Vredniftve: sa Travaika ii. 1*7. I. aaJatr. (.«• «krki 4«4i m r*apriUti*iO< liata). f rejea»j» aa plačila v»ak*rta» •uulU ver.«km jtinv, Plača «• m iuk« *jUiaaa v raja S a«M..£eae luuil« aiaaia enkrat **-lint, A« 4v*krat, O-aaM.; W »rikrat, 10 t. m. a____ P*»rfc Uga i« vaak krM 50 a.;aail(*«p«IJ1l V Gorici, v petek 21 maja 1869. domovina. TEČAJ lil. LI8T20. Izhaja vsak petek. Vc|]a po polh poiiliaaa aa eelo let* 3 («14., aa pol lat« 1 BO a., aa e«tr( l«t« SO n. Kdor, tam pu-nj» p /i(ja, pla/a aa eelo leto aaaio t g. SO mn aa l/ai. I g. SO a., aa .le (H I. TO al Nara/.ilaa piana ia re.laniaeijc aaj ae palitja)« vretfailtva. Paaamai liali ae prošnjo » Oarlel v kakvaraiei H. flokar-Jevi ua Travai-ka pa & ••Mot. Ogled po »vetu. Avstrijsko-ogeraka driava. Z Dunaja. Vsem tistim ministrom, ki niso imeli ti o sedaj Ao menda nikaooga postavila, podelil ie prav. cesar i6. t m., h kouou državnega zbora, rodt^vo, in sicer g■ Pleuer-ju vel. krit l^eopola. roda, gg. vit. Haa-ner ju, grofu Potocky-u, licrbatu, H ros to I nu red žele*-no krone L vrste. /s Ljubljane. (O taboru na Vihnarjik) pišejo „Novi oe ": Odkar Ljubljana stoji, ni doživel.* io toliko šl^ vabnoga gibanja, kakor biukoštni ponedeljek dopoldne . in popoldne, ko je iz vseli eest, ki pcijefo ia deželo v Ljubljano, in iz Ljubljane samo, vrelo ljudstvo mt Vii-J inarjo- Na desni in levi strani po dunajski oesti v6a proti ftiški so v dolgih vrstah stali glodalo! iu gledalk vozove (kočijo in lojtornieo z dvema In Štirimi konji, ovenčane.z vejami in z narodnimi zastavami iu zasta.* vicami, ki so voz za vozom počasi (hitro voziti ui bilo mogočo zavoljo silo vozov) poraiksli so iz Ljubljano do Št- Vida ; poleg včz pa jo ns tisočo ljudi romalo pčš ua taborišče, in vmes sino videli tudi kmečke korenjake jezditi nu konjih. Kskor je skozi I^ubljsnu iz okolico njeno in iz dsleaske in uotranjsko strani in pa iz Ljubljane aamo vrelo ljudstvo na Viimsrjo, tako je vrelo od gorenBko strani na vozovih inpeš ua tisoče na taborišče. Nekdo je skrbel za to, da so Ve šteli vozovi, ki ao iz vseh strani takraj in nnkraj Saje vozili-Ijndi skupaj, in našteli so vozor ačm tcr ljč okoli lAOild, Naroda mnogovrstnih ataOov, tmoikc dshaoirsafo taborišša -in * bliiivi-okeKc».»jegovi, streho. Vreme, ki jo ponoči in zjutraj dohodnikom iz dežele sila'neugodno bilo (kajli deževalo je proti jutru, kakor da bi s škafa lilo), zvedrilo so jo vendar okoli ene do treh tako, da jo solneo popotnikom na tabor prijazno sijalo. topo je bilo videti slavoloke v ved vasčh, ktoriin glavar jo bil krasni Blavolok v Vižmar* jih z napisom : „ Vižmaroi z vesoljem pozdravljajo taborite ". A tndi posamuo kuiečke hiše iu hišice so z zelenimi vejami in trakovi narodnimi prijazno pozdravljale momogrodoČe. Ali ne Barao kranjska dežela jo poslala naroda svojega na tabor ogromno voliko, tridi bratov naših iz vseli slovenskih dežel in tudi iz hrvaške zemlje je prišlo, nu po b ali 10, nego prišlo Jih je Da srčno veselje našo ua stotine in največ iz §ta- I^oaiistel*:. Iz TraU 30. aprila 1869. Nadjamo ae, da nam g. dopianik ne bodo zameril, ako iz privatnega dopiaa to-le posnamemo, in sicer v namen, ki ga reč sama ksžo- ,Bil sem ravno poldrugo leto na..... in so do dobrega prepričal, da ljudstvo jo Še povaod dobrega duhš, samo da ga zna kdo o pravem čaau zbujati in oživljati. Nikakor no bi bil mislil, ko aem iz V. prišel, da so O., ki so v vodni dotiki z mestom, še tako pošteni in nepokvarjeni: mnogo je še patriarhalnega duhš, posebno med starejimi. Mojo naj vočo veaeljo je bilo. ko sem zvečer med prepevajočimi otroci po lepi cesti pruti.... še tal. Od otrok ao marsikaj izvč, kaj dom& delajo, kaj čutijo, mislijo, govorč, kaj pojejo, kako ljudi sodijo, drugi drugega imonujejo. Narodne peame, uganjke, o-tročurijo, igro so nar ložej po otrocih izvejo, ker z odraslimi so manje pride v doti ko, in tudi čo jih o tem poprašuješ, zdi bo jim čudno, da takšne reči zanimajo tudi duhovnika. topih drobtinec sem o takih prilikah nabral; smejali so sc otroci, da vso, kar od njih čujem, tudi zapišem. Jaz pa so čudim, da sc jih med našimi.......tako malo nahaja, ki bi se lega za narodnost tako važnega posla poprijemali.— Žal mi je jako, da nisem YBaj še kakega pol le- farakega in 1'rimorakogs. KriiJ, kjer je bilo taborišče, dum je Janez Hovor iz Vižmar dal tak, da si lepšega aiauio mOgli Želeti : velik travnik, obdan od d rev um krog in krog, ua desni od odra Hmarun gora, pred iijliu pa volikuni nafti gorenaki. — Predim sc je imelo taborO-vunje začeti, vlila so Jo zopet ploha—ali pa miallto,da {e to begalo naš narod? ali mislite, du jo bežal s ta orišča.? No, ne, atalo jo vse, mož pri mnžii, kakor s iebljooi pribito ; aaj niao prišli, da hi pri godcih plesali, ampak prišli ao kakor v procesij ali ponluAal besede Hvalili naših praviot In če tudi jo dež močil obleko In ao slali v luži, dobro so jim tlčle resnice, ki so jih Slišali is visoko prižnice, zraven pa so si mislili, kukor nam jo nek star kmečki mož rekel:" sam Bog nam jo faoalal žo davno pntruhui dež, da nam žegna nnšo polje, iu morebiti amo si ga ravno a taborom aproaili; liaj bomo lo mokri du kožo„. Ho«! vesolju jo igralo rodoljubu urno, vidoti ljudstvo, ki jc dobri tlvc uri vor-lio posluAalo govornike iu vmes izrekalo tako lobtno be-Sodc politično zrelosti: „ to hočemo, to lerjoiuo, to jo baše', da bi bili želeli nasprotnike narodovih pravic v pričo, da lil bili videli in slišali na svoja ušesu, tla vo ditelji naroda no stojč samci, umpak du iin^jo res nahod za sohoj. In zs preakus druzega naj nnaprotuiki Skličojo tabor, da bodemo Šteli njihove glasove 1 I u tako lopo mirno, kako v najlepšem redu samo po sebi ko jo motalo vao od konca do kraja—nc enega puli-jbaia, ne enega Žandarja ni bilo treba, 6c tudi to je Mpkalo na 30.000 Ijndi in na atotlne vozov nu cneiu prostoru! Odbor n Slovenijo" jo vodil sum' vse in vsak Jimed teh 30.000 ljudi, čo tudi so bili veseli, bil Jo .skrbnik sa mir in red. Tisti atrah, 'ki smo ga čuli: \ wir stehen an cinem Vulkan", skazal ao je kot jitlo-va pošsst, in videlo ao jo danes preočitno, zakaj sc jo pripotila ona žalostna dogodba na Ježici. — Vso tabo-rovaoje . od konca do kraja, notor do toga, ko so rodoljubne Slovenke ovenčalo zastavo, popišemo drugo pot; ilanes omenimo lo še to, da, razon pričujočih v viž-marjih, obhajalo jc v duhu ta dan z nami brezštevilno Slovencev in južnih in severnih bratov Slovanov, kajti tlošlo je na tabor deputacij, dopisov 9, telegramov 10, ua čfilu njim srčni pozdrav Palackcgain lliegcr-a iz Prage, ln tako za danes sklenemo v naglici spisano sporočilo o Vižmar akem taboru, o kterem bodo po svetu veliko govorico in kterega tudi Dnnaj no bode prezrl Vižmarska zemlja pa jc na letošnji binkoštni ponde-Ijek postala zgodovinska zemlja. ta ostal na deželi, kor še mnogo lepega in važnega bi bil izvedel med prostim ljudstvom, kar v suhoparnem mestu ni mogoče >.nati, ali pa voliko težavnjše. Imel sem in imam še sedaj ta uzor prod očmi: nabirati po celcj tržaškej okolici, kolikor mogoče dokazov, da starodavni bo žo tukaj Slovani, iz imen obitelj, priimkov, naslovov, gor, polja, ograd, jam, dolin, vodnjakov i.Ld. JJa vam na primer samo eno stvar razložim, ktera jo 'po mojej misli velike važnoBti ravno zdaj, ko Lahi vse žile napenjajo, tudi iz historijo dokazovati, da Kras jo laški (/) do Snežnika. Blizo OpČin na lepem gričku, s kterega jo krasni prizor na morje in okoli po Krasu io daleč doli po furlanski rsvnini na cucj, in v Trst in lsteraki breg tje do Pirana in „ punta-o Salvo-re" ua drngi strani, Btoji starodavna vasica Kontovelj (laški Contovello). Lahi so sicer to imč izpeljevali od „ contar Io velo", da, ker jc vzvišeno mesto, se jo lahko vsak čolnič, ki jc v Trst prijadral, prebrojil, ali da so Tržačuni, ko so boje imeli proli pomorskim Benečanom, tu na Krasu Čakali, iu so na stene kontove-ljske pošiljali rekoč: va „contar lo vele" (pojdi jadra štet), in morda bi to misel potrjevalo imč navpične neke steno takraj Kontovelja proti Trstu, ki ji pravijo: „ zornica. " Ves drogi resultat pa dobimo, ako šo druga imona krajev, njiv iu poBebno priimke tuknjšnih slanovavcev bolj na tanj ko pregledamo. ?,c od rimskih časov bil je ua koutovcljakeiu griču grad, rimska trd- Po sporočilih naših Goričanov, ki ao nas zasto-'. pali oa Vižmarjih (dr. Tonkli, dr. Lavrič^. Jeglič jUL) naj dodamo ie to, da Jo bil aa predsednika znepesljl-vo navdušenostjo po aa vpitji iavoljen dr. I. Rlaieoeia', za podprcdaeduika dr. Costa. — O zodiujeuji Slovcucev ata dr. IHeinreisa podpirala v imenu Štajercev dr. F«1 injak, v imenu Goričanov dr. TbnkJL Govori no bili izvrstni, pritrjevale je kazalo veliko razumnost in zrelost; zastav je bilo veliko več. kakor na vsakem dragem ta burji. Tajli temu se čudijo naši, da jo toliko gospi blatn iu deiju tako junaško kljubovalo. Nadaljevalo a« je taborovanje |K>zuo v uoč ua dvorišči čitalnične gostivnice v Ijabjjani, kjer ni bilo govorov in zdravic ne konca ne k»ja; dalje, ko d« ene po polnoči (do odhoda tel. vlakovj so se vrstili govorniki z miz govoreči, med njimi ludi en 8rb (vrednik, ne reui". kterega časnika.) Z eno besedo, Ljubljana' je bil* l.«Mično središče zediujene Slovenije. — Krasim je spominsku medalja, ki ao nam jo priuonli naši taboriti. Nn eni atraui ima okrogli napis: „ Tabor ■ na Vižmarjih«, na aredi; ,17. maja", spod*j: wl86i>«;' ua nui plati venoe (menda) ia lipovoga j ki rja; od zno-trej okrogli napis: -Zložimo sel Ne vdi^jnio se"! na sredi: „Živj|a Slovenija'11 Da, da! naši taborji so faktor, s kterim IkkIo morali račuuiti ue le Ljubljanski nemikutorji v svnji po- tirnsti hišici in v avojib stilnih mehurjih, temuč še do drugi. — Program Trobenskega kandidata g. dr. Vsi. Zamika se glasi takole: n V vsem političnem in nepolitičnem mišljenji ia. dejanji mi je bil in mi hode vedno pred očmi edini ei|j iu konce, edina svrba: korist in napredek slovenskega naroda. Vsled tega sem pa prepričan v dna svojega sroa: 1. Da edina rešitev naiega naroda je v tem, da se razkosani njegovi ndi, v 8 dešelah zdaj bivajoči, v eno telo, v „aediujeuo Slovenijo" združijo, in da.se' mora vsak pravi rodoljub a vsemi ailarai ia z vsemi |>o postavi dopuičenimi sredstvi pri vaakej priliki a« to poležati, da aa t* miael kar najprej mogoče eilvotvorfi 2. Da nam med vnemi driavaimi kombinacijami Avstrija daje ie vedno največe poroštvo za obran jen je in vzdržavanje naie narodnosti;—a to edino le takrat, ako se Avstrija na svoji po naravi odmerjeni, to je federativni podlagi ustroji. 3. Da je v verskih in iolskih zadevah za naš narod najkoristnejša in najsbodaejia ta politika, ktero večina zdanjega kranjskega zbora sledi. Jas sam, ako bi bil v tem zbora sedel, nikdar ne bi bil drog^ t omenjenih zadevah glasoval. Posebno mi pa do tega stoji, da se šola od cerkve ne loči; vsako delovanje za ločitev zdi se mi vrdno jako škodljivo ia pogibelj-no za naš narod. njava, ki se je zval „ Mocolan" fMoccolanum, MocAo-lan)—ne pa, kakor ie le dr. Kandler piše „ Moncolan " ali „ Monteeollano" in kakor ga tadi pisatelj članka „ Con t o vel lo " v zadnjem listu latinskega triaikega „folium dioecesanum" samo Kaadlerja nasledovaje i-menuje. (Tgaj od škofovega lista ue bi bilo pričakovati, da bode slovenska imena pačil.) Mocolan ni drugo, nego Mogilan, ker je tu hribček kakor mogila ali gomila, in še dan denes rekajo Kontoveljei: „te bomo neali v . mogilan " to je: nesli te bomo na pokopališče zakopat. Že leta 6G0 po K. se bere, da je bil neki Tržačan od rackolnikov iz grada fcastclluin) Mocholan atrmoglav-jen. Leta 1381 (?) so Itenečani grad vzeli in ga posuli. Še pred malo leti je stal na vrh griča velikanski dob (hrast).. Odkod pa imč Konto vel j ? V „ slov. Glasniku 1. 1867 str. 329 Ld. tolmači učeni g. Davorin Tratenjak ime Gandinc - Candine, in pravi, da „sesti darovala i ogenj se je pri Indih velel: Kunda (koren kand,_uro, luceo, spleudeo), ih starodavno polabsko slovansko mesto:— Orekunda, Arekonda (Aroona) tolmači Šafarik : rbclli ara—ara ignis." Na gričih soiiaganski Slovani krese netili v čast »oljčnemu bogu. Sploh je najstarejše krivobožtvo češčenje solnca in svollobe kot božanstva. V tem, da so tudi na Kontovelju take krese zažigali potrjujejo me najslareji priimki Konto-vcljcev: Dane v (dan), llagent (zdaj pišejo licghent, ali na starej razvalini nekega hrama od leta 15... se bere v 4. Da ae moramo s vso a*o$o aa te traditi, da dobi nai jezik iakljačjvo vladanje jr nem javnem življenji, to je, v\ana aradaijjab' ia r vsak Mak. 5. Da ae vililnn pravica sa deieftne zbere Ia za mesta podeaaokrati, to je, da ae odpravi taka Imenovano zastopanje interesov in fevdalniva (pri volitvi za veliko poeestvo), da ae povsod 3 volilni redi v enega aamega ali jejoyjn.da.se niii eenouu vpelje. 6. Da aa vsem javnim aradaikom, častnikom ia pcozijoaintom aktivno volilne prave odvzame. 7. Da ae v akapni driavni abor poiilj« le delegacija iz deželnegn zbora zedlnjeae Slovenije, ako _ taiste enkrat (se ve da po ponUvni peti) deeešeme., /s Trsta. 6. t m- ie imelo noveoanovane tclovad ako drnitvo—MJni*i M»lm~rav tako, jo nam tudi. in nič ne pralamo po len^ ali je— kakor Nemec pravi—poprej gora h preroka pnila, ali prerok h gori. Mas Hlovcnce okoličane bode prejet no hladila senca pod dievesom aloge lo le takrat, ie le takrat bomo resnično mirni in zadovoljni v tqj senei počivali, kedar ms 'IVtaiko mestno starešinstvo nebo de kadilo s dušečim iveplom, temuč, kedar bode apoliTp-valo naš in nai jezik, kedar nam uatanovi tole po natih potrebah ; kedar naa rsti vaak, kakor t ni k koli od njega itk<\jojoiik krivic. Od visoko vlado pa in imonito od ras-svotljenega aedanjega njenega zastopnika na Primorskem iclimo in priČaki^jemo, da bode Čo je res, kar jo novi nai podlspan in „ brat" Horinet o njem rekel, da je namreč io damo prerokoval zcdiujenjo Italije in NemčHe,— prerokoval tudi te veliko loJje zadinjtnj* slo-oeHtkik detel v eno celoto, veliko loljo, dem,. ker ni treba za-nje ne Oavourov, ue Garihaldi-ev, ne Bismsr-kov ne prelivanja krvi, no diplomatičnih umetnosti. 8 temi pogoji aprejmtmo spravo, kakor hitro se uverimo, da je—Kakor ae je storila na Duhov predrečer--tudi rea navdihnjena od svetega duha. Domaol novinar.. (Ilirmavali v Oorikki nadtkojiji) bodo letos Nj. prevzv., naš preč. kn. nadškof SO. maja v Fari, 81. v Gradišči, 1. Junija v Vilesn, 2. v Itomsnau, 0. in 7. v Karminn. 8. v lledeji, 1». v Ločcniku, 14. v Mnii, 16. v Biljasi, 10. v ŠL llartinu, 17. v Kviikem, 18. v Bt Ferjann. (Volitve ta mestno stareiinstvo s Gorici) bodo sa III. volilni razred 25. maja, sa II. v. r. 26. t. m. ia za L 28. L m.— Izsrečkaui so izmed atarik starešin iz L razr: (inpas) dr. Višini, Lenassi, ViUat; is II. . dr. Maurovič, Vilb. Eitter, Sesič; is III. Gandido, dr. P^jer.— Voliti je torej treba sa vssk razred toliko starešin, kolikor je izidrebanih; stari se smejo vnovič voliti. Iztekla jo letos tudi 31etna sluibona doba g. in pasa. („£a Seriooltmra Austriaoa") je naslov itslijsnski izdavi v ,Dom*. ie nspovedsne „Oesterroiehisehe Sei-deubsu-Zeituag-. Preteklo saboto sta se ogledna lista obeh izdav r mnogo tisoč iztisib razposlala. Izhajala bo ta lista od julija L 1. naprej po dvakrat nu mesec.— Izdaja jn tuk^jioje poskuievslišče za svilstvo; vrednik obema izda vama je vodja te naprave, prof. Frid. Haber-lafadt; pri itslijsnski izdavi ms pomaga adjnnkt v posku-ševaliiči, g. dr. Versoo (rojen v Padovi, bival na Dunaji)— K ©daj io kako bo novi driarai zavod tadi Sloves ecm ustrezal, ne vemo ie povedati. (Tudi nov kmetijski časnik v slovenskem jeziku) bo začel v kratkem v Gorici izhajati; izdajala ga bo c. k. kmetijska druiha. — To je pravično, da se je slavna drulba vendar enkrat tudi na Slovence ozrla-— Dragi pot kaj reč o novem listu. (Novi poUi m OgUji in na otoku Gradu) se odprejo 1. dan junija L 1. (Dr. LmmriS) bo razlagal t Čitalnici dvakrat v tednu deklamatvriko. Jotrc, 22. t m., ob 6. u. zvečer ko prvo predavanje. (ToU nasnanils zarad pomotnoga hrupa) je bilo to dni v Goriei po ogbh prilepljeno: Ker se je veliko tuasjinib mestnjsnov pritožilo, da se ponočni hrup in vpitje po mestu zopet sliši, na-znsnjam, da je prepovedano to vpitje ia tak šunder po noči. Tisti, ki se bo pregrešil v tem obzira in ponor Ijenega posvarjeaja straž, postavljenih za varnost, ne slušsJ, bo rje t, in potem v zrn ista obstoječih postav kaznovan. Gorica, 72. maja 1869. Voditelj e. k. okrajnega glavarstva C. k. menmeshtiStvem i svetova Ue ' Piao | GJovori na Briškem taboru. CKošcc.) . . .'.H."..... 6. Matija (Mijak o V. točki (o telezniei PredeUki ) Časi minejo in i njim zavoljo zanikarnoati mine velikokrat tudi sreča ljudstev. — Ni še temu dolgo Časa, ksr smo hrepeneli videti inapoznati, kaj daje tehtnica sploh: dan danea pa ie hrepenimo in iile nspenismo ve-bzo trto vati moramo, da bi ae po nadaljevanji ftudolfove ieleznioe napravila ieleznična črta, ki bi vezala srce Kvrope z daljnimi čezmorskimi deli aveta, namreč znana črta od Trebita čez Predčl po SoČki dolini v Trat. Gbialovania vredno je, da ae moramo ie za tako atvar potegovati iu tile napenjati, še veliko irtovatl za črto, klero hi bila morala po mojem mnenja vlada aama te davno ne samo zu potrebno sjioznsti, ampak tudiie delati zsčeti. (Vzroka trga zadržka od atrani vlade mi ni pa mogoče vam naznaniti). Poglejmo pa koriatl te teleznične črte in vsuk lahko te zdaj sprevidi^ da blago, Iii bi se od ene ali druge strsni poslalo, se bo moralo v Trstu sli z železnice v parebrode ali * paro brodov na iclezuico prekladati, veliko lega blag^i bi se tadi v Trsta razprodalo, bi obf!«o k n ded v. obrtnikov in rokodelcev iz raznih dežel tjekaj privabilo, kteri vai bi iiveia in drugih reči potrebovali.Todsj vpfa-šam kdo bo n«r bllii,dnjims potrebnim postreže, če"ne mi Primorci. Zadovoljen bo kmetovalee, vrtnar, živinorejce, ker bo priliko imel od svojega irnda obresti pobirali, t. j, bo svoje pridelke Isliko p rod si'ip tako avojo mnogovrstne opravke opravljal. — Kaj pa bo iz Trsta če bi utegnila omenjena ieleznlčoa Črta namesto Čez Predel, po Ponlebi v Bčnetke speljana blrf? Podrtije t in to v malem čas o. — Kam pa faodemo potom naše piidelke pošiljali'/ morebiti v Gorioo?Ne,ker Gorica brez Trsta cveteli ne moro. Le poglejmo okoli Goriee, in videli bomo, da v novejem času sezidani palači so skor samih triaških kupec v. — Benetke pa naših, pridelkov ne bodo tako potrebovale, ker fanajo (z njih o-bUija do»oy. Od kot tediU je naša prihodnja zreča in blagostanje naše odviaao ? Gotovo od Trota, frati pa obeta pribodnjost ielezniea Čez Ihodel. Govoril sem do zdaj le o splošni koristi teieJez-nične črte, nsj omenim ps ludi m posebno korist za vas prebivalce Brd, vrta sladkega vina in okusnega sad-js. Glejte, ni le od tega mnogo let, kar ste vse vsie vino v bližajo Koroško prodajali; ali, ko so Koroiei železnico od druge strsni dobili, so se drugim deielsm približali in njib vino kupovati začeli; Vaie vino in udje so pa zarad alabih in daljnih poti p)pustili, da so se stroškom ognili. Če pa bomo železnico imeli, bomo se omenjenim deiebim zopOt priUrtali in vaie vino bode zopet pet na Koroško našlo, in vaše aadje bo ravno tako v severno Nemčijo hitrejše odpeljano in tam za lep denar prodano. Vprsšsm pa, ali jo naša tirjatev pravična? Rečem in trdim, da ! ker mi, kakor drtgi podloiuiki našega cesarstva davke v dnaijn in v krvi plačujemo, pa ne, da bi nam bili do tega dne eno spodobno cesto do naših sosedov Korošcev napravili, čemur se noruu tem bolj čuditi, tem več, ker jo znano, da naia deiela toliko ne potrosi za navadne potrebo, kolikor ajsne letne davščine znašajo, ter da veliko tisuč gold. ostankov na leto v državno denarnico grs, ki se gotovo za plača-vanje obresti za ieiezniee drugih detel porabijo. Priporočam vsm ledaj, da euoglasao izročate, saj vlsda napravi ielezaieo čez Predel. I Borzni kure 19. L rn. Mettall. 61:—; aarodao posojilo 6Jh-; London 124:10; adijo srebrs 121:25: cekini 6:84. Loterijsko številko. V Trstu 16. L m I«, SS, M. Žilna cena v Gorici. Pšenica po 2 gold. 50 kr.; (goriški ka znani kj; Isriica I-.30 do— turiica bela 1.-26; ječmen, delan 2:80 do- nedeUu 1:70; fiol 2:— do2-J*>; ajda 1:30; oves-- 1 CmH je ) ti L i T.*t« k iii Mm TcmUi m^ (o.. Amdr. SMr. r— m r