Narodne povedke.
Nabral J. M-t-n. a bobiujsl-ej strfni je živel inož, ki je Itifiil Ijuduin in žirini. Ta filorek nij bil učen, a menili so, da zna Bog ve koliko. Od očeta io Se bolj od § narave je ljil zviidel toliko, da je poznal obilo rastlin ter delal z njih I zdravila. V njega sobi nij bilo videti. razven steklenic ter stekleničic in razven kacega drevesnega luba. Šel je nekdaj na zeli5 visoko goro. koder |p dolgo hodil in prilezel uapfcled nekam, kder poprej še nikoli nij bilo iive duše. Po skalah in pesku j<? iskal vastlinic. Tukaj pod neko peči podobno skalo ngleda gteklenico. Zaišndi se. kak6 je steklenfra priJla sein, kamor Se nij bil nikdar nibče stopil. Vzame stekleuico v roko ter jo ogleduje, in za-pazi, tla je v njej deček, tolikšen, kakor palec. Ta uiu vedno miga itt kažG, da bi odprl steklenico. Dolgo se mož trudi, a aap6sled veuder odprfe in iz-dere zamašek. Vesel deSek skofi a steklenice. Ali človek se začudi in ustraSi, vidžč, kak(5 naglo deček rastB! Preciuo je dn krati mogel dohnitf. uže je pred njim stal velik junak. Človek oij vedel, kaj l>i rekel. A tiyec mu je bil prijazen ier mnogo povpraševal, iu kadar je zvedel od njega, d» iSiSe. bilja, ponudi se mu, pokazati vse rastlbae ter povedati, kakšno moč ima katera. Vesel ga je zdravuik poslušal ter niDOgo zfedel. Kadar ae je vuierflo< tnjeo postoji in rcče zdravniku: ^povedal sem ti, kar nialo kdo viS, ker si nio izbavil tesneječe, v katerej sem bil dvž tisoči leti zaprt. StovfeS bodeS in hogat. ako ho(?ež. A razliko je treba stvoji'ti mej toh6j ia mej drngimi ijuOnii, iu zalegadelj ti vrat oTtrtiem taVi, tla bod(Ji5 uazaj gledal.u ZdravoVs se teb ljesčd jako preplaši iu vazum^je, da ima skvkljiča (škrata) *) pred sob<5j. Začne prositi, naj ga spusti doinčv taoega, kakor ga je Bog ustvaril. A skrkljič se ue da preprnsiti. Kadar človek to vidi, stvori 38 neskrbnega. in refie: nne slžpi me s tiko stvarjfl, ki je nc verujem, ker je ne uioreš nikoli stvoriti. Kam6 da bi jaz iniel takaj Se možiSa, ki sem ga poprej osvob&IU ¦teklenfce! Od njega bi ti pobegnil, kakor miS." A skrkljii inn odgorori-" ..nijsi li mene izpustil?" Človek reče: .,ne tebe ! Drug je bil, ruanjši od moškega palea." Takrtj so skfkljič zopet skrkno, da je bil tolikSeu, koli-kerSen poprej, in zarpijo: ,,ali zdaj veruješ?" Odgovori nm zdravnik: ,,š« ne, dokler te zopet oe vidim v stnklenlei," in ob teh besedah skrkljiču od straui pouioli odraaSeno pos6do, a skrkljiček sinuk! vdnjo, ter se zahrohoti in ie6e: ,,ali zdaj verujeS ?" Premeteni zdraviiik odgovori: ,,rad verujem!" ti1!1 zama^f stekleaico, v katero je skrkljič bil zopet ujefc, in otide vesel do-ni'W. Ta mož je znal rastline, kakov uibče drug ua GonSujakeui, zaLorej se nij čuditi, ako je svžt govoril, da je bil zel<5 obogatel; a skrkljiGa potem ui-koli uij z nova pužčal ua pJttao.
¦) Podtoci ,§irata"  ijnraujejo .skrlljii."   Brjavcc r letopisu Matico  sjovinsk« 1880. lčt» na 187. strtni.