd cd	r-N ud	cu I-v o	cd o	c0 cd	cp	cu O	■ŠT cp	cd	up	cd	cp	up	cp	■šT		cd ou		0p			co ciu	c^ cvi		0p
	s k CD in	m cd co cn	o o o o	m up cd	cn co CD o	co co cvi	cu cd	r^ cd cd	cu cu cd	r^ cu cd	r^ o cd	cn cd	cu cd	cn ■šT	r^ cd cd	cn cd cd	od cvi	r^ cu cd	cd ■ŠT ■šT	cd	co a^ ud	cd c^ cci	co	■št o cci	r^ ud ud	od ud	co cd ud	o a^ ud	cn cd ud
	o t e	■šT o o cu	m o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	o o cu		co	cn		o	t-	cu	>	1 cd cu	cu	CO		■št	ud	cd			co	cn		o
	.CD	letna rast	O O r^	m co	LTD ■šT OD	CD OD OD	o ■ŠT OD	co OD	Op	CD o OD	CU cn cci	UD ■šT cci	cn OD OD	co	o cn	cu r-^	■ŠT C^	o cu	cu OD OD	a^	CO c^ CD	0^ OD	CD UD UD	OD r^ a^	cn cn cci	OD OD	CD r^ OD	o r^ ou	OD UD	CD cn OD	
	CD C LU	J2 CD ■a	o ■ŠT OD CD	o o CD O	LTD ■šT co O	O cvi	■ŠT CD ou CU	OD r<	OD cn r< o	co OD	OD OD	cu ■šT OD	cn ■ŠT	■šT CO	UD CD OD	CD OD CD CU	CD co CD CU	o OD OD	UD OD cu	cn cu	CD CU a^ CU	■šT ■šT CU	UD OD OD cu	cn cvi OD	o OD ■šT OD	■ŠT OD ■ŠT OD	a^ OD	■šT UD OD	CD ^f OD	UD c^ UD OD	
	CD O CD	t s a r CD n t le	co ■ŠT cd	CD	LTD LTD	■ŠT OD	cn cn ■šT	co co	ou OD	s ou	OD CO ou	cu cu ou	cu OD ou	■št ■št ou	cn	r^	■št	o CD	CD	■št c^	■št c^	■št C^ C^	c^ CD	OD r^ CD	cu OD C^	0^ C^	■št c^	CD OD CD	c^	co CD CD	
CO -U CD -U	C > o C co o	s CD ■a	CD CD co cn	o CD CD CD	LTD LTD CD	o UD o	cu OD o	o ■ŠT cvi	cn cn o	r^ ou	cn OD cvi	CD ■šT ou	cu o OD	CD ■šT OD	OD ou	UD ■šT ou	CD CU OU	CO ou	OD C^ OD	cvi	■šT	OD OU	■ŠT OD OU	co cu OD	cn OD OD	O r^ OD	cvi	UD CO cvi	UD cvi	O CD cvi	
o £_ D LU J2. -U CD ■a o	CD 3	t s a r CD n t le	m co ni	CD CU CD	CU LTD OD	r^ co ■šT	LTD cu UD	OD cu OD	cn CD ■šT	■šT ■ŠT	CD cn OD	r^ OD OD	cn ■ŠT OD	OD	OD OD	■šT c^ OD	a^ ou	■šT ou	CO OD cvi	■ŠT	co c^ ou	O cn	■ŠT r-v		co c^ cvi	o	CD cvi	o OD	cn CD CD	O C^	
C CD > O cn > C CD O I CD ■a c 'čž CD L.	CD -U cn	J2 CD ■a	m co CD cn	O CD CD O	CU LTD OD O	CD LTD OD O	CD cu ■ŠT	CD cn r^	cci	cn UD cci	■šT cn cci	cu CO cci	OD OD r<	CD UD CO	r^ cn OD	CD c^ cu	o CD CO	cn c^ co	CO cn r^	UD C^ CO	cu UD co	OD	co c^ OD	cn cu OD	r^ OD	CD ■šT c^ cu	cn ou	OD CD cvi CU	cn ■šT OD	CD cn r^	
		t s a r CD n t	co m cvi	r^ o ou	CD CD cvi	cn OD	CD CD UD	o ■ŠT cd	CD CD CD	OD CD	UD OD CD	OD CD	r^ cn cd	cn CD	o r^ ou	UD ■šT	UD OD	■šT	cu UD	OD 0^	PJ		cn	CD OD ou	o CD cvi	co OD cvi	cn c^ ou	cn c^ OD	cu c^ OD	OD	
N 'c n	o	le																													
E £_ CD ZL	m	s CD ■a	r^ cn r^ cn	o o CD O	CD CD cvi O	OD UD CD	co CVI	UD co CD	cn CD 0D CD	CD ■šT OD CD	UD CD o	cn o	cu OD	cn CVi	r^ o o	OD o	o r^ c^	cn	■šT UD ou	CD r-v	co UD CD	o c^	■šT ou	co OD ■šf	■šT ^^		CD OD OD	0^ OD	CD cu	r^	
	J2 CD ■a c	t s a r CD n t le	m CD cd	■šT ou	■ŠT LTD cvi	CD r^ OD	OD UD UD	CD CO CD	r^ OD	CVi	cn ud	r^ o	ud ud o	cd	cu CD cd	cu c^	od c^ c^	CD c^	cu c^	od cvi	■šT od	CD ud	co r^	co a^ cvi	ud od od	cu	ud od ou	cu cvi	CD c^ cvi	ud	
	C D cn	J2 cd C	o CD cn	o o CD CD	■ŠT LTD cvi O	cn od cci CD	co cu ou	ud CU od	cn	r^ co	r^ r^ ou	cu o od	s od	■šT od ■šT	cu ■št od	co od	r^ od od	5 od	r^ od	CO CO od	■št C^ od	a^ od	co	ud CD cci	cu ud cci	CD r^	co CD cci	od cu CD	rv ud	co co ud	
		o t e	■šT o o cu	ltd O o cu	CD O O CU	r^ o o CU	co O O cu	cn o o cu	^ o o cu	CU	od	■šT	ud	CD		co	cn	O		CU	CD CU	cu	od	■šT	ud	CD		co	cn	o	
49
50
cu C >CJ	mesečna rast	rv cu o	■šT o	co o o	cn co o	cn co CD	UD O	■	■šT o o	rv o	CD o		■šT o o	o o	cn c^ c^	■	cn o	CD o	LTD C^		cn o	cu o	CU OD C^		CO C^	co co CD	cu OD o
_Q CU £_ -U o (D CO^	t is £ £ le or p	cn cu	on	cd	cu od	cd ud	■ŠT O	o o	ud o	o	OD o	C0 o	CU	co	?		c^	a^ c^	ltd C^	ltd C^	ltd C^	ltd C^	ltd C^	ltd C^	C^	co	a^
.CD >N	s k cu ■a in	■šT 03 cn	o o o o	rv U3 CD	co IV ■šT o	rv CD CD	ud CU O	o ud o	cd o	o rv 0D o	co o o	cd cn 0D o	cu co o	o CU o	co c^	co co CD	ltd rv o	cd rv o	0^ C^	rv r^ o	c^	ltd d	CO lcd	ltd C^	o od	co cid	cn r-v
Repromaterial	a n čt a> £ 10 P er m	co CD o	co o	■šT ■ŠT o	lcd cd o	cu CO CD	rv o	■	co cu o	co o o	cu o		cu CU o	cn co o	cd cu o		ltd od C^	rv c^ o	cn c^ c^	■	cu od o	ltd r^ C^	cd rv o		co ltd o	Lt^ CD	■šT c^ c^
	t i s S £ le or p	cn LCD	CD 03	CD od	cd rv	co ud	?	■ŠT	ud CU	CD cu	■ŠT cu	ud cu	C0	CU	r-^ c^	c^	CU O	c^	cn o	c^ c^	c^ c^	c^			o ■šT	0^ od	od
	ks CU ■a in	CD LCD cd cn	o o o o	lcd CD od o	lcd UD	co cn rv	co CD cci	rv ■ŠT cci	cn cci	cu CO cci	co rv cci	co ■ŠT cci	CD rv	ud m cci	cu ■šT	cd cd cd	CO r^	cd cu r^	rv	o ■šT	o cd co	cd a^ c^ cu	rv r^ o cu	c^ c^ cu	co o cu	CD CU	co cd ou
	a n čt cu w co p er m	■šT CO o	o	cn o o	o o	o UD CD	co ■šT o	■	cd ■šT o	cu CO o	cd ■ŠT o	■	co ■šT o	■šT CU o	co c^		cd o o	rv cu o	co o	■	cn c^ o	■šT ltd C^	■šT c^ c^		cu c^	cn o CD	co c^ o
□prema	t is s £ <D ^ p	co cvi	cd 03	CU o	OD o	CD od	CD	■št	cu od	■št CO	ud	rv od	■št	■št	■št	C^		c^	c^	ltd	c^	0^ C^	rv o	c^ c^	c^	c^ CD	ltd c^
	ks cu ■a in	co LCD cci cn	o o o o	rv o o	cn cd CD	CU rv ■šf O	cd cn cvi o	LO rv cvi o	co CD cvi o	ud cd cvi O	■šT co cvi o	■šT ud cvi o	co cvi o	o m CD	co 0^ CD	ltd od C^	Fš CD	co cvi o	o o	O o cvi o	co c^ CD	■šT ltd od C^	co 0d o	ltd C^ cvi O	co rv cvi o	co c^ o	o c^ cvi o
	a n čt cu w co p er m	■šT ■ŠT o	o o	cd CU o	co UD o	co co CD	cd o	■	ud CU O	CU O CD	cu o o		o cu o	ltd C^	cn o		cd od C^	rv o o	cn cu o		co cu o	rv ■šT c^	cu cd o	'	cu od o	o co CD	rv od o
Skupaj	t i s s £ le or p	■ŠT ■šT	C0 cvi	■šT cvi	ud UD	cd ud	■šT o	■ŠT o	co	rv	cd	ud	■šT		r-^ c^		C^	o	ltd d	cu o	c^	a^ c^	r^ cvi	C^ c^	rv cvi	od c^	co cvi
	s k CD U in	CU CO rv cn	o o o o	cu ■št cvi o	o o co o	co CD ■šf	co ud 0d	rv m 03	CO cu od	■šT CO	■šT ■ŠT od	cn CU 0D	5 0D	rv 0d	rv ■šT 0d	cu od	CU rv 0d	co c^ ^f	CO ltd ^f	co	co rv ■šT	cn cci	o ltd CO	cu co lcd	co od cci	co ■šT cid	co cd cci
	O t e	■šT o o cu	LO o o cu	cd o o cu	rv o o cu	co o o cu	cn o o cu	\ cn o o cu	rv	co	cn		o		cu		CD cu	cu	CO		■šT	ltd	cd		rv	co	cn
BTO plača za plačano uro	mesečna rast	nD o	LO CD	CD CD	■šT m CD	CD m CD	cn m CD	■šT o CD	co r^ cvi	cu	■	CD o cd	m CD cvi	cu	■	CO r^ cvi	c^	c^	■	cn cn CD	c^		■	-	co CD CD	co c^ c^	■	cu co CD	co c^
	t is S £ le or p	r-v ni	■šT ni	cu ci	r^ ni	m oi	cn ■šT	n cci	oi	o ci	OD	CD ni		cu ci	CD ci	r^ ni	cp	r^ c^	CD C^	ni	ci		n^ ci	ci	ci	CD ci	ci	nD	co
		cci	cu co cci	■šT	m m r^	cn co	co m oi	co ■šT oi	m CD oi	m ■šT oi	LO oi	CD co	cu CD CO	CD ■ŠT oi	oi	■šT m oi	0 CD 01	LČi oi	CO oi	co co oi	CD CD oi	CD nD oi	cu co co	■šT oi	CD cn oi	nD r^ oi	cu co oi	cn CD oi	co r^ oi
Število plačanih ur	a n čt <u S tn p er m	co o cp	cu CD	m o cp	cu o cd	o cd	cu	'	■	■	■		■	■	■	■	■	■		■	■		■	■		■	■		■
	t is S £ le or p	o	cu	o	o	o CD	co cu	cu		op	cu	j:	cu	cu	cu	■ŠT cd		c^	CD c^	c^ co	c^ c^	ci	c^ CD	CD CD	CD	c^	CD CD	c^ cu	ci
	lo > CU t >co	cu r^	o	o	o	o r^	co CD	cn CD	■šT CD	cn CD	CD	m r^	■ŠT CD	cn CD	cn CD	o r^	■šT CD	m r^	o	■šT CD	co m	nD	CD CD	O r^	nD CD	o r^	CO CD	o	o r^
Skupaj neto	a n čt cu w co <p er m	5D o	■šT ■šT CD	■šT ■ŠT CD	■šT CD cd	co CD CD	CU cd	cn n CD	CO CU CD	co n CD	■	r^ cu CD	CD	nD ■šT cd	■	cu cd	CO nD c^	r^ c^ c^	■	CO C^ C^	■šT c^ c^	c^		co r^ c^	cn cp	cu co CD		■šT nD CD	cu cu CD
	t is 5 £ <U O p	r-v ni	cu ni	nd	cn	co	■šT ci	■ŠT	OD ci	CD ■ŠT	■ŠT ■ŠT	CD ci	cp	r^ cvi	■šT CVi	Op	op	CD cvi	op		m ci	c^ ni	n^ ci	CD	cu ■šT		CD ■ŠT		c^ ni
		co cn cvi cn CD	co CD ni co r^	cn ci r^ r^	■ŠT co co	m CD oi cn co	CD cd co cn	CD cd cu cn	CD m r^ on	■šT CD ■šT cu cn	CD cn CD cu cn	■ŠT cvi cu cn	CO CU CO OD	CD CD oi cu cn	CD CU ci cu cn	ni co cn	cn ^^ oi cn cn	■šT ni cn	0^ ci CD cn	co cn	o c^ co cn	cu co r^ CD cn	o ■šf ■šT cn	cu CD CD CD cn	nD nD nD cn	rv ni CD cn	CD c^ CD cn	■šT c^ CD cn	nD nD ■šT CD cn
Skupaj bruto	a n čt (D M cn p er m	co ■šT o	co co CD	co n cd	co m cd	r^ CD CD	CD	■šT cd	■šT o CD	co n CD	■	n CD	CD CD	■šT ■šT cd	■	cu CD	CD CD cp	cn cu CD	■	■šT c^ c^	co CD CD	co cn CD	■	cn co CD	CD CD	CD	■	■šT nD c^	cn CD
	t is le or p	r-v ni	cn ■šf	co ■šT	cn ni	n oi	m ci	nd	■ŠT	■ŠT	CD ■ŠT	CO ci	r^ CD	■ŠT cvi	CD CVi	I-v	cp		r-v	cu cvi	ci	c^ ni	ci	c^	c^ ■šT		CD	c^ ■šT	n^
		co co cd o	co co cci m	cvi ou	o cu ■šT co cu	■šT on co	CD cu oi co ■šT	cn ci cu ■šT	co n ni	cu oi cu ■šT	CD m cvi cu ■šT	co cu ■šT cu ■šT	co o ni	co cn ci co ■šT	■šT CU ■ŠT	co oi ■šT ■šT	co m CD r^ ni	cn oi co ■šT	co cu cvi o m	cu oi ■šT ■šT	m ■šT OD	co cu oi cn ■šT	0 01 nD ■šT	■šT ■šT ci co	■šT c^ ni ■šT	r^ np OD ■šT	nD CD ci co ■šT	cn c^ co ■šT	o cu r^ co ■šT
	o t e	■šT o o cu	m o o cu	CD o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	■šT \ cn o o cu	m	CD			co	cn		o		cu	>		CU	co		■šT	nD	CD			co
51
52
Carine	mesečna rast	ud o cu	m m o	o co cvi	m cn	cn cp	■št ■št	■	m co cd	o ■št n	cu o	■	m m o	co cj	o ^^	■	cu co	cd r^ iri	■št m cu	■	cn c^ oj	cu c^ oj	cvi		cd cd	cu &	55 o		■št ud
	t is S £ le or p	cu ■št ■št	cn o m	i-v oj cu	cn oj cu	r^ ou	o ■št cu	cu ■št	c0 cj cu	r^ ud up	cn up	co co cj f	m cu	cu cci	n oj c?	co r^ cu	c^	^^ uj	cd		c^ cj c?	cu oj	cu cd	cd oj	cd cd	c^ cd co	0^ cci ud	ud ■št co	c^ cu
	o mi	o r-v o co	r^ cd og co	cd o ud	en co cci	cn o o cu	o m o cn	0g cu	co ■št n	cn o ud	cd cd ■št	cn	cu ■št	cu co	co cci	cip cij	cn iri	cd	cu	cd cd oj	cn cu oj	r^ cd oj	co c^ oj	co cu	cu ■št oj	cn	co r^	cu ud oj cu	o cu og
DDV in trošarine	a n čt <u S cn p er m	co ud o	co cp	o cd o	cn o	cn co	o o		cu cp	co o	cn r^ cj	■	cp			■	r^ m	cn c^ ^f	o ltd		co cd cj	co ltd c^		■	cp	co o Clj	up	'	cn
	t is 5 £ le or p	co cci	i-v og	cu uj		C0 clj	C0 cu	o cu	m c0	cu cu	cn oj	cp	o up	uj	cn	c^ cj	c^	c^ o ■št	co cci	c^ ■št	cd cj	ltd c^ cu	c^ cj	cj	c^ oj	o cd	up	ud ^f	
	o mi	cd ni cd co co	co cu og cd co	od cu co co co	cd cvi co ■št	cd ■šf o cd ■št	o cn oj ■št ■št ■št	cn r-v	o cn ud co ■št	co C0 cci co co	cn cn cci cu co	rv og ■št	r^ cu cu m ■št	cvi o ■št	r^ c^ cu cd co	co o r^ oj	m co co	cd ltd oj r^ co	m cu o r^ cu	m ^^ cj co cn	co o ud	co c^ ud cd co	cn r^ cj ltd co	ltd co	cn cu ud ■št ■št	o co cci co co	■št cd co	co ud cci cn	c^ cci r^ co
Neposredni davki in ostali prihodki	a n čt rn cn cn p er m	■št r-v o	co ■št o	m ■št o	co CO o	co r^ o	■št cd o	■	cn o cj	co o	m cn o	■	o ■št	cd o	co r^	■	cn cn o	cu c^	o cd c^	■	o ■št	ltd	rv oj		ud c^	cd "p	cvi		o
	t is S £ <D o p	■št oj	i-v uj	og oj	co cci	o	cn cd	cn r^	■št cu	cn cu	co co	co	c^	F^	co	cu	n	■št	co cu	ltd			op	ltd c^	c^	co cp	ud cd	ud	cp
	o mi	cu cu ■št co r^	co cd cd r^ r^	o cd ■št co	r^ o cu cn cn co	cu ud co m cn cn	o cn ■št cn 0g	co o cd cu cu	■št ud cu co	cn cu ud cd r^	r^ cd o co r^	cu ■št cu co cu	r^ r^ cj cd	cd c^ uj r^ r^	co r^ og m co	m cn co cu	co m uj co r^	co cj cu r^	cu c^ cj cu r^	cu cd oj co cu	■št cd	cu c^ cd	ltd ■št og od	o ud cu cu cu	cu ■št og ud cd	cn cu cd cd r^	ud ud cci ud r^	ud c^ og cu	cu ud cd ud r^
Skupaj	a n čt rn cn cn p er m	m ud o	cu cd o	co ■št o	cn cn o	■št m o	m ■šT cp	■	■št Op	co cd o	r^ r-v	■	o	cn c^	m c^	■	co c^		cu c^		■št c^	cu ltd o	cn		-	co r^	co co		ud r^ c^
	t is le or p	CO cci	r-v cci	co	co oj	■št □j	cd	m cj	o c0	■št cj	m cvi	o	c^	c^	c^ co	c^	cd	c^ oj	cu n	cn	cd		co oj	c^	cd oj	o cd	c^	c^ 0^	c^ op
	CD mi	o cn o co r^ o	co ud oj cn ■f	cn o ud cn co cu	cu cu ■šT co	o o Clj co cd ■šT	o co ■št co r^ co	cn cn cj m co co	o C0 oj cd cu	cu n m	cu m cvi cd o	cu co oj co ■št co	m ^^ cj cu cu	cu co	cu cn r^ cu cu	cn ■št co cd co	0^ uj r^ c^	m m oj o	co c^ c^ o o	co od	ltd cd o	oj co	cu cp od	co ud ■št co co co	co	r^ ud	o cd oj cu	oj cn co co	cn r^ oj co
	o t e	■št o o cu	ud o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	\ cn o o cu		co	cn		o		cu		cd cu	cu	co		■št	ud	cd			co	cn		o
Zaposlovanje	mesečna rast	co i-v o	cu ■št o	co ou o	m cn o	co	cu ■št	■št cu lo	co	cd o	■	co o	co og o	cd og	■	co ltg oj	co cu	cu		cn cd cu	cd		■	lo cd o	co c^	cd cn co		lo	cu lo 03	lo cd 03		o ■št
	t is S £ le or p	r<	cu clj	co cci	o og	og o	co i-v ■št	cd o cu	og	rv lo	■št og	cu ou	og cj	og	■št	c^ oj		j:	ltg ou		lt3	o cu cu	lt^ ltj	c^ cu	c^ cu		03 co	og	c^ oj	lo	og	r^ ltj
	o mi	r^ co og	o ou	co ■št ou cu	m ■št ■št cu	r< cu	o co oj cu	co cu ou	o co ou	co co ou	og cd	cn cu ou	co cu ou	lo ou	co o	co rv ou	lo c^ ou	■št ltg ou	cu lo	cd c^ ou	cn	o cu	lo cu	rv r-v	lo c^ ou	cu	■št 03	cu og ou	o 03 ou	o 03 ou	cu c^ cci	o co cvi
Pokojninsko zavarovanje	a n čt <u S cn p er m	■št cd o	o m o	iv ■št o	03 o	iv i-v o	iv cu o	rv cu o	■št co o	m cd o		cu ■št o	lo co o		■	c^	c^	o cn o		c^	cd c^ c^	cd c^		cn cd o	c^	co c^		co ■šT c^	c^	co c^		rv c^
	t is 5 £ le or p	r<	cu clj	cd	cd oj	c0 o	co lo	co oj	■šT ou	■št o	cvi	o	CO cj	c^	rv c^		c^	c^		c^ cu		u3	c^	lig	c^ ou	og cu	og		rv ou	03 oj	ou	cvi
	o mi	m ■ŠT cci co ■šT cu	cd cd clj co m cu	cd i-v oj S cu	og iv cn cu	co cn o o co co	o cd ■št co co	cu cn o co cu	cn lo lo rv cu	cn i-v s cu	o 01. og co	■št cn lo rv cu	cd og cj rv cu	03 cu	oj 03	o rv cu	■št cd rv cu	■št co o 03	cn ■št cd co	co c^ uj rv cu	rv c^ og cd cu	co cu co cu	co cu cd cu co	o c^ lo co cu	rv 03 cu	lo c^ 03 cu	co	cn co cu	oj rv cu	rv c^ co cu	rv rv c^ ■št co	cn rv ou co cu
Zdravstveno zavarovanje	a n čt rn m cn p er m	5 o	cu ■šT cj	cd m o	cd i-v o	cu co o	■šT cu o	o o	cn co o	cn lo o		m cu o	rv o	rv cu o	■	cn cu o	cd ltg O	rv o		o c^	o	lo cd o		rv o	co lo o	■šT c^		cu lo c^	cn lo o	co ■šT c^		rv c^ cj
	t is 5 £ <u o p		cd	cd ■št	o oj	cu o	co lo ou	co lo	cd oj	cd ou	cn oj	cu ou	cd ou	c^		c^ c^	r^		cu cu	c^ o	c^	03	cj		03			cvi	cvi	cn oj	cn cvi	
	o mi	■št o cu cd	o cu cj ■št iv	cu i-v ou cu co	cu cd oj cd cn	cd co 0g cd ou	o co ou cu cu	■št m cd co	cu o oj co	ou co	iv cn lo m	cd cn ou co	co	rv cn o co	■št c^ uj ■št lo	cd cn ■št co	■št og uj co	ou o cu	cu ltg ou rv lo	cd c^ uj co	rv tn 03	lo cu r^ co	cn og oj lo lo	rv c^ og co	co cu cd co	cn o oj co	cn og oj cd lo	cd co cci co	o cn lo co	cd o oj co	cu co o cd lo	cd cn r^ co
Skupno	a n čt rn cn cn p er m	co cd o	iv ■št cj	lo o	cn i-v o	co i-v o	cd cu o	m o	m co o	co m o	■	cd og o	rv cu o	cu o		co c^ o	co c^	cn rv c^		rv 03 c^	co c^ o	lo rv c^		o rv c^	cn cd o	■št ltg o		lo ■št o	rv lo c^	cu cu o		lo o
	t is le or p		iv Clj	lo lo	■ŠT oj	lo o	o ou	cu ■št	og ou	r-v	cn ou	cn o	lo	c^	c^ c^	ltg C^	■št	cu		c^		r-v	o	03	og	ou	og		r^ ou	lo oj	ou	co
	cd mi	cd ■št cd o ■št	m cn cj m co ■št	o cn oj co m ■št	cn ou iv cn ■št	co cu cd cn ■št m	o rv iv cn m m	co rv og cd ■št	og o cd ■št	co m og m ■šT	co o cn co	cn cd ■št	co ■ŠT lo ■št	cn c^ uj lo ■št	co rv c^ rv co	o ■št cd ■št	co c^ cd ■št	cn ltg uj 5g	co ltg ■št ■št	lo 03 ou cd ■št	co c^ ou lo ■št	co ou rv ■št	cd ■št co co	■št c^ rv ■št	■št og cd ■št	lo rv ■št	co	rv co o rv ■št	cd cd ■št	co o rv ■št	o lo oj o ■št	lo c^ oj rv ■št
		■št o o cu	m o o cu	cd o o cu	iv o o cu	co o o cu	cn o o cu	■št \ cn o o cu	m	cd		rv	co	cn		o		cu		o cu	cu	co		■št	lo	cd		rv	co	cn		o
53
54
Depoziti prebivalstva	letni porast	CD ■ŠT	■šT iv	o cci	IV 03	co o	LO LO ■šT	CD ■šT 03	cn cn 03	■ŠT CD CO	co LO rv	cn cu rv	cn cn cci	cu LO cci	LO co LO	CD CD ■šT	■šT CD LO	co rv ■šT	LO LO ■šT	o rv ■šT	cn co 03	co LO 03	cu rv OD	co CO OD	co co OD	co LO ■šT	IV CO ■šT	co cu ■šT
	o mi	m o CD cn	CD 03 o	o ■šT cn o	co o o cu	rv co cu co	CU CD CO ■ŠT	rv CD co co	■šT ■šT o ■šT	CD ■ŠT O ■ŠT	CD o ■šT	co rv	CD LO cu ■šT	cn ■šT	rv rv	cu rv	LO LO	■šT o cu ■šT	CU CD CO ■ŠT	cn LO ■šT	03 LO ■šT	CU ■ŠT LO ■ŠT	co co LO ■šT	cu IV ■šT	cn o co ■šT	IV cn IV ■šT	IV cn IV ■šT	co IV IV ■šT
Depoziti podjetij	t is S £ <U O p	o ■šT	CD 03	03 CD	LO o	■šT cvi	cn rv	cu	LO o	iv	LO cvi	co	03 o	cu CD cu	o LO	co cu 03	co o	■šT ■šT 03	cn rv	co LO cvi	cn o	CD CU ■ŠT	CD iv ■šT	co LO	co cn	IV CD OD	co cn cvi	CD LO
	O mi	CD 03 cu	LO co o co	cn cn cu co	rv ■šT CD co	LO co rv co	co CD co co	rv co CD co	LO cn CD co	cu co rv co	rv LO rv co	rv S co	o co rv co	o rv co	co CU rv CO	o rv rv co	co LO rv co	■šT co rv co	co CD co co	CU CO rv CO	cu o rv co	03 CO CO	CD co cn co	cn co	LO LO co co	CD ■šT co co	cu co co co	cn cu co co
Krediti prebivalstvu	t is s £ le or p	LO ■ŠT	IV 03 cu	co LO CU	CD LO cu	■šT Cij cu	cn ■šT iv	o cu 03	co o cvi	o co o	co co 03	co LO CO	cu co N	o	o o iv	co co CD	rv LO LO	cn r<	cn ■šT iv	CO cn rv	o o co	CU CO 03	cu co 03	o LO 03	o 03	o [v CD	o ■šT	co CD o
	CD mi	03	co rv co co	r^ co ■šT	rv CD	co ■šT ■šT rv	co co	03 co rv	cu LO co rv	co CD co rv	o 03 rv	CD ■ŠT cn rv	LO cn rv	LO LO o co	LO CO co	03 CU CO	LO cn cu co	LO ■šT co co	co co	cu LO ■šT co	o co ■šT co	CD CD CO	rv ■šT CD co	CD IV co	IV cn co co	IV OD co	cu CD o cn	CD o 03
Krediti podjetjem	t is le or p		LO cvi cu	co cvi cu	C0 03 cu	o co cu	co cn o	co cu cci	cn co LO	03 03	cn CD	cu cn 03	■šT r<	■šT LO LO	co ■ŠT ■ŠT	CD rv Cij	cu o	cn o	co o	CD co o	■šT LO o	CU cn o	o CVI	IV CD	IV 03	■šT o Cij	o o	CD co
	o mi	co co rv rv	cn cn LO cn	■šT co rv	cu cn cu LO	co co ■šT cn	o cn rv o cu	o co o cu	LO CO CO O CU	co CD co o cu	rv o cn o cu	S co o cu	cu co co o cu	rv rv co o cu	co cn co o cu	CD LO CO O cu	CD co rv o cu	■šT CD rv o cu	cu co o cu	CD rv co o cu	rv cn cn o cu	LO LO o cu	co LO cu	cu cu cu cu	co ■šT cu cu	cu o co CIJ	cu o cu	cn co OJ
	o t e	■šT o o cu	LO O o cu	CD o o cu	rv o o cu	co o o cu	cn o o cu	^ o o cu	CU	co	■šT	LO	CD	rv	co	cn	o		cu	| o cu	cu	co	■šT	LO	CD	IV	co	cn