Poštnina p’ačana v go<o>iul
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Gutta cavat iapidem — non vi, sed saepe cadendo.
(Kaplja kamen izdolbe — ne s silo, z vztrajnostjo samo.)
STARORIMSKI REK
:	Leto	XI.
Ljubljana, 9. februarja 1939.
štev. 6. E
»DRUŽINSKI TEDNIK«
tshaja ob četrtkih. Urednifttvo 1 n u P r a v a v Ljubljani Gregorčičeva ulica 6t. 27,'lil 1'oštni predal 6t. 34:'*. Telefon 6t. 83-32. Račun poStne hran. v Ljubljani št. ’ T51393. Uo kopi sov ne vračamo, nofrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 d'-o znamk.
NAROČNINA
■ lU leta 20 rti«, i!» lota 4ft din, vse leti. 81» din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov. T Ameriki 2‘Za dolu rja; Drugod sorazmerno. — Nh-rornino je plačati vnaprej.
»■j
S
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpfna petitna vrsta ali njen prostor <v«Sina 3 mm in Širina 0f»mm) 7 din; v oglasnem delu din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. N' o t i r; e : beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
»DRUŽINSKI TEDNIK« E
ima letos za 50 7» vetji obseg \
in izhaja zdaj
stalno na 12 straneh!
••>4 a»trn »m
, s
■
l n
-	'	S.	>
Sposobni diplomati
Sir Robert Vansittard, dolgoletni državni podtajnik v britanskem zunanjem ministrstvu, je baje pri neki priložnosti podal tele smernice za ugotovitev diplomatskih sposobnosti:
Pamet in lenoba: 1 razred: najvišja klasifikacija, najboljši material.
Pamet in energija: 2. razred: •Diplomat s takšno klasifikacijo ni posebno priporočljiv, vendar utegne bit:: še zmerom poraben.	|
Neumnost in lenoba: 3. razred. Po takšnih diplomatih ni posebnega povpraševanja, toda na nekaterih postojankah so kljub temu porabni.
Neumnost in energija:	4.
razred: Strahotni ljudje. Bog r.e daj, da bi diplomati s takšno kvalifikacijo prišli na kakšne odgovornostno mesto!
V kateri razred je Vansittard posadil g. Chamberlaina?
Roosevelt
stopa na plan
Izjava ameriškega prezidenta in njen prekiU
Simptomi..
V Ljubljani, 8. februarja.
Niso sc Se utegnili poleči odmevi Hitlerjevega govora, že je moral svet Prisluhniti drugim besedam, nič manj pomenljivim, kakor so bile fuhrerjeve, ce ne še bolj; v vojaškem odboru ameriškega senata je Roosevelt opredelil svoje stališče do demokracij in do diktatur. To stališče je na kratko takšnole:
»Združene države zelo pesimistično opazujejo razvoj dogodkov v Evropi. Ce pride tam do vojne, mora USA takoj prihiteti na pomoč Franciji in Angliji 2 orožjem in strelivom. Kajti če bi se diktatorskim drža ram posrečilo pomandrati demokratske velesile, bi bili po sodbi ameriškega prezidenta i Severna i Južna Amerika prihodnji cilj totalitarnih držav. Zato so ameriške meje na Francoskem, ob Renu — prav tako kakor angleške.«
Razumljivo je, da jc takšna izjava obudila na vsem svetu silno senzacijo. Razumljivo je tudi, da ji je moral slediti preklic. Kajti Roosevelt ni diktator in nima pravice, na lastno pest izjaviti kaj takšnega, kar bi vezalo Njegovo državo — zlasti ne v zadevah, kjer gre malone za vojno ali mir.
Preslic je promptno prišel. Kaj je torej s to izjavo? Ali je ali ni? In kaj je s preklicem? Cemu naj torej človek verjame, prvi besedi ali drugi?
Izjava ni bila javna. Kakor slno že v uvodu povedali, je Roosevelt orisaI stališče Amerike ne v parlamentu, ampak v senatnem odboru za vojaške zadeve, in zraven še na tajni ■SeJi. Ameriški prezident se torej s to izjavo ni prav nič pregrešil zoper Ustavo ne zoper politične tradicije svoje domovine, ker ni storil ničesar, kar bi vezalo Združene države.
Zdaj si pa oglejmo stvar s tega norega vidika!
Rooseveltova izjava torej ni bila na-ihenjena javnosti. S to ugotovitvijo dobi zadeva i*i mah docela drugačno Podobo. Kajti v zaključeni družbi ima vsakdo, tudi prezident, pravico, povedati kaj misli; če je ta zaključena družba parlamentarni forum, je pa to celo prezidentova dolžnost.
Te pravice — in dolžnosti — se je Predsednik Združenih držav poslužil. te bi se bila stvar tu končala, bi bilo Vie v najlepšem redu. Pa se ni. Prišla je namreč na dan.
Tisti trenutek, ko so molčečnosti zaspane besede prišle v javnost, so izgubile svoj prvotni pomen; postale so javna izjava z vsemi političnimi posledicami, ki jih utegnejo roditi takšne izjave.
Teh političnih posledic Roosevelt ne srne tvegati, ne zase ne za svojo državo. Zato je izdal oster preklic in izjavil, da ni res, da bi bil postavljal ameriške meje v Francijo. Storil je to s pravico in dolžnostjo človeka, ki vidi, kako čenče raznašajo zaupano jim skrivnost.
Problema, katera beseda drži, prva
ali druga, torej ni. A tudi	če pojmu-Z	V letu Gospodovem 1939.: španske
jemo Rooseveltov preklic	dobesedno,*	matere	beže s svojimi otroki	v	1
nc more biti dvomov: prezident je Z	snegu	in mrazu čez Pireneje.	*
formalno zavrnil samo	stavek o ♦	?
ameriških mejah na Francoskem.
V četrtek so sc vršile v East-Nor-folku na Angleškem nadomestne volitve, že devete po lanskem septembru. Vladni liberali so sicer obdržali mandat, toda njihova večina je skopnela skoraj na polovico. Zelo značilna je okoliščina, da je volilo samo 58% volilcev; primerjava četrtkovih rezultatov s številkami splošnih volitev leta 1935. kaže, da so doma ostali predvsem pristaši vlade.
Leta 1935. so dobili:
Važnejše je drugo vprašanje: ali je prezidentovo stališče tudi stališče ameriške javnosti?
Ce bi bil Roosevelt še pred letom dni tako govoril, kakor je zdaj, bi bil nnjbrže vstal vihar protestov proti njegovi zunanji politiki. Danes za čudo takšnih protestov skoraj ni. Oglasil se je s#veda bivši prezident Hoover, Rooseveltov prednik; oglasil se je večni opozicionalec senator Borah; oglasili so se tudi še nekateri drugi. Ni se pa, čudno, oglasil tisk. Celo »New York Herald Tribune«, list, ki sicer zelo ostro napada Roosevelta, stoji to pot na njegovi strani: »Naj je prezident rekel senatorjem na tisti tajni seji karkoli — glavno je, da je povedal resnico o simpatijah ameriškega naroda...«
Pred letom dni bi v stolpcih ameriških opozicijskih listov takšno pohvalno kritiko prezidentove politike zaman iskali. Demokratski svet je konservativen in se le počasi prilagodi razmeram. Toaa vse kaže, da se najpočasnejši demokrat ne imenuje več Američan.
Konec
katalonske samostojnosti
V trenutku ko pojde ta številka v, tisk, bodo Francove čete v oblasti vseh; pirenejskih prehodov. Republikanci so; se umaknili na frarcosko ozemlje in; z njimi stotisoči žensk, starcev in; otrok. Katalonija je prenehala biti; samostojna dežela španske republike.;
Tragična je usoda tega najnaprednejšega naroda Pirenejskega polotoka, tragična, a logična. Mi smo jo napovedovali že 1. 1937., v času ko so Madrid, Bilbao in Guernica krvaveli na mrtvi straži španske svobode in zaman rotili Barcelono, naj jim pomaga, ko je še čas. Napovedali smo jo ponovno pred štirinajstimi dnevi, toda na to prerokbo si ničesar ne do-miš! j lijemo, saj je bila takrat na dlani. Dogodki gredo neusmiljeno svojo logično pot.
Danes prosi republikanska Španija za premirje. General Franco je neizprosen in terja popolno kapitulacijo. Tudi njegova politika je logična. Zakaj bi dajal koncesije, ko pa ne more zanje ničesar dobiti — še več, ko z njimi samo izgubi? Republikanska Španija je še zmerom tako močna, da lahko vzdrži več mesecev obupnega odpora proti tehnični in številčni premoči. General Franco si žeU boja do koi<ca, ker ve, da bodo republikanci šele tedaj docela na tleh, kadar bodo poraženi tud' na bojnem polju; takrat šele bodo vojno za svobodo izgubili tudi moralno. Zato mislimo — naj se sliši še tako paradoksno — da je bolj reprblikanceni v korist, kakor nacionalistom, če kapitulirajo danes prostovoljno kakor pozneie prisiljeno.
Paradoks te trditve je utemeljen v kompliciranost, Francove pozicije po zmag5. I-opika dogodkov pojde takrat prav tako neusmiljeno svoio pot, kakor jo je šla zdaj v škodo republikancev.
Observer.
nacionalni liberali laburisti ....
23.108
10.4G1
vladna večina Pri četrtkovih volitvah so dobili: nacionalni liberali . 18.257 laburisti .....
vladna večina
10.785
Leon Berard, član Akademije in bivši minister, se je odpeljal kot zastopnik francoske vlade v Burgos.
I
Londonski brezposelni delavci de- i monstrirajo pred parlamentom z « dežniki proti vladi. Dežnik je nam- 1 roč zadnje čase postal simbol • Chamberlainove politike, ne samo j zunanje, ampak tudi notranje. ♦
V devetih okrožjih, kjer so se po septembru vršile nadomestne volitve, je vlada dobila pri splošnih volitvah pred štirimi leti 228.311 glasov, opozicija pa 3.61.618. Pri nadomestnih volitvah v.zadnjih 4 mesečih je pa vlada dobila samo 214.943 glasov, t. j. za dobrih 13.000 manj kakor 1. 1935., in opozicija 187.581 glasov, t. j. za 20.000 več kakor pred štirimi lati. Leta 1935. je znašala vladna večina v teh 9 okrožjih 66.000 glasov, danes pa le še 27.000.
Ministrov govor
V Aalborgu so ondan dobili realčani domačo nalogo o »Skandinavskem dnevu«, slovesnosti, ki so jo prav takrat obhajali na Danskem. Ko je profesor prinesel pregledane naloge nazaj, je nekega dijaka o«tel, češ da je njegov sestavek vendarle nekoliko preotročji in ':a srednjo šolo premalo zrel.
Dijak se je skušal nekam v zadregi zagovarjati, vendar ni utegnil dogovoriti, ker je ves razred udaril v homerski smeh. Osupli profesor je dijaka trdo prijel, in siromak je,,tedaj hočeš nočeš moral z besedo na dan: priznal je, da se mu ni ljubilo sestavljati nalogo, zato jo je kratko in malo
Mamila blaie
politične krize
Vloga tobaka pri septembrskih dogodkih na Češkoslovaškem
Dopisnik londonskega dnevnika >Dai-ly Telegraph« je ugotovil, da je prodaja mamil in uspaval zadnji dve leti v Nemčiji silno poskočila. Povedali st> mu, da je to v neposredni zvezi z neprestano živčno napetostjo ljudi, lc-ta je pa posledica političnih dogodkov zadnjih mesecev.
Neki kemik je dopisniku dejal, da prodaja navedenih medicin »kolosa! ■> no« narašča. Manj določno se je izrazil neki tovarnar mamil; priznal je sicer, da se zadnja leta proda več vsakovrstnih mamil, ki se dobe brea zdravniškega recepta, ne more pa določno reči, da je tudi prodaja drugih mamil poskočila. Kljub temu trdi dopisnik, da vplivajo politične razmer© na prodajo vseh vrst mamil; ne samo tistih, ki jih zdravnik zapiše, temveC tudi drugih.
Dopisnik se pri tem sklicuje na statistiko; njene številke mu dokazujejo, da je fkonzum cigaret in tobaka sploli zelo odvisen od političnih dogodkov. Tako kaže n, pr. količina cigaret in drugega tobaka, ki so ga pokadili na češkoslovaškem za septembrske krize, velik skok v primeri s komumotn v normalnih mesecih.«
(»New Statesman and Nation«)
sU si fnistiU,
ko ste brali...
...da je baron Hiranuma, predsednik japonske vlade, izjavil, da za tiste, ki se mislijo še nadalje postavljati Japoncem po robu, ne ostane drugega, kakor da jih Japonci iztrebijo?
...da so se Vološin in njegovi tovariši pritožili v Berlinu', ker je praska vlada imenovala generala Prcha-la za člana karpatsko-ukrajinske vlade?
...da je Bonnot izjavil, da se francoska vlada ne bo vtikala v španske zadeve, da bo pa odločno bi-anila francoske interese v Srednji Evropi?
... da je novi japonski ministrski predsednik baron Hiranuma, ki naj bi pomladil japonsko politiko in prinesel vanjo novega duha, star nič manj. ko 75 let?
... da bo glavna točka kulturne pogodbe med Berlinom in Burgosoni devizno vprašanje?
... da neka skupina angleških -književnikov« zahteva, da dobi Nobelovo nagrado za mir Nevillo Chamberlain?
prepisal iz časopisov... iz govorance, ki je prosvetni minister z njo proslavil »Skandinavski dan«.
(Po curiški »Weltwoche«)
i
•	-v;-'::-;'
f	■
i	'S Kis?:	■	sP
M®
Odstop Stojanovičeve vlade
V	petek 8. februarja, je odstopilo pet ministrov, ker je bila po njihovem mnenju dosedanja vlada ovira za sporazum s Hrvati. Zato je i. februarja predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič podal ostavko vsega kabineta. Tfj. Vis. knez namestnik je ostavko sprejel in je sestavo nove vlade poveril odstopivšemu ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiči Cvetkoviču.
Nova vlada je sestavljena takole:
Predsednik vlade 'in notranji minister Dragiča Cvetkovič, prometni minister dr. Mehmed S p a h o, prosvetni Sfera Čirič, gradbeni dr. Miha Krek, minister brez portfelja dr. Džafer Kulenovič., vojni minh ster general Miljutin Nedič, ministra brez portfelja Ante M a š t r o v ič in Prane Snoj, zunanji minister dr. Aleksander Cinca r- Mark o -vic, pravosodni dr. Viktor Ružič, trgovinski Jevrem Tomič, minister za ptt. Jovan Altlparmakovič, minister za gozdove Ljubomir Pantič, kmetijski minister inž. Nikola B e s 1 i č , finančni dr. Vojislav D j u -ilčič, minister za socialno politiko Milojc Rajakovič, minister za telesno vzgojo Djura C e j o v i č, minister brez portfelja Branko M i 1 j u š.
Vsi ministri so poslanci ali senatorji, raaen vojnega ministra, ki je armadni general, zunanjega ministra, ki je bil doslej poslanik v Berlinu, finančnega ministra, ki je bil upravnik Državne hipotekarne banke, in pravosodnega ministra, ki je bil več let ban savske banovine.
Glasilo dr. Maika o spremembi vlade
V	zagrebSkem »Hrvatskem dnevniku«, glasila dr. Mačka, je v torek izšel tale komentar o odstopu Stojadino-vičeve vlade:
Živlienfe piše torna ne...
Deklica	bre
Petnajstletno dekletce še ni krščeno, ker ne ve, kdo so njeni starši
Velita Kikinda, februarja.
Te dni je v mestno liiSo v Veliki Kili: indi prišla žena srednjih let in je želela govoriti z mestnim svetnikom.
r Prišla sem zaradi zelo zapletene za-deve. Ime mi je Elizabeta Bobova, povedati vam imam pa tole:«
In pričela je pripovedovijli, zgodbo, prečudno'zgodbo o dekletu, ki so zanjo doslej vsi mislili, da je njena hči: s Lota 1925. sem se z vlakom vozila domov, v Veliko Kikindo. Zraven mene je sedela mlada elegantna ženska * otrokom v naročju. Ko smo se že bližali postaji, me je prosila, naj za nekaj trenutkov primem otroka. Ugodila sem ji. A žene ni bilo nazaj. Vlak se je ustavil, izstopila sem in pričela iskati sopotnico, a zaman. Nikjer je nisem našla. Ostala sem sama s tujim otrokom v naročju. Mislila sem pač. da me mati tako ali drugače zgrešila. Šla sem s črvičkom domov, upajoč, da bo mati še kako prišla poni. Bridko sem so zmotila. Nikogar ni bilo po dekletce in tako sem jo kar sama obdržala, smililo se mi je dete.«
300 din nagrade
»Še zmerom sem nekako upala, da se bo mati oglasila pri meni. da bo povprašala po svojem otroku. Zaman. Otrok je raste), pričel je hodili, govorili... Klical me je za ,mamo‘, moža za ,očeta*. Tako ljubka, srčkana je bila naša punčka, da sem skoraj še ea-nia pričela verjeli, da je naša. Mo-
v e dela, ali je otrok krščen ali ne, zato ga tudi jaz nisem nesla h krstu. Čakala sem. In dekletce je ostalo brez imena.«
'Ali se mati ni nikoli javila?« je začudeno vprašal svetnik.
»Pač. Po desetih dnevih sem dobila pismo, ( brez podpisa in tudi ne spominjam' se več, kakšen poštni žig je imelo V njem mi je mati pisala, naj pazim na otroka, da se bo nekoč vrnila in ga vzela nazaj. Poslala mi je tudi 300 din in pripisala, da bom vsak mesec dobivala denar. Menila sem, da bo to res, a bilo je prvo in zadnje pismo, ki sem ga dobila. Tudi denarja ni bilo. Nič zato, otroka smo imeli vseeno radi...«
Po IS letih išče otrok svojo mater
»Otrok je pa rasiel in prišel je čas, ko je moral v šolo. Z možem sva dekletce krstila za Ilo-no, soj je morala •imeti ime, da sva jo klicala. S šolo je bilo pa težje. Zahtevali so krstni list. Obljubljala sein, da ga bom prinesla, a odlašala sem tako dolgo, dokler ni bilo konec šole in dokler ni prinesla Ilona domov najboljšega spričevala, Bila je odličnjakinja, najboljša učenka v razredu. Hkrati, ko se je razvijal njen razum, ko je spoznavala to in ono, je spoznala tudi, da midva z možem nisva njena prava roditelja. Prišel je dan, ko sem ji morala vse povedati. In zdaj je priški z menoj, da ji pomagate potekati njeno
tile me je pa nekaj drugega. Nisem mater in njenega očeta.«
Trpka, nenavadna zgodba. Nje konec je še trpkejši. Zdi se, da za malo Ilono čas preizkušenj še ni minil. Policija je dognala, kdo je bila skrivnostna dama, ki je 1925. leta meni nič tuje roke.
Mati zaradi detomora v ječi
Ilonina mati ee je rodila v Veliki Kikindi kot nezakonska hči. Njena mati se je izselila in je živela po večjih evropskih mestih. Ilonina mati je slovela kot izredno lepa in elegantna ženska. a v Veliko Kikindo se ni nikoli vrnila. Bila je prijateljica in ljubica moških iz ,gornjih desetih tkočev’, kmalu jo je vrtinec življenja potegnil s seboj. Iz neke idile se je rodila Ilona. Znala se je je odknižati. Nekaj let nato 6e ji je rodil drugi otrok. Tega je v Beogradu ,po nesreči* vrgla pod tramvaj. Izkazalo se je pa, da je bila nesreča samo izmišljena in Suzana. tako je Honini materi ime, je romala za več let v ječo v Pašarevac,
Ivo je 151etna plavolasa, sinjeoka Ilona zvedela resnico o svoji materi, je bridko jokala. Predstavljala si je pač drugačno, mamo, ki 1» lepega dne prišla ponjo in jo odpeljala v drugi svet. Razočaranje je bilo veliko. Zdaj skušajo ugotoviti, kdo je Hanin oče, če sploh še živi in če sploh ve, da nekje na svetu živi njegov otrok pri tujih ljudeh.
Ilona se je vrnila domov e 6vojo krušno materjo, .deklica brez imena' je ostala tudi poslej nekrščena.
vsa vprašanja, ki se tičejo obeh prijateljskih držav. Zunanja ministra sta se v glavnem razgovarjala o splošnem
Ostavk« Stojadinovičeve vlade so v ragreb-iktu uie»čau>kjU kropiti z 7Julo\oli*ti om sprejeli, kakor so bili sprejeli tudi ostavke drugih , vlad, ki niso znale Bajti pota in načinu, da	položaju	V	Evropi,	O	Vprašanju	Podo-
uavja,	o	razmerju	med	obema	drža-
govih tovarišev, da je treba dokončno	urediti
hrvfctsko vprašanje, vsebuje brez dvouia ugotovitev dejstva, ki ga Bi mogoče zanikali.
Kako misli nota vlada pripraviti pot	za rešitev hrvatskega vprašanju, ni znano,	ker v
tej smeri ni dala nobene izjave. Prav lako je torno, da je Stojadinovldeva vlada predstavljala zapreko za rešitev hrvatskega vprašanja. Vsekako je treba počakati, dokler nova vlada ne bo nekoliko več povedala o svojem stališču.
Dragiča Cvetkovič je Okna šil sporazum s Hrvati kot politični del programa svoje vlade-•Po je načelna Ujava. Hrvatsko stališče so ie večkrat jasno opredelile izjave predsednika dr Vladka Mačka. Dr. Stojadinovič je vztrajni na tem, da se nm prizna legitimacija predstavnika večine Srbov in da se na tej podlagi priča o pogajanja z njim. V tein smislu so že nekaj tednov pisali njegovi listi.
Hočemo se danes spuščati v vprašanje legitimacije, vendar pa ne smemo pozabiti tudi na to, da je za sporazum poleg termalne legitimacije potrebno tudi medsebojno razumevanje, tega pa pri dr. Stojadtnoviču d! bil«. Hrvatsko vprašanje se mora rešiti. Ne bomo na to čakali sto let, kakor so porogljivo pisali nekateri Usti, toda rešiti se da samo tako, da hrvaDki narod dobi, kar nm jo potrebno za narodni razvoj, obstoj in svobodo. Dr Milan Stojadinovič je zahteva! od nas kapitulacijo. To, kar so predlagali njegovi ih ti, ni bila ponudba sporazuma, temveč poziv h kapitulaciji. Na takšni podlagi razgovori niso bili mogoči, kaj šefe pogajanja. Dr. Stoje činov ič je torej s svojo publiko no glede na vprašanje legitimacije onemogočil, da sodeluje pri pogajanjih s Hrvati. l*iiSel jt celo v oster spor s Hrvati tako, da je postala njegova oseba ovira tudi za najbolj običajno izmenjavo misli, čeprav sicer osebna vprašanja niso prvenstvene važnosti.
Ke da bi se spuščali ta trenutek v analizo v-ega, kar se je dogodilo od lanskega ]J. decembra, in ne glede na ostalo, kar se je potem zgodilo, je treba vsokako počakati, da vidimo novo vlado pri dolu. Ko bodo vidua alcjnnja, potom sc bo lahko o njej dosti več litin.
Kakor nam poročajo is Beograda, ji* Bva-#iks Cvetkovič včeraj v razgovoru s časnikarji rekel, da jo tudi sam novinar in da želi biti »v dobrih vati«*m i njimi, t* pomeni t« izjava, da bo imel tisk več svobode, potem bo •to vsrkal,« napredek v mnrri državljanskih svoboščin, čeprav a strpnim nastopom nasproti tisku kajpada hrvatsko vprašanje Se .ne bo rešeno. Tudi dr. Stojadicrovič je ovoj Aa* govoril o liberalnem ravnanju 6 tiskom, ali ni ostal dosleden. Pustil je sicer, da kritizirajo njegove prednike, a to so v dobi odkrite diktature redno dopuščali vsi novi predsedniki vlade. Gre samo za to. da bodo lahko Ji r obofln o izražali svoje mnenje ne glede na ♦o, za koga gre in naposled, da bo mogoča Vsaj najpotrebnejša obramba. Prišli smo n&m-Zu. dp takega absurda, da so brvatski listi %reas komentarja prinašali napade na dr. Mačka In na njegovo politiko, prepuščajoč svojim dltatelji-ni. da sami te uapad« komentirajo.
To ni bila Bikakina tiskovna svoboda.
Prmtsednik dr. Vladko Maček te ni dal no-•teette izjave o Cvitkovičevi vladi Kato zdaj me objavljamo mnenja HSh o novi vladi in »e zadovoljujemo saiuo z nekoliko splošnimi ugotovitvami, ki vsebujejo nekaj misli lir vat.
»ko Javnosti. Čakali bomo še nekaj časa. nato se borno pa morda pu-lrotinn Stavili z in i vprašanji, pri katerih ure-
vama in o gospodarskem zbližauju. V ta namen bodo začeli v najkrajšem času graditi veliko avtomobilsko cesto, ki bo vezala Jadransko morje s Črnim morjem, Šla bo iz Trata preko Postojne, Ljubljane, Zagreba, Beograda, Bulcarešle v Constaneo. — Na seji nar«'ne skupščine, ki se je sestala pretekli teden, so potrdili vsa polnomočja, ki m jih predložili - poslanci. Potlej so poslanci prisegli. Na tej eeji je govorilo več vladnih in opozicionalnih poslancev in tudi dva ministra.
***
Naval »panskih beguncev v Franeijo čedalje bolj narašča. Na pragu Francije je že okrog 300.000 ljudi. Francoska vlada je poslala angleški vladi noto, ki jo je v njej obvestila o naraščajočem navalu beguncev in jo prosila za denarno pomoč. Obstoji namreč nevarnost, da bi se razširila kakšna epidemija. — Potresi v Cilu se še zmerom ponavljajo. Te dni so doživeli nov potresni sunek, ki je bil še hujši kakor prvi. Število smrtnih žrtev strahovito narašča. Doslej so našteli že okrog 80.000 mrtvih. Med njimi je veliko vojakov, ki so pomagali pri reševanju. Zaradi neznosnega smradu mrtvih trupel in mrhovine, ki vlada v prizadetih krajih, so se morali vojaki opremiti s plinskimi maskami. Najbolj so prizadeta mesta Ohillan, Coneep-cion in Coronel, kjer ni ostala niti ena hiša cela. — Angleški ministrski predsednik Chamberlain je v spodnji zbor-
nici podal izjavo o svojih razgovorih z Mussolinijem o priliki svojega obiska v Rimu. Med drugim je poudaril, da so pogajanja med Italijo in Francijo mogoča šele po koncu španske vojne. Med Anglijo in Nemčijo bo prišlo pa do gospodarskih pogajanj, da se doseže čim tesnejše sodelovanje med obema državama na gospodarskem področju, na druga pogajanja pa za zdaj še ni misliti. — Odtočila« izjavo je podal ameriški predsednik Roosevelt na seji obrambnega odbora senata, ko je dejal, da so meje Amerike v Franciji. Ameriško javno mnenje je za pomoč demokratskim državam, zato bodo Zedinjene države sklenile posebne pogodbe s temi državami.
Francija, je mobilizirala 50.000 vojakov za zaščito meje ob Španiji. Hkrati se je začela pogajati s Francovo vlado o vprašanju beguncev. General Franco je pripravljen pomagati španskim beguncem pod (»gojem, da živila in druge potrebščine ne liodo razdeljevali med republikanske čete. — Revizijo državljanstva bodo izvedli na Češkoslovaškem. Po novi uredbi bodo pregledali državljanstvo vseh tistih oseb, ki ko si pridobile žel. državljanstvo od 1918. leta dalje. Ravnali bodo precej strogo. Vse tiste osebe, ki jim po reviziji ne bodo priznali čsl državljanstva, bodo izgnali iz države. — Francoski zunanji minister Ilonnet namerava v kratkem odpotovati v Berlin, da vrne <obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Parizu. Bonnelov sklep je posledica zboljšanja
mednarodnega političnega položaja v zadnjih dneh. — Več ko sto milijard dinarjev bo izdala letos angleška vlada za oboroževanje. Med ljudi so razdelili že 40 milijonov plinskih mask. Gasilna društva so opremili z najmodernejšimi napravami, zgradili so že veliko jeklenih zaklonišč. Važno je pa zlasti to, da se je industrija v kratkem času preuredila za (»trebe narodne obrambe. Produkcija letal ee je izredno povečala. — Francija je poslala svojega zastopnika v Burgos. Za zastopnika je imenovala bivšega ministra senatorja Leona Berarda, ki bo skušal urediti vprašanje španskih beguncev na Francoskem, lotil ee bo pa tudi ureditve razmerja med obema državama. Za drugega zastopnika v Bur-gosu je (ju francoska vlada imenovala kardinala Baudrillarta, Roletnega rektorja katoliškega instituta. Ta mož je Francijo že dvakrat zastopal v važnih diplomatskih zadevah. — Nvojc poslaništvo v Budimpešti je ukinila sovjetska vlada. Prav tako je madžarska vlada ukrenila vse potrebno, da ukine svoje poslaništvo v Moskvi. Do preloma med obema državama je prišlo zaradi pristopa Madžarske k paktu proti Kominterni. — Eksplozije, peklenskih strojev v Londonu se še nadaljujejo. Te dni sta eksplodirala dva peklenska stroja v podzemni železnici in sta terjala osem ranjencev. Aretirali so že več Ircev. 1 raki teroristi so dali angleški vladi ultimat, da angleško vojaštvo zapusti Iroko najkasneje v štirih dneh. Teroristi sicer groze £ še hujšimi atentati. Več članov zgornje in .spodnje zbornice je dobilo grozilna pisma, tla ne bi na seji parlamenta zavzeli sovražnega stališča na-
pram Ircem. — Republikanci so izpraznili (> er on o, ki so jo Francove če; te zavzele brez odpora. Med begunci je zavladala silna panika. Okrog 80.000 ljudi se je iz Gerone zateklo v Figue-ras, ki so ga začeli nacionalisti obstreljevati. Pri tem so ubili okrog 500 ljudi. — Važno politično izjavo je podal v angleškem parlamentu predsednik vlade Chamberlain. Dejal je namreč, da bosta Anglija in Francija v primeri vojne ene ali drage države popolnoma solidarni in (»meni vojna ene države tudi vojno za drugo državo. Sleherna nevarnost, ki bi grozila tej ali oni zaveznici, je znak za avtomatsko sodelovanje. — Republikanski parlament, ki se je te dni sestal v Fi-guerasu, je določil pogoje, pod katerimi bi republikanci prenehali z vojno. Zahtevajo namreč, da da general Franco vsa jamstva za neodvisno Španijo, da španski narod sam z glasovanjem določi obliko svoje vladavine in da se oba tabora obvežeta, da drug proti druegmu ne bosta izvajala posledic. Nekateri člani republikanske vlade so za sporazum s Francom po vsaki ceni, večina jih pa zahteva jamstva.
V’ številki 4 »Družinskega tednika« smo omenili, da je zgodbica »Oče je pozabil« inski prvič v slovenščini v »Družinskem tedniku«. Naknadno smo ugotovili, da je teta zgodbica izšla leta 193G. v neki ljubljanski reviji, kar na tem mestu lojalno ugotavljamo.
Popravi! Na šesti in sedmi strani našega lista se nam je vrinila neljuba pomota. Slika, ki je natisnjena v petem stolpcu na 6. strani spodaj, bi morala bili v četrtem stolpcu na 7. strani spodaj. Cenjene čitateljice so to zanesljivo že same zapazile po besedilu.
Karton Bajram, svoj največji praznik so te dni praznovali muslimani. Na la dan se spominjajo preroka Abrahama, ki je hotel na božjo zapoved žrtvovati svojega srna, pa mu je Bog poslal ovna. Zato na ta praznik zakoljejo ovce in pojedo četrtino toesa sami, ostalo meso pa razit ti e.
Mater je ubil, ker ni marala njegove revne zaročenke, S-tevo Janjič iz vasi liašine blizu Petrinje Hotel ee je poročiti, mali ge je pa temu odločno uprla. Zato jo je sin sedemkrat zabodel z nožem. V bolnišnici je mati izdihnila.
Prijeli so tihotapec z valutami in
devizami na jugoslovansko-madžarski meji. Aretirani tihotapci so hoteli spraviti čez mejo za osem milijonov pengov deviz in valut. Denar in vrednostne papirje so imeli skrite v tapeciranih sedežih avtomobila.
S krpo. namočeno v bencinu je čistil suknjo in je zanetil požar v svoji kio-jaški delavnici Gustav Hubuk iz Zagreba. Ko se je s krpo približal peči. se je krpa vnela. Krojač jo je iz neprevidnosti vrgel na obleko in tako je nastal požar. Škoda znaša okrog 80 tisoč dinarjev.
Trčila »ta tovorni in mešani vlak pri Gekrku, na progi iz Matkoviča v Mostar. Veter je ustavil mešani vlak, ki je moral čakati na pomožno lokomotivo. V tem je pa privozil za njim tovorni vlak in zavozil z lokomotivo v zadnje vagone. Človeški žrtev na srečo uj bito.
Rojstno hišo prvega slovenskega pe-itika Valentina Vodnika bo odkupilo društvo »Vodnik«. Potreben denar je društvo prihranilo od raznih prireditev in bo začeto delo še nadaljevalo. Društvo apelira tudi na vso slovensko javnost, da bi nm pomagala pri njegovem kulturnem prizadevanju.
JkoJo bi po izjavi *voj«g.-i trta en tu-c« vili •erteJaveev boleli ttrnjelovati. V nekak o Je še -tam da srbski politični Cinitrijl vi«.-vitij«. da hrvatsko vprašanje ne rn-m -- vec •diaiaiija. in rta v« utor.. kar morejo, rta *e brvarsko vprafanje uredi bntt vetjih trenj, kl bi Mia Iti Uk n v Si. o« o srbskega ■»»roda.
Romunski zunanji miui-uer Grigorij Gafenca se je pretekli teden dva dni mudil v Beogradu. Obisk je imel namen, da oba zunanja mintefra stopita v neposredno zvezo in da prerešetata
OKVIRJI
za
SLIKE. F0T3SR SFI1E. GOBELINE
JULIJ
LJUBLJANA, VJoltova u/. 4
-Listek ..Družinskega tednika“
»Napoleon petroleja«
V časopisih smo brali: »Te dni je v St. Moritzu nenadno umrl znani petrolejski magnat Heary Deterriin j, v starosti 72 let. Bil je eden uajvečjih evropskih finančnikov. Z njim je izgubila angleško-huiandska petrolejska družba Sheit-Foyal Dutch svojega ravnatelja.«
Kako kratke, suhe in nepomembne so gornje vrstice. Kako malo povedo o možu, ki so ga njegovi sodobniki imenovati .Napoleonu petroleja', ki je vse svoje življenje posvetil eni sami misli eni sami borbi, boxbi za petrolej. O možu, ki se je iz skromnega bančnega uradnika v nekaj letih povzpel do generalnega ravnatelja velikega petrolejskega trusta in o možu, ki je še kot nepomemben upravnik prav tako nepomembne Poland-sko-angleške petrolejske družbe napovedal borbo petrolejskemu magnatu in nntHimdijonarju Rockefellerja. Borbo za nadvlado pri posesti in prodaji petrok-ja, boj na življenje in smrt, boj, čigar konec je pomenil dokončno in popolno zmago petrolejske družbe She!!-Royal Dutch in njenega ravnatelja Deterdinga
Kdo je bil sir Henry Deterding? Njegova mladost je popolnoma brez sleherne romantike ati poezije, je mladost fantiča, ki je s 16 leti ostal sirota in ki si je moral, kakor hitro je odrasel, sam služiti svoj vsakdanji kruh. Henryjev oče je bit kapitan; Henry se je rodil kot četrti otrok 19. aprila 1866. leta v Amsterdamu. Deterdingi so bili že generacije in generacije mornarji, Henry se je pa izneveril poklicu svojih dedov. Postal je trgovec.
S H jeti, kakor hitro je ostal sam na svetu, je Henry stopil v službo v neki amsterdamski banki. 2e v tej svoji prvi službi je pokazal izredne sposobnosti glede ravnanja z denarjem. Ta njegova bistrost mu je tudi pozneje sitno koristila. Nekaj let je delal Henry kot navaden bančni uradnik z mesečno plačo 30 mark. Potem je menjal službo: postal je višji bančni uradnik pri veliki holandski banki Maatschappy. Poslali so ga v kolonije, napredoval je pri plači, a več ko 4.500 din na mesec mladi Deterding tudi v holandski vzhodni Indiji ni zaslužil. Zato se je pa v Medanu spoznal s človekom, ki mu je odjirl pot do svetovne moči in slave. Ta človek je bil Avgust Kessler, ravnatelj petrolejske družbe Royal Dutch.
Kessler je pa star in bolan. Ima sina, a boji se, da bo sin še premlad za upravljanje podjetja in da ne bo nikogar,, ki bi vodil podjetje, ako on zatisne oči. Tedaj mu prekriža pot Hem^' Deterding. To je pravi človek zanj. Temu bo izročil vajeti svojega podjetja. Nedvomno, Henry Deterding je imel v svoji izraziti, ponosni
glavi najboljše, najbistrejše in naj-preudarnejše možgane tistih dni. In tako je postal Henry oskrbnik premoženja Kesslerja mlajšega in pozneje upravnik njegovega podjetja. Danes se je izkazalo, da je imel stari Kessler pri izbiri pravega moža srečno roko. Premoženje njegovih dedičev je danes po zaslugi Deterdinga tisočkrat večje kakor tisti dan, ko ga je izročil v roke svojemu sinu in njegovemu 30ietnemu upravniku.
Deterding je bil tedaj na pragu svoje karieTe Mlad, pogumen, trdno zaverovan v svojo srečno zvezdo. Zaverovan y bodočnost petroleja. S pol milijona goldinarjev — s premcu ženjem, ki ga je zapustil stari Kessler
— je Henry kupil velika petrolejska polja v nizozemski Indiji. Glej, sreča! Ta polja so silno bogata, skoraj neizčrpna. Američani postanejo pozorni. Rockefeller poskusa — kakor vselej
— svojega konkurenta podkupiti, bolje odkupiti vse podjetje.
Tokrat se je pa ameriški petrolejski magnat — čeprav že multimitijo-nnr nasproti denarno slabo podkovanemu Deterdingu — pošteno urezal. Na eni strani Rockefellerjevih 900 milijonov, na drugi strani Deterdingo-vih 5 milijonov in še nekaj, kar je tehtnico močno nagnilo, Deterdingov pogum in sposobnost. Boj se je pričel.
Otvoril ga je Deterling sam, tako da si je poiskal zaveznikov. Zagotovil si je pomoč Marca Samuela, lastnika angleške petrolejske družbe .Shell'. Samuel in Deterding sta se odtočila, da se bosta borila proti Američanu Rockefellerju. Tedaj se je uresničil davni Deterdingov sen. Sa-
muelova družba tedaj še ni bila posebno pomembna, a bila je angleška firma in kakor vsaka angleška družba je bito pod varstvom angleškega imperija. Zdaj sta bila prava moža skupaj: Deterding je im-el neizčrpna petrolejska polja, Samuel prevažata sredstva, velike ladje za prevažanje petroleja in hkrati še kapital pariških Rolschildov.
To je bil malodane najvažnejši čas v Deterdingovem življenju. Deterding je spoznal, da bi bila Holandska vse prešibka, da bi ga ščitila v boju z Ameriko. Anglija je bila pa dovolj močna, da se je spoprijela z Wa-shingtonom. In še eno spoznanje je bilo silno dragoceno, spoznanje, ki se je odprlo svetu šele po svetovni vojni in ki ga je dojel Deterding že leta 1900.; spoznanje, da boj za petrolej ni samo boj magnatov, pač pa boj narodov za premoč in obstanek.
Prvi korak je bil storjen Čeprav Samuel in Deterding nista imela posebno velikega kapitala, sta združena dosegla prvi uspeh: kontrolo nad transportom. Rockfetler je namreč skušal angleške konkurente uničiti tako, da je blokiral vsa prevozna sredstva. Vzel je v najem vse ladje, čeprav jih ni potreboval in čeprav so pa prazne ležale v njegovih azijskih pristaniščih. Deterding svojega petroleja ni mogel prepeljati v Evropo. Po združitvi s .Sheilom' je Holandec dobil Samuelovo brodovje, Američani so bili poraženi, sicer prvič, a občutno.
Borba se je nadaljevala. 2e združitev holandske in angleške družbe Rockefellerju ni bila po volji, kar
Žena, ki je vstala od mrtvih
Užice, februarja.
Vas Lokva v občini Kapan je v kratkem {asu zaslovela v vsej svoji okolic' in se riale? okrog. V tej vasi namree živi 301etna Selena Krkovičeva, ki ljudje o njej verujejo, da je vstala od mrtvih.
Bila je že dolgo nevarno bolna. 2e je ležala na smrtni postelji, bi La je že v .zadnjih zdihljajih, ko je neke .noči na lepem izginila. Ko je njen mož zjutraj vstal, je našel vrata njene sobe odprta, na smrt bolne bolniee pa ni bilo nikjer. Proti večeru se je spet vrnila, a za čudo — zdrava. Ljudje 80 se čudili, govorili so, da so jo odnesli duhovi in okrog tega skrivnostnega odhoda so se začele' plesti še bolj;; skrivnostne zgodbe. Selena je za čeki pripovedovati o Bogu, o njegovi milo-: fit> in UK>či in o svetnikih. V svojem pripovedovanju je navajala izreke i* svetega pisma. Pobožne žene so začele verovati, da jo je Bog poslal nazaj na zemljo, da bi širila njegovo slavo in l*o vsakomur povedala njegovo usodo.
V njeno hišo so začeli romati ljudje od blizu in daleč. Vsak je imel kakšno nadlogo; bolezen, ne rodovitnost itd. Prihajati so pa začeli tudi boljši ljudje. A Selena ne prorokuje zme-T°'n. V posebni sobi, kamor pelje svo-; | l®Ka 'pacientac, ima obešenih polno ™ik svetnikov in Matere božje. Ko Prorokuje, moli razne molitve. Potlej 1° duhovi razsvetie in ona začne pripovedovati kakor bi brala, kaj čaka njenega »pacienta«. Zdaj je že tako , y.nil-. da šoferju ali kočijažu na postaji ni treba povedali"drugega, kakor «a se peljete v Lokvo. Takoj bo vedel, "al želite. In po poti vam bo že [>0-1: '<-dal. kaj j,, prerokovala Selena nje-|: govi ženi in d;, je vse čista resnica...*
Tragedija dvanajstletnega dečka — sirote
Niš, februarja. Vsa niška okolica govori o tragediji dvanajstletnega Joviče, sina pokojnega Stevaria Petroviča; fantiček je moral na likaz svojih stricev in tet dve leti živeti v hlevu pri živini, skoraj brez hrane in brez nege. Tam bi moral ostati najbrže do smrti, -če ne bi slučajno zanj zvedel neki zdravnik: ta ga je rešil in odpeljal v niško bolnišnico.
Ubogemu (lečku je pred dvema letoma umrl oče. Mati se je takoj znova Poročila in pustila sina staremu dedu. Ta je že sam ves betežen in ni mogel skrbeti zanj. Deček Se je potepal okrog, brez vzgoje in hrane. Strici in ■ete so skleniti, d« ga bodo zaprli v hlev. To so tudi storili in mu zabičali, da se ne sme ganiti. Od takrat je bila usoda ubogega dečka zapečatena. Nikoli več ni videl sonca, brano je dobil pa le od časa do časa. kadar so se spomnili nanj. Obleka, ki jo je imel na sebi, je razpadla, spal je skupaj s kravami in ovcami. Po vsem telesu se mn napravile velike hraste in rane, noge ima čisto otekle. Skoraj nič ne vidi, ker dve leti ni prišel na svetlobo. V bolnišnici upajo, da ga bodo Ozdravili. Njegove sorodnike so poklicali na odgovor pred sodišče. Ugotovili so, da so vnebovpijoč zločin napravili zaradi pohlepa po dečkovem imetju, ki mu ga je zapustil oče. Zanimivo je tudi to, da je vsa vas vedela za ubogega otroka, a nihče tega ni iavil oblastem.
—o—
Mesečim plačo je ukradel neki brezposelni delavec družini železni-carja Kruha z Jesenic. Mladi berač
Ot vuiatndz ati w
Minuto svoje smrti je napovedala Katica Saboličeva, tiskarni-ška delavka v Virovitici. Ko je te dni napravila samomor z večjo količino kamene sode in ko so jo prepeljali v bolnišnico, je izjavila, da bo natanko čez eno uro umrla. Čez eno uro je zahtevala svečo, jo prižgala in dejala:
>Mene ni več med živimi.« In res, umrla je prav tisti trenutek, ki ga je poprej napovedala. ooo
V Ameriki so iznašli avtomat za posredovanje zakona. Človek gre do avtomata, vrže notri SO centov in iz aparata zleti 10 fotografij žensk ali moških, ki bi se ■radi poročili. Na slikah je napisan natančen naslov, kakor tudi pogoji za zakon. Na ženskih fotografijah je označena dota, na moških pa mesečni prejemki in po-
klic-	ooo
V Smederevu v Srbiji se je nekaj kmetskih mladeničev dogovorilo, kako sc bodo maščevali dekletu, ki ni bilo zvesto. Počakali so jo na nekem vogalu, ko je šla s svojega ljubezenskega sestanka. S silo so jo odnesli ~r bližnji gozd. kjer so ji odrezali lase in jo celo namazali z rdečo barvo. Vaška lepotica je te dni proti njim vložila tožbo in zahteva odškodnino za izgubljeno le-
P°t0■	ooo
v Londonu so te dni našli človeka, ki je spal pod nekim mostom„ Na policiji so ugotovili, do je Ui mladi človek trgovec, da že 2o' let spi pod milim nebom in da nima namenit temu se odreči, kajti zaklel se, je, da bo do konca svojega življenja spal sede pod milim nebom.
krinkati, vendar ju riisla spoznala Razbojnika sta srečno odnesla pete.
Dvajsetletnico naše drame smo proslavili v ponedeljek 6. februarja. Na ta dan je minilo 20 let, odkar je Ljubljana »tvorila svoje dramsko gledališče z uprizoritvijo Jurčičevega >Tugo-merja'. V tem času nam je drama predstavila 133 slovenskih del izmed ;; 970 predstav.
Iz ljubosumnosti je ustrelil Gjuro Lukovački, drogerist iz Perjaviee pri Zagrebu soseda Gjuro Gašparoviča, zidarskega mojstra. Lukovački 'ni bil čisto pri zdravi pameti in je bil ljubosumen na svojo ženo, zato je ustrelil svojega namišljenega tekmeca.
Sodbo proti ubijalcem Antona Hribarja. ki je podlegel težki telesni poškodbi ob volitvah v Sv. Križu T»ri Kostanjevici, ie izreklo sodišče v No-;; vem mestu. Olani krivec Banič je dobil 5 let robije, Jarkovič 3 in pol leta zapora, drugi trije obtoženci so pa dobili po 2 leti in 4 mesece zapora.
Ustrelil se je 2fi letni Nikolaj Apen-dler, delavec v opekarni KID, doma s Primorskega. V smrt je šel najbrže zaradi duševne potrtosti.
Dve »estri in še samega sebe je ustrelil delavec Anton Jutriša s Huma ob Sotli. Zaljubil se je v hčeri gostilničar a Beleta na Gestah pri Rogatcu. Ker mu ni nobena vračala ljubezni. ju je ustrelil na njunem domu. Na poti domov je pa še sebi pognal kroglo v glavo.
Bombo je vrgel na brata in mater kmet Vojislav Ptavšič iz vasi Samail blizu Kraljeva, ker mu nista vrnila denarja. Plavšič jima je posodil denar za novo bišo. Ker mu ga pa nista mogla vrniti, se je nad njima maščeval, vendar sta oba na srečo ostala pri življenju.
Obesila se je 60 letna Marjeta Je-ranovičeva iz Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. Bila je ločena od svojega moža in ie dolgo bolehala, zato je obupal« nad življenjem.
S skednja je padel .Tjjnez Roškar iz Spodnje Voličine v Slovenskih Goricah. Ko je šel po lestvi iskat krmo, je izgubil ravnotežje in padel na tla. Pri padcu si je polomil rebra in je v bolnišnici umrl.
90 letnico Prešernove smrti smo pro-ni S spoštovanjem smo se največjega pesnika
je izrabil priliko, ko je gospodinja za nekaj trenutkov odšla iz kuhinje in pustil« na mizi 1060	dinarjev.
Ukradel je celo vsoto in izginil.
Prv* notarska pripravnica	v Jugo-!	slavili 8.	t
slavili je gdč. Božji Kuharjeva, liči ’	spomnili	našega
ljubljanskega notarja g. dr.	Andreja t	ki je položil	temelj slovenski duhovni
Kuhar a. Po sodni praksi in praksi v 1 kulturi in obogatil našo literaturo položila odvet-1 svo:imi nenadkriljivimi deli.
odvetniški pisarni je niški izpit iu postala prva notarska •pripravnica.
Z motornim kolesom se je ponesrečil Mijo Radoševir. namestnik rudniškega ravnatelja v Starem Gohlbovcu pri Varaždinu. Na ovipku je zavozil v nekj avtomobil. Padel je z motorja in dobil nevarne rane. Zdravi se v bolnišnici.
Zgorel je triletni sinček kmeta Boška Pavloviča iz vasi Stražbenica v petrinjsfcem okraju. Ko je hotel starejši brat Adam zakuriti v peči, je odvrgel vžigalico ua svojega triletnega bratca Vojina. ki se mu ie takoj vnela obleka in je zaradi hudih opeklin umrl.
Mater je obdolžil zastnipljenja štirih rodbinskih članov Audrija llarta iz S< ute Družina je živela v neslogi. Oče je nekega večera jx> jedi na lepem zbolel pred tremi leti in umil Pes pa, ki je. pojedel ostanek večerje, je poginil. Ivmalu so umrli še trije člani, zato jc sin obtožil mater zastrupljanja.
Maskirana roparja sta pregnala zakonca Žerovnrka iz Frankolovega pri Celju. Ponoči ju je zbudil ropot, takoj sta se postavila v bran napadalcema. Posrečilo se jima je oba raz-
Skrbite malo bol) *a •„ zobe. odpravite SVO’e - zob« nameni
nevarni
kmooont
proti-
Zadušil se je osemmesečni otrok delavca Patergariea v Kosovski Mitroviči, ker je preveč jokal. Brezvestna mati je pobegnila s svojim ljubčkom, otroka je pa pustila samega. Zaradi presilnega joka, se je ubogi otrok zadušil.
Po dveh tednih so našli utopljenko Marjano Beletovo iz Vavte vasi ob Krki. Ko je 20. januarja prala ob Krki perilo, ji je postalo slatio in je padla v reko. Zdaj so našli njeno truplo nedaleč od kraja, kjer se je ponesrečila.
Pod vlak je skočil 21 letni dekivee Matijašič iz Bregane pri Jesenicah. V izdelovalni« palic, kjer je bil zaposlen, j*' imel opravka pri kotlu s kropom. Na lepem mu je pa spodrsnilo in je z nogami padel v krop. Tovariši so ga spravili v bolnišnico, kjer mu bodo morali odrezati obe nogi nad koleni.
Iisušili bodo I.onvko polje v Gornji Posavini in z delom pričeli še letos. Močvirje zavzema okrog 300 kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje in bi na njem žito izborno uspevalo. Že zdavnaj so ustanovili v Sisku vodno zadrugo, ki naj bi začela z izsuševanjem. pa je delo zaradi prevelikih stroškov zastalo. Zdaj je pa gradbeno ministrstvo obljubilo potrebni denar za stroške pri izsuševanju Lonjskega polja.
Bankovi-p jo liotel ponarejati Jože Muršec iz Pobrežja pri Mariboru. Od kmetov je izvabljal denar za vzorce in jim obljubljal ponarejeni denar. Ko je dobil denar, je izginit.
Osebne vesti
Ustrelila se je učenka 4. gimna zije Mileni,ja Milošičev;! iz Skoplja, ker je dobila slabo spričevalo. Neuspeh v šoli je deklico tako potrl, da si je v razredu pognala kroglo v glavo. Upajo, da ,io bodo ohruuili pri žrvtjenjn.
Mnogo denarja prinese
po 4 letih Hranilno kolo Jugoslavenske banke v Ljubljani. Tedensko prihraniš majhno vsoto, ki jo lahko pogrešiš in utrpiš (n. pr. din 10'—, 20'— ali vee>, jo nato vložiš v posebno knjižico, po 4 letih pa se ti majhni in neznatni zneski zaokrožijo v velik znesek, ki ga moreš uporabiti za mar- j Pograjc, sikateri namen, vrhu tega pa prejme! j Verhovšek, pos.: še znaten presežek v obliki obresti. [ upok. šolski upravitelj; Kavno ta teden se je 6. februarja t. t. začelo V. Hranilno kolo. Kdor se podrobno zanima za uspehe tega kola, ki so obče priznani, naj se obrne na jugftsJavensku banko d. d., podružnico v Ljubljani, Oaieva ul. 3 (poleg nebotičnika), in na,j zahteva tozadevne prospekte in pristopnice, v katerih je i vse natančno razložero. V V. Hranilno kolo se sprejemajo člani še ves i mesec februar.
zdivjal je pa, ko je videl, kako se mu je izmuznil iz rok monopol nad transportom petroleja. Po vsaki ceni je hotel mlada konkurenta uničiti. Tedaj »e je izkazalo, kako izvrsten strateg je bil Deterding. Sam je ponovno otvoril borbo. Za bojišče je izbral Kitajsko in za bojno orožje — zniževanje cen, on skoraj da revež ob strani večkratnega milijonarja Rockefellerja.
Tudi tokrat je Deterding prav računal. Kitajska je od Rockefellerjevih polj silno oddaljena, loči jo od njih ogromni Tihi Ocean. Deterding je s svojimi polji mnogo bližji, transport njegovega petroleja na Kitajsko je mnogo cenejši ko transport ameriškega petroleja. Nizka cena je torej malodane upravičena. Cene so teden za tednom padale. Res je, tudi De-terdingova družba je imela izgubo, a izgube Američanov so šle v vrtoglave številke. Ta boj je zaključilo naposled premirje; Rockefeller se je moral ponižati in deliti svojo petrolejsko interesno sfero na Kitajskem in Japonskem z Deterdingovo in Samuelovo družbo ,Shell-Royal-Dutch'. Angleški petrolej je nastopil svojo zmagovito pot.
Deterding je šel pa še dalje, mnogo dalje. Zaradi svoje izgube na Kitajskem je Rockefeller silno zvišal cene petroleju v Evropi in Ameriki. Evropa, popolnoma odvisna od ameriškega petroleja, se je motala s tem sprijazniti, prav tako Amerika. Tedaj je pa prišel udarec s strani Deterdinga, kaj nevaren udarec, ki bi Rockefellerja in njegovo Standard Oil malodane izpodnesel. Angleški agentje so pričeli v Ameriki propagando proti pre-
tiranim cenam ameriškega petroleja in lepega dne so'angleške ladje pri-
stale, v newyorškcm pristanišču in iz- zakaj so ga krstili za .Napoleona pe
kaj vrstic spoznali, kaj m kakšen je bil, kakšno je bilo njegovo delo in
krcale velikanske sode Deterdingove-ga petroleja. Vsak dan več petroleja je prodal Deterding v Združene države, ne samo to, pričel je kupovati ameriška petrolejska polja in prodajati petrolej še po nižjih cenah.
Mnogi so videli v Deterdingu svojega rešitelja. .Standard Oil' je dotlej samovoljno navijala cene in nihče se ji ni mogel upreti. Zdaj je bilo drugače Res je, mnogo ameriških polj je prišlo v angleške roke, zato so pa imeli Američani cenejši petrolej, niso bili več suženjsko vezani na kupovanje petroleja pri Standard Oilu. Deter-dingovi možgani so tudi uganili edino pravo pot, ki ga je zavarovala, da ga Američani niso pregnali kot nadležnega tujca in vsiljivca iz svoje države. Prodal je delnice svojega podjetja v Ameriko, na splošno srednjim slojem, obrtnikom, trgovcem. Tako so se pričeli širši sloji zanimati za njegovo podjetje in ga podpirati.
Tako si je Deterding počasi osvojil Ameriko.
Tudi med svetovno vojno je Deterding dokazal, da je sposobnejši, bi-strejši in spretnejši od svojih nasprotnikov. Anglija je smela biti srečna, da ga je pred leti vzela v svoje-okrilje. Deterding je oskrbovanje antantne armade s petrolejem tako izvrstno organiziral, da so zavezniki tako rekoč .plavali* v petroleju.
Anglija je nagradila svojega zaveznika tako, da mu je podelila plemstvo.
Ati zdaj veste, kdo je bil sir Henty Deterding? Menim, da ste ir teh ne-
troleja'. Njegovo osebno življenje ob njegovem burnem delovnem življenju skoraj da obledi.
Deterdingove družbe delajo danes po vseh krajih sveta, razen po Rusiji. Ni je menda države, ki ne bi poznala Deterdingove firme — školjke z biserom. Ta simbol je prinesel k družbi še Marco Samuel; preden je postal trgovec s petrolejem je bil namreč trgovec z biseri.
In Deterdingovo osebno življenje? Poročen je bil sir Henry trikrat. V prvem zakonu je imel hčerko in sina; leta 1924. se je poročil vdrugič s hčerko nekega ruskega generala. Ločil se je in se poročil tretjič, z neko Nemko in sc je tudi preselil v Nemčijo. Pred nekaj leti je stopil v pokoj, dal je slovo svojemu mestu .generalnega ravnatelja' največje angleške petrolejske družbe in se je umaknil v zasebno življenje.
In skrivnost njegovega uspeha? Nekateri jo iščejo, v njegovih, prav. zares genialnih zmožnostih, v njegovi bistrosti, preudarnosti, odkritosti, pogumnosti. Drugi menijo, da je imel srečo. Držalo bo prvo, kajti bedak tudi s srečo ne bi vedel kaj početi. Deterding je pa vedel, znal jo je o pravem času zgrabiti in izkoristiti. Ni nepomembno, da je bil sir Deterding v vseh svojih dejanjih izredno preprost in premočrten. Skušal je vse probleme rešiti na kar najbolj logičen in preprost način in kakor vidimo, da se mu je to res vselej obneslo in obrestovalo.
Poročili so >e: Na V a h re d u g. Vojko Bazala in gdč. Boža .Šelenova, uradnica pri Kastnerju in Oblerju v Za-grebu.T Brežicah: g. Šepee Joško iz Gundrovca in gdč. Marija Godlerjev« iz Brežine. — Obilo sreče!
Umrli so: V Ljubljani: Gerda Badrova roj. Heinen; Nežka Pirihova, roj. Rozman; dr. Janez Fr. Gnidovec, skopljanski škof; Marija Ebevlova, zasebnica. V Mariboru: otfletm Josip sodni oficial; Tllelui Simon H letni Adolf Pacher,. letnj F rane Banov Jek. upok. ce>lat: Ntlelna Helena Itoubmanov.t, vdova )>o žel. nadspre-vodniku. V Celju: Ivan Železnik, brivski mojster. V K ra n j u : 941ntna Marija šuiuijeva. V Mekinjah pri Kamniku: TOtetna Alojzija baronica Reehbachova. V Trbovljah: Franja Temovieevn, posestnica V S o. d r a ž i c i : I vati a Stupicova. V No-v e m mestu : Pepca Kastelčeva, gostilničarka. V Dolenji vasi pri Ptuju: Jože Marinič, pos. V Krškem: Koležnik Ivan, davčni služite), in pos. V Dol. Lendavi: Ernest Iktlkanv. trgovec. V Rovih pri Kamniku: 771etni Alojzij Jerman, posest. V Sv. Urhu nad Zagorjem1 (Uletni Franc Juvan, pos. V Polzeli na Štajerskem: Oskar vitez Kaltenegger. dvorni svetnik. V Ribnici na Dolenjske ib: F ranče Križman, lesni trg. in posest. V Dolu pri Hrastniku: France Štravs. Na Rečici v Savinjski dolini: Marija Matekova, žena pos. in trgovca. V Podkorenu pri Kranjski gori:	Ivan Gregori,
lesni trg in pos. — Naše iskreno sožalje!
Banka Baruch
II. Kne Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. —■ Vrši vse bančne prsi e najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruselles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija ŠL 1117-94, Pariš; Luxem burg: šL 5967, Lnxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
7» vsak prispevek v tej rubriki plačam« 'in din
Primer... slučaj... Kdo ve?
Šel je po cesti, in s strehe mu je-padla opeka na glavo. Nesrečen slučaj ! V tem primeru, so dejali, bi kazalo, da oblast kaznuje lastnika vnemame hiše, ki meče opeke s svoje glave na glave sprehajalcev. In glej, kaznovali so ga!
Toda ponesrečenec je ostal slučajno živ — in se za slučajno prasko na glavi še zmenil ni. Zakaj v njegovem življenju to ni bil prvi primer, da ga je doletel podoben nesrečen slučaj. Dejal je: »Slučaj se zgodi slučajno, nehote in brez krivde kogar koli, zato je tudi kazen v tem primeru nepravična. Če bi sc mi tak slučaj prvič primeril (in bi ne bil že dolgo na svetu), bi nemara verjel, da padec opeke na mojo glavo ni bil slučaj temveč primer, ki bi ga bilo treba živo opisati in natisniti na lepo k, in tega postaviti — kakor strašilo t< koruzo — kot svarilen primer na vsak ulični vogal.
Zato vam priporočam za vsak primer: Premislite, ljudje božji, kdaj gre slučajno za primer in kdaj na-primer za slučaj.
Pore*
Moralni maček, in še kakšen!
Na Svečnico smo bili priče, dogodku, ki se je odigral na eni najbolj prometnih ljubljanskih cest. Sredi ceste je korakala pijana družba. Eden iz te vesele družbe je imel pod suknjo živega mačka. Prijel ga je za rep in vrtel. Tako je trpinčil ubogo žival in klical:	»Vidite, da imam res
mačka.« Res so ga imeli, hudega moralnega mačka, a za tega se niso zmenili, pravega muca so pa tako grdo trpinčili.
Vsakdo izmed mimoidočih se je zgražal nad tolikšnim pomanjkanjem usmiljenja do uboge živalce.
Priča
»...te, čeprav kmečke, vendar civilizirane otroke...
...naj si vzamejo mestni otroci za zgledi« Tako piše pisateljica članka »Otroci z dežele, zgled mestnim,« v rubriki .Zrcalo naših dni* z dne 2, februarja t. 1. Pod pojmom civilizacija* razumem urejenost življenjskih razmer, t. j. stanovanja, prahrane, obleke, obutve, zdravstvenega stanja itd. V mestih je torej civilizacija na mnogo višji stopnji kakor na deželi. Saj vidimo meščane, ki prihajajo skozi vas, kako so lepo in moderno oblečeni; po licih in ustnicah si pa z barvo pomagajo, kar je. po njihovem mnenju narava pozabila. Dvomim pa, da so njihova srca tako čista, da je tudi njih značaj tako zdrav in tako lep, kakor je čista njihova zunanjost. Ne civilizacija, srčna kultura je tisto, kar pogreša pisateljica omenjenega članka pri mestnih otrocih. Na deželo se širi iz mesta civilizacija, meščani naj se pa pri kmetu priuče srčne kulture, ki jo pr: višji civilizaciji še posebno pogrešamo!
Pisateljica omenjenega članka je i besedami: »naj mestni otroci posnemajo te, čeprav kmečke otroke...« morda nehote tudi pokazala, da kmetski stan nima za sebi enakega, ampak za slabšega, manjvrednega. Namesto odgovora naj citiram samo besede S. Gregorčiča, našega gor iškega slavčka:
»Kar mož nebesa so nam dala,
da večnih nas otmo grol>ov,
le kmetska mati je zibala,
iz kmetskih so izšli domov!«
j	Kmet
•X ••••:'
iiiii
Konec skrivnostnih Ivin po francoskih gradovih
»Graiskim strahovom« v Diionu je odklenkalo
Pariz, februarja.
Ze dve leti je imela francoska policija po vseh krajih Francije polne roke dela. Ni minil teden, da ne bi iz tega ali onega gradu ali gradiča javili, da je bilo vlomljeno in da je Vlomilec odnesel kakšno posehno znamenito dragocenost.
Sprva je bila policija mnenja, da gre za dobro organizirano mednarodno vlomilsko tolpo. Celo vlomilcev iz eksotičnih držav niso prezrli, računali so s sleherno, še tako neverjetno možnostjo. Vsi napori policije so bili pa brezuspešni in skrivnostni vlomilci so oropali nič manj in nič več ko 60 gradov, ne da bi jih mogla doseči roka pravice, škoda zaradi ukradenih starin in dragocenosti je šla že v težke milijone. Zdelo se je, da se bo morala Francija odpovedati marsikateri znamenitosti, ki je bila nanjo še pred dobrim letom tako zelo ponosna. Celo minister za notranje zadeve se je osebno pričel baviti z zasledovanjem predrznih vlomilcev in je izdal več zelo strogih naročil, naj store vse za zavarovanje starin in dragocenosti po raznih gradičih in dvorcih.
Vlomilci se pa za vsa ta prizadevanja niso kaj prida zmenili. Po obisku ,grajskih strahov* v tem ali onem gradiču so bile še tako debele železne ograje prepiljene, železni drogovi pa skrivljeni, kakor da bi -jih ukrivila Strahovito močna gigantska roka... Kako so vlomilci storili ta ,čuda‘, je bila velika uganka. Počasi se je pa pričela tudi tema okrog teh skrivnostnih zločinov redčiti. Neki stražnik v nekem gradiču blizu Ferrieres en Bri-eja je sredi noči zaslišal v spodnji dvorani sumljiv ropot. Vstal je, vzel samokres in žepno svetiljko in pogumno
skozi okno v noč, ne da bi se zmenila za zvezano žrtev.
Zdelo se je, da tudi dogodivščina pogumnega služabnika policiji ne bo kaj prida pomagala. Na pomoč je pa priskočil še slučaj. Nekaj dni nato sta pri Parizu trčila dva avtomobila. Možaka v enem avtomobilu sta skočila iz avta kakor bi ju kača pičila in sta zbežala. Stražnik je v tem avtomobilu našel dve ključavničarski obleki, vlomilsko orodje, gumijaste rokavice in nekakšen žerjav, ki bi z njim lahko dvignili 1200 kil.
Kaj je pa pomagalo, ko policija vlomilcev le še ni imela v rokah. A bila jima je na sledi. Kmalu so enega izmed njih tudi opazovali v bližini nekega gradiča in so ga točno opisali, kajti zdel se je sumljiv, tako se je smukal okrog vrta. Ko je ta možak prišel na železniško postajo v Parizu, ga je pariška policija prijela, še preden je mogla spoznati, ali ima opravka s pravim vlomilcem, je možak potegnil samokres in se ustrelil. Sodil se je sam in sam je dokazal, da se policija ni zmotila.
Mrtvec je bil neki Lucien Boudin. Bil je iz boljše družine, a premoženje svojih staršev je kaj kmalu zapravil in pričel se je baviti s temnimi deli. Njegov pomočnik je bil neki mehanik, po imenu Dede, zdaj že sedi v pariških zaporih. Boudin se je spoznal na vrednost stvari, ki sta jih kradla, Dede je pa znal skoraj vsak vlom neslišno in spretno izvršiti. Zdaj je njune kariere konec. Zal ni mogoče več dobiti ukradenih dragocenosti, kajti eden izmed vlomilcev je mrtev, drugi pa trdovratno molči in noče povedati, kam sta jih prodala. Policija bo pa
Prispele so prve slike o strahotnem potresu v Čilu. Na sliki vidimo mesto Conception, kjer je potres posebno hudo
divjal in uničil malodane vse hiše.
Umik španskih republikanskih čet na pirenejsko mejo.
V Boulouju tovorijo španski begunci vse svoje premoženje v vlake, ki jih bodo odpeljali v notranjost Franeije.
odšel pogledat, kaj se je zgodilo. Vlomilci so pa o pravem času zavohali nevarnost hi so se skrili. Ko je služabnik že menil, da se je zmotil hi je vtaknil samokres v žep, sta izza nekega stebra planila nadenj dva moža, ga podrla na tla in zvezala. Nato sta mirno, ko da bi se ne bilo nič zgodilo, nadaljevala svoje delo. Bila sta čedne, inteligentne zunanjosti, imela sta s seboj vse potrebno vlomilsko orodje in sta ,delala* v temnomodrih ključavničarskih oblekah. Na rokah sta imela gumijaste rokavice, da ne bi pustila prstnih odtisov. Ko sta bila z ,delom‘ gotova, sta meni nič tebi nič skočila
odslej gledala na' prste tudi raznim prekupčevalcem, ki pogosto omogoča, o, da ta ali ona umetnina na nepošten način menja svojega lastnika.
Ko je jokal za mrtvo ženo, se je prikazala živa
London, februarja 'Billy Lincoln, trgovec iz Manchestra je spet našel svojo ženo, ki jo je že objokoval misleč, da je napravila samomor zaradi njegovega surovega vede-
nja. Medtem ko je Billy na njenem grobu bridko jokal, se je žena na lepem prikazala za njegovim hrbtom.
Pred nekaj tedni so iz Salfordskega prekopa potegnili truplo neke mlade ženske, čeprav je bilo težko ugotoviti identiteto trupla, je Billy spoznal v njem svojo ženo. Priredil je veličasten pogreb in se oblekel v črno, a vsako jutro je prihajal na grob in ga krasil s cvetjem. Mimoidoči so ga lahko slišali, kako bolestno je tožil:
»Ethel, jaz sem kriv tvoje smrti...«
Billy je bil prepričan, da ga je žena zapustila zaradi njegovega surovega vedenja in da je v trenutku obupa skočila v prekop.
Pred kratkim je pa prišlo do senzacije. Ko je Billy Lincoln jokal na grobu svoje žene, ga je na lepem nekdo ogovoril. Billy se je obrnil in pred seboj zagledal — svojo ženo. Iznenaden jo je Billy prisrčno ob;el.
Ko se je pomiril, mu je mlada žena povedala, kaj je v zadnjem času počela. Po prepiru z njim je zapustila dom in iskala v delavskem predmestju zaposlitve.
Pred kratkim je pa zvedela od nekih znancev, da je bilo veliko njenih prijateljev na njenem — pogrebu in da njen mož vsak dan hodi na njen grob. Prepričana je bila, da je mož neutolažljiv, zato se je odločila, da se vrne k njemu.
Igralka Ollif Burnsova — tihotapka
Newyork, februarja.
Pred sodiščem v Newyorku se je pred kratkim zagovarjala igralka OJy Burnsova, ki si je izmislila nenavaden trik, da bi prenesla v Ameriko nakit brez carine. Nakit ji je nevede prinesel z ladje v stanovanje kapitan ladje, ker ga je skrila v njegovo čepico.
Miss 011y Burnsova se je vkrcala v Marseillu na ameriško ladjo »Jeffer-soii«. Na potovanju so ji moški skušah dvoriti, a vsak poskus zbližanja je zavrnila s hladnim pogledom. Samo s kapitanom Stewensom je začela nedolžno ljubimkanje. Bila je rada v njegovi družbi in je poslušala njegove doživljaje.
Pred prihodom ladje v newyorško
j pristanišče, je miss Burnsova z žalost-i nim vzdihom izrazila svoje obžalova-I nje, da se morata s kapitanom točiti.
( Potlej je pripomnila, da mu bo poda-! rila svojo sliko in ga prosila, naj jo | poišče sam na njeni mizi v kabini.
Ves vzradoščen je kapitan odšel po sliko. Pri tem je pozabil na svoja čepico, ki mu jo je igralka snela, da bi se z njo igrala. Ko se je kapitan vrnil s siiko na krov, mu je miss Burnsova,
ški voz. pomeni za nevesto zgolj to, da bo rodila mrtve otroke.«
Razširjeno je tudi praznoverje, da .bo smrt v »družini, če pade slika s stene. »Zenska, ki se je to primerilo v njenem stanovanju, več mesecev ni mislila drugega kakor na to in je čakala, kdaj bo prišla smrt v njeno družino. Svoje domišljije se je osvobodila šele, ko je prišlo poročilo, da je v Avstraliji umrl njen bratranec.«
Pop.ave na Angleškem. V Maidenhea Ju blizu Londona je 1’hemsa prestopila bregove in poplavila ulice.
Bivši nemški cesar Viljem in njegova žena, princesa Hermina pri svečani pojedini > v frado Doornn na Holandskem ob praznovanja Viljemov« AOletnke,
vrnila čepico in ga prosila, naj jo obišče drugi dan v njenem stanovanju, a — v isti obleki in z isto čepico.
Takrat je ladja priplula do pristanišča. Kapitan se je poslovil od mlade lepotice in ta je nemoteno prišla skozi carinski pregled.
Drugi dan je Stevvens prišel' na sestanek k lepi 011y Burnsovi. Vse popoldne se je prijetno razgovarjal z mlado damo. Ko se je naposled poslovil, mu je OHy sama prinesla rokavice in čepico.
Dva dni pozneje je kapitana Ste-wensa obiskala neka mlada ženska. Povedala je, da je bila sobarica pri miss Burnsovi, ki jo je zaradi nekega prepira odpustila. Da bi se maščevala nad njo, je kapitanu izdala, da se miss ni zaljubila vanj, temveč v njegovo čepico, ki je vanjo skrila nakit, medtem ko je odšel v kabino po sliko. Ko je Stewens obiskal miss Burnsovo v Newyorku, je vzela nakit izpod podloge v čepici. Tako je prav za prav kapitan Stewens vtihotapil nakit z ladje na kopno.
Stewens je zadevo takoj prijavil carinski. oblasti. Lepo OUy so zaprli. Sodišče je tihotapko obsodilo na štiri mesece zapora zaradi uspešnega ljubimkanja s kapitanom.
Praznoverni Angleži
Praznoverje se na Angleškem če datlje bolj širi, zato se je zdelo nekdanjemu duhovniku Reverendu Balleinu potrebno, začeti boj proti praznoverju. Izdal je brošuro »Kaj je praznoverje?*
V	njej je opisal »poskuse, dogodke povezati z nevidnim svetom,« strah pred »spomini« in zbiranje talismanov za obvarovanje pred vsem hudim. Popisal je pa tudi svoja opazovanja o praznoverju Angležev.
Da je 13 nesrečna -številka; da je petek nesrečen dan, ko si ne smemo ostriči las, da ne smemo iti pod lestvijo, je še danes na Angleškem ukoreninjeno prepričanje, ki se proti njem težko borimo. Za strašno »znamenje« navaja Balleine značilen primer: »Neka revna nevesta je prišla vsa potrta k meni v cerkev. Nihče je ni mogel potolažiti, njen poročni dan je bil uničen, Na svoji poti v eerkev je srečala pogreb in bila je prepričana, da mrtva-.
O	veri v talismane pravi Reverend:
Vsi divji narodi verujejo, da talisman lahko odvrne nesrečo. Pri nas niti ni treba iti v oddaljene vasi, da vidiš na vratih pribite podkve. Celo Rockfeller, ameriški milijonar, ni hotel nikoli začeti kupčije, če ni imel v žepu posebnega izdolbenega kamna, ki so v njem ropotali majhni koščki. Nekoč sem prišel na materinsko čajanko Pri neki mizi je pogovor nanesel na čarobna sredstva, ki prinašajo srečo. Ni trajalo dolgo, ko je skoraj vsaka mati izvlekla iz svojega žepa kakšno »čarobno« sredstvo in pred menoj so kmalu ležali zelen prašiček, črna mačka, črn kovinast čevelj, srebrna copata, grd škrat in druge majhno malikovalske podobe. Neka mati jo celo hranila vozni listek, ker je imel številko 666. Veliko praznovernih žensk ' ima velike skrbi, kaj naj počne z izpadlimi lasmi. Sežgati jih pomeni strašno nesrečo; če bi jih vrgle skozi okno, bi dobile hud revmatizem; ako jih odnese ptica v gnezdo, bo ženska zanesljivo umrla, ko bo ptica valila jajca.«
Zdravilo, ki ga priporoča Reverend je, neizprosno se boriti proti vsakemu praznoverju In se tako prepričati o njegovi ničevosti. t*e bi le kaj zaleglo!
Nudist išče strojepisko — nudistko
Newyork, februarja.
Znano je, da se v zadnjih letih zelo navdušujejo za nudistično gibanje V Zedinjenih državah in da rastejo nudistični klubi po vseh mestih in krajih Zedinjenih držav kakor gobe po dežju.
Te dni je neki velik ameriški nudistični klub v Newyorku objavii v svojem časopisu zelo originalen oglas. V njem išče neki nudist strojepisko nudistko pod pogojem, da bo svoje delo delala čisto naga.
Tri dni je nudist zastonj čakal na kakšno ponudbo. Naposled se je vendar oglasila neka ženska, ki je pristala, da bo postala nudistka in si tako služila svoj vsakdanji kruh.
n
V kopalni kadi in popolnoma naga se; Je neka mlada Američanka razgovar-; jala z novinarji — v propagando nu-;
dizma	!
Newyork, februarja. <
Spet si vsa Amerika briše oči od; smeha, spet imajo hudomušni Arne-; ričani nezaslišano senzacijo. Zgodilo; se je nekaj, kar je celo za .deželo; vseh možnosti* nekam nenavadno.; Mlada, lepa ženska je popolnoma naga; dala intervju kopici novinarjev — ni: Jim bil dolgčas — samo da bi razšt-; vila sloves nudizma po vsej Ameriki.;
Ozadje tega nenavadnega dogodka; bi nič manj zanimivo. Pred nekaj meseci je imela ameriška nudistična sekta v San Diegu v Kaliforniji med-; harodni kongres. Ob tej priložnosti so budisti priredili posebno nudistično razstavo, s fotografijami, literaturo in faznimi filmi o nudizmu. Gospodična Florenca Coobeathova, navdušena nudistka, je bila tedaj blagajničarka pri tej razstavi. Nič kaj ni bila zadovoljite z uspehom prireditve in odločila se te, da bo nudizmu pomagala na lastno Pest.
Prvi poizkus se je izjalovil...
Gospodična Florenca je novinarjem, ki so si ogledali nudistično razstavo, “javila, da bo odpotovala v čikago in "bela tam predavanje o nudizmu, o kultu golote. To bi ne bilo še nič Posebnega, da ni gospodična Florenca Pripomnila, da bo potovala v Cikago Popolnoma gola.
^sjpak se je ta novica hitro raz-vlz- 1)0 vst'b Združenih državah. Vsi vdeji čikaški listi so poslali v San
ego svoje reporterje in fotorepor-wLe' ™ a bl ujed na ploščo, kako bo
P* Florenca v Evinem kostimu odlivala iz San Diega. Vsi ti ljudje 1 Pu bridko razočarani...
Florenca je namreč na letališče — Potovala je z letalom — prišla v kopalnem. kostimu. Razočaranim novinarjem le povedala, da ji letalska družba ni hotela dati vozovnice, vse dokler je ^trajala pri svoji zamisli, da bo po-tovala gola. Tako se je rajši oblekla
V kopalno obleko, kakor hitro bo pa v letalu, se bo slekla do golega.
Spet ni bilo nič, spet je pogumni hudistkj letalska družba prekrižala račune. V letalu sta sedeli namreč dve mladenki, najbrže stewardessi, Ib sta skrbno pazili, da si Florenca m mogla sleči niti rokavic... Tako se le tokrat senzacija klavrno ponesrečila.
Fopolna končna zmaga — ,goli intervju*
Gospodična Coobathova pa ni vrgla Puške v koruzo. Ko je stopila iz letala, Je povabila novinarje za drugi dan v ®voj hotel. Obljubila jim je, da jih tekrat ne bo razočarala. Dogovorih ®o se za uro in drugi dan so hotel tepe nudistke oblegale cele trume radovednih novinarjev, fotoreporterjev in »Umskih reporterjev.
Naposled jih je gospodična Coobathova prejela. Novinarji so morali batnreč počakati — ne da bi se pri-merno oblekla — pač pa slekla. Florenca je sprejela novinarje v svoji ko-PaInici popolnoma gola in s pomaran-v roki.
Moderna Eva
Lepo, mlado dekle je olupilo pomarančo in iztisnilo njen sok v vodo. Hkrati je povedala, da je to najboljši način za nego telesa. Nato se je Pričelo zanimivo predavanje o nudi-rinu, 0 prednosti golote, o enakosti ljudi brez obleke in o podobnih nudističnih naukih. Ni znano, ali so si mogli novinarji kaj prida zapomniti in kupisati, kajti silno pridno so strmeli v. predavateljico. Florence ni bik) prav bič sram, pogumno se je pokazala od yseh strani, da so jo reporterji filmali m fotografirali po mili volji.
Drugi dan je imela Amerika svojo senzacijo. Slika lepe gole nudistke je izšla skoraj v vseh čikaških časopisih. Navdušena zagovornica golote je dosegla, kar je hotela. Njen nauk je čez boč zaslovel po vsej Ameriki. Navdušeni nudisti so pošiljali brzojavne čestitke, savez nudistov v San Diegu je Pa gospodično Florenco proglasil za .kraljico nudistov*. Tako se je končala nenavadna zgodba o modemi ameriški
ČUDNI LJUDJE * ČUDEN SVET
Ali naj bo steivardessa lepa? O tem problemu so se pogovarjali te dni zastopniki ameriških letalskih družb in so bili Jcaj različnega mnenja. Nekateri menijo, da potniki rajši potujejo z letali, ako je steivardessa lepo dekle, drugi so pa spet mnenja, da družba 'nima od tega nikakšne koristi, ker se lepe stewardesse naj-dalje v osmih mesecih poroče — pač z enim izmed teh potnikov. Ker morajo družbe dekleta posebej izšolati — šola traja dve leti —• je škoda še posebno občutna. Naposled so se odločili, da ne bodo več sprejemali lepih steivardess. Vprašanje je pa, ali bo hotelo kakšno ameriško dekle v službo kot ,grda‘ letalska strežnica...
Neki ameriški muzej je naročil pri nekem izdelovalcu voščenih lutk v Parizu lutke .štirih iz Monakovega*. Tako so te dni romali v velikih, s slamo napolnjenih zabojih čez Atlantik .voščeni* Daladier, Chamberlain, Hitler in Mussolini.
«•
Ali že veste, da ljubka Deanna Dur-binova letos ni več tako priljubljena kakor je bila lani? To je pokazala statistika neke hollywodske filmske družbe. V tej razpredelnici je Deanna šele na 15. mestu. Prvo mesto ,drži‘ že štiri leta mala Shirley Templova. Zdaj si je režiser Deanne Durbinove izmislil nelaij posebnega v reklamo
Deanni ,16letnemu slavčku’, kakor so jo krstili pri filmu. Film, ki bo v njem nastopila, bo plastičen. Ne bodo ga vrteli s kakšnimi posebnimi napravami, pač bodo pd plastiko dosegli s posebno dekoracijo, z različno močno razsvetljavo in s izredno občutljivim f ilmskim trakom. Morda bo ta reklama Deanno spet spravila v statistiki slave na drugo mesto, ki ga je lani tako zmagovito dosegla.
Ali ne bi bilo lepo, ko bi denar deževal z neba? Nemogoče je to, porečete, in vendar se je tudi to zgodilo, kajpak spet v Ameriki. V neki banki v Los Angelesu je neki blagajnik prešteval pri odprtem oknu bankovce, potegnil je veter in odnesel kupček bankovcev skozi okno na cesto, še preden sta prestrašeni blagajnik in njegov pomočnik pritekla na ulico, se je zbrala pod banko množica ljudi in pridno hitela pobirat dolarje, ki so deževali na tlak. Od 30.000 dolarjev je dobil blagajnik nazaj samo polovico. Drugo polovico bo moral pa kriti iz lastnega žepa. Na svetu je že tako: za nekatere je takšen dež sreča, za druge pa smola...
Nekateri ljudje si izmislijo res neverjetne načine, kako priti do tuje lastnine. Tako si je neki pariški tat izmislil krajo ženskih ročnih torbic
Beračica ali — ruska velika kneginja?
Bukarešta, februarja.
Policijske oblasti v Braill so pred kratkim prijele beračico, ki je na veliko presenečenje policije povedala, da je članica rodbine Romanov in da se imenuje princesa Kira Vladimirovskaja. Svoje knežje pokolenje je hotela beračica dokazati z medaljonom s podobo velikega kneza Vladimira.
Stara beračica, ki gladko govori nekaj jezikov, je med zaslišanjem pokazala občudovanja vredno inteligenco. Med drugim je pripovedovala, da je po padcu Romanov pobegnila v tujino in tamkaj čisto propadla. Najprej je živela v Beogradu, pozneje v Parizu, naposled je pa prišla v Romunijo. Policija zdaj preiskuje izpovedi skrivnostne princese.
V Litvi so pa še bolj radodarni. Pri | poroki podarijo hkrati dva prstana, ki se pri vsaki ponovni poroki podvojita — da, celo potrojiti se utegneta. 861etnt Magdaleni Galeckaitovi, ki se je pred kratkim omožila s Gf.tetnim Jonasom Krusinkasom, so pred oltarjem nataknili na prst peti in šesti prstan, ker je bila že poprej dvakrat poročena.
Telefoniraj kratko!
London, februarja.
Celo člani vlade nimajo izjeme pri splošnih telefonskih pravilih, ki se morajo po njih v Londonu ravnati vsi smrtniki.
Ko sta se pred kratkim po telefonu razgovarjala angleški notranji minister sir Samuel Hoare in državni zakladnik sir John Simon in se je njun važni pogovor preveč zavlekel, je bil
s pomočjo nalašč zato izurjenih psov, Tat je čedno oblečen gospod z dvema, lepima, velikima psoma na vrvici.; Sprehaja se po prometnih pariških ulicah. Ko zagleda primerno žrtev — navadno kakšno gospo ali gospo-, dično z ročno torbico — spusti enega psa in ga nažene proti žrtvi. Pes se ženski zaplete med noge, skoraj vselej pri tem prestrašena žrtev pade iti spusti ročno torbico. Drugi pes torbico zgrabi in jo odnese s seboj. Še preden, se dama zave, kaj se je zgodilo, izginejo vsi trije: tat, oba psat z njimi pa še ročna torbica. Doslej policija spretnega ljubitelja tuje lastnine, še ni mogla izsledili.
Nekemu angleškemu stražniku in' nekemu tatu je te dni nenavaden! slučaj čudovito zagodel. Prometni! stražnik je stal sredi Londona na! svojem službenem mestu in urejeval! promet. Na lepem je ves iz sebe ustavil neki avto — in razjarjen zakričal nad šoferjem: »Takoj z menoj, ta avto ste pravkar ukradli!« šo-! fer je res kakor poparjen odšel na stražnico, saj je avto res pred dobro uro izmaknil iz neke garaže... Zadeva je prišla pred naglo sodišče. Sodnik jo začudeno vprašal stražnika: »Le kako ste uganili, da je možak avto ukradel?« »Ker je avto moj,« se je! odrezal stražnik. Posebno zanimivo je to, da je ta zgodbica čisto resnična.
čudovit; z gotovostjo se spominja vseh datumov in dogodkov iz preteklosti, ki jih je preživel. Tudi njegovo zdravje je odlično; zatrjuje, da ni še nikoli vprašal za svet kakšnega zdravnika.
»Čamp Legion«
Henri Ford, simbol podjetnosti in gospodarskega uspeha, je začel propagirati »vrnitev k zemlji«; s tem namerava rešiti problem nezaposlenosti. Poleti preteklega leta je poskušal svojo teorijo uresničiti tudi praktično na 300 arih farmarskega zemljišča, ki leži v bližini njegovih avtomobilskih tovarn v River Rougu. Po končani žetvi so Fordovi knjigovodje napravili točen obračun in ugotovili, da je ta poskus končal z dobičkom, čeprav so delavcem plačevali visoke mezde in mednje razdelili del dobička.
mm
enih psov.,;
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Ce Vam je ie mogoče,
daitc mu za zdravle in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo
ono z rdečimi srci
čc sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem Imate mnogo koristnih navodil o zdravjn.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Doma in na potovanju, preden greš spat. vedno:
ChiorodDnt-zobna pasta
Pri filmski predstavi je zmrznil
Ncwyork, februarja V neko newyorško bolnišnico so te dni prinesli nekega kinoobiskovalca,' ki •te v zakurjeni dvorani tako rekoč a<nrznil, ko je gledal film o polarni ekspediciji, To je že tretji primer v tej sezoni.
Na Harryja Wernerja je sugestija teraza s filmskega platna tako močno vPUvala, da so tudi drugi gledalci na tepem občutili mraz, čeprav je bila dvorana pregreta in polna ljudi.
Zdravniki so ugotovili, da je bolnik malodane zmrznil, ko je gledal film tel so ga v zadnjem trenutku prinesli v bolnišnico.
Kaj bodo rekli psihologi?
London, januarja.
V Plymouthu se je moral te dni zagovarjati pred sodiščem 22ietni James Walshy, »možak z izredno trdnim spanjem«, kakor bi ga lahko krstili.
Walshy namreč zatrjuje, da si je hotei privoščiti samo malo popoldanskega spanca in da ga ne bi nič motilo, je odšel na krov ameriške oklopne križarke »Shipper«, zasidrane v Glas-gowu. Ko se je zbudil v enem izmed rešilnih čolnov, je ladja že plula po odprtem morju, tako da je bil prisiljen na njej potovati do Bostona. Od ondod so ga vzeli s seboj v Ncw-york in ga poslali na ladji »Manhattan« nazaj na Angleško. »Nisem slep potnik«, je trdil Walshy. »imam ženo in dva otroka, ne bi jih hotel zapustiti prav zdaj o Božiču. Rad bi se kar najhitreje vrnil k svoji družini.« Walshy mora pa počakati še nekaj dni na izpolnitev svoje želje, ker bodo psihologi najprej preiskali njegovo duševno stanje.
Zrezki iz krokodiljega mesa
Bruselj, februarja.
V razkošnih restavracijah belgijske prestolnice bodo ljubitelji eksotične kuhinje kmalu obedovali krokodilje zrezke.
Neki strasten belgijski lovec, ki je preživel več mesecev na lovu v belgijskem Kongu, je proučil kuhinjo domačinov in prišel do zaključka, da je najboljša jed — krokodilji zrezek. Kuhinjo domačinov je nekoliko prilagodil evropski kuhinji in je zdaj odprl v Bruslju restavracijo. V njej bodo ljubitelji nenavadne hrane lahko pokusili različna eksotična jedila. Eno najrazkošnejših je pa po mišljenju tega lovca zrezek iz krokodiljega mesa.
Nevesta s šestimi poročnimi prstani
Kovno, februarja.
Zdaj so velika moda prstani za spomin na posebne družinske dogodke. Niso pa v modi le zaročni in poročni prstani, temveč imajo n. pr. na Angleškem tudi tako imenovane materinske prstane, in sicer s sinjim kamnom, ako se je mladi materi rodil sin in z rožnatim, če je prišla na svet hči.
pogovor na lepem prekinjen in uradnica se je oglasila z besedami: »Dovolj dolgo sta se razgovarjala, potrebujem zvezo!« Ta dogodek je razveselil ženi obeh gospodov ministrov, kajti to pot sta bili pri vsej stvari popolnoma nedolžni.
Prevarani čarovnik
Boston, februarja.
V bostonski otroški bolnišnici je priredil predstavo zastonj za male pacl-jente neki artist, ki se je pravkar mudil v Bostonu. Ko je hotel izvesti znani trik, da je izginil zajček, se mu je posrečil samo prvi del. Pri drugem delu je pa njegova moč klavrno odrekla, ko bi moral izginulega zajčka pričarati spet nazaj. Premagani mož je naposled med smehom otrok zapustil sobo sramote.
Pozneje je pa bolniška sestra odkrila zajčka pod odejo nekega otroka. Malček je trdil, da ga je med predstavo neopaženo izmaknil artistu, ker je zajček itak »izginil« in bi se on rad poigral z živalico.
Stoletnik pleše
Atene, februarja.
Na Peloponezu živi dve uri daleč od mesta Dollane v neki koči star pastir, ki se je rodil leta 1828. Panela Vel-mos, kakor se piše ta Metuzalem, ima sina, ki je star 70 let in nekaj vnukov, ki pa je z njimi že davno pretrgal vse stike. Ima majhno farmo kokoši in tri ovce, a hrani se samo z rastlinsko hrano. Pri tem st je ohranil presenetljivo moč. Vsako soboto roma peš v Argos ali v Tripolis, 20 ali 30 kilometrov daleč, po ozkih gozdnih stezah, kamor nese prodajat jajca in kokoši. Kljub velikemu naporu ne občuti nikakršne utrujenosti, šele pred kratkim se je z dečki skušal v teku in je zmagal. Velmos je pravi fenomen. Odlično poje in pri vaških praznikih pleše do zadnjega. Njegov spomin je
&kiuA
|e posebna prednost odvajalnega »redsiva Darmot Vrhu tega deluje milo in bre» bolečin Zato uživajo odrasti in otroci radi Darmol
Darmol dobite v vsaki lekarni
V »Camp Legionu« je 60 mladih ljudi, med 17. in 20. letom; izbrali so jih v družinah, ki žive v bližini Detroita. Prvega novembra so zapustili farme in stopili v »Fordovo trgovsko šolo«. Stanovali so po hišah vojaškega tipa in dneve so preživeli pri delu na polju. Za svoje delo — šest dni po sedem ur — so dobivali dva dolarja na dan, razen tega so pa dobili še del dobička od pšenice, kompirja, fižola, soje in povrtnine.
življenje teh mladeničev je bilo urejeno po vzoru vojaškega življenja. Vstajali so ob tri četrt na šest in po končani jutrnji toaleti so počistili stanovanje in dvorišče in pripravili zajtrk. Nato so odšli na delo na polje. Dvakrat na teden so šli lahko ven, a do pol desete ure so morali biti doma. Ob desetih so šli spat.
Ford in njegovi najbližji sodelavci so prišli vsak dan v taborišče. »Kralj avtomobilov« je pomagal svojim mladim fantom, da so instalirali Fordov motor za pogon električne centrale v taborišču. Prav tako jim je pomagal urediti naprave za tekočo in toplo vodo.	'
Ford in njegovi najbližji sodelavci so z veseljem ugotovili, da je poskus končal z uspehom. Zato se je Ford odločil, da bo osnoval podobne farme v vseh mestih, kjer so njegove tovame.
p Angel na konju«
Vancouver, februarja, čisto sama živi v samotah in pragozdovih britanske Kolumbije neka mlada bolniška sestra, ki uživa kot »angel na konju« skoraj pravljičen sloves. Neprestano jaha na stotine kilometrov daleč skozi malo obljudene kraje, posebno v okolici Anahimskega jezera, opremljena z izdatnimi zalogami zdravil in pozveduje za maloštevilnimi belci in Indijanci. V tistih krajih ne prideš tako kmalu do zdravnika. Od svojega bivališča mora bolniška sestra, po imenu Janet Bryan-tova, prejahati več ko sto kilometrov, da pride do prvega zdravnika, ki pri njem dobi novih nasvetov in zdravila.
V mnogih primerih je miss Bryan-tova prinesla pomoč nevarno bolnim, ki bi nedvomno umrli, če jim ne bi pomagala. Pogosto pošljejo k njej sla. Doslej še ni nikoli odrekla svoje pomoči. Miss Bryantova je od doma premožna in za svojo pomoč od nikogar noče plačila. Čeprav je izšolana le za bolniško sestro, uživa sloves spretne
zdravnice, zdraviti zna pred vsem zlomč in rane, kakršne so pogoste v pragozdovih. Pogosto je na svojem konju bolnika prenesla do bližnje naselbine, da ga je od ondod z vozom lahko prepeljala do bližnjega zdravnika.
Shakespearove drame je napisal — Francis Bacon
Dolga stoletja so bili oboževalci Shakespearove umetnosti v dvomih, kdo je prav za prav napisal vse te genialne drame in komedije. Nekateri znanstveniki so namreč že zdavnaj trdili, da je bil William Shakespeare samo skromen popotni gledališki igralec in da nikakor ni mogel napisati toliko umetniško zasnovanih del. Zdaj se je izkazalo, da so imeli ti učenjaki prav.
Angleški general Cartie je namreč pred kratkim pri proučevanju napisa na Shakespearovem grobu odkril izpoved Francisa Bacona, diplomata iz časa, ko je živel tudi William Shakespeare (1564—1616). Ta izpoved potrjuje, da pisec tolikanj občudovanih komedij in dram res ni bil Shakespeare, pač pa Francis Bacon.
Takole se glasi ta nenavadni dokument: »Jaz, Francis Bacon, sem sin slavne naslednice Tudorjev, kraljice Elizabete; ni me hotela priznati za sina, ker ni hotela izgubiti zvenečega naslova .deviške kraljice*. Zaradi materinega preganjanja — hotel sem namreč razodeti svetu razne kraljevske družinske sfcrivr.o:ti — sera moral pisati svoja dela pod tujim imenom. Vzel sem si za psevdonim ime nekega skromnega popotnega igralca WlUiam* Shakespeara«
Nadalje piše Francis Bacon, da je bil njegov oče grof Leicester, z njim -so Je kraljica Elizabeta na skrivaj poročila. Ko se je rodil Francis, ga je hotola kraljica umoriti, a ker je prav tedaj dvoma dama Baconova porodila mrtvega sina, je kraljica svojega sina zamenjala a njenim. Z 12 leti je Francis zvedel za skrivnost svojega rojstva, od tistih dob je kraljica, njegova prava mati, zahtevala, da zapusti dvor in da se nikoli več ne vme na Angleško. Bacon je postal diplomat in odpotoval v Pariz kot pomočnik angleškega poslanika. Prepotoval je tako celo Evropo, posebno dolgo so je pa mudil v Italiji in na Francoskem.
Jasno je tudi, da je mogel .Shakespearove* drame napisati samo umetnik, ki je dosti potoval po svetu, ne pa Shakespeare, ki ni nikoli zapustil Angleške. »Macbetha« je mogel napisati samo človek, ki so mu bile blizu dvorne spletke, polne sovraštva, bojev za nadvlado in prestol. Willlam Shakespeare ni bil nikoli na dvoru, Francis Bacon, kraljevske matere sin, se je rodil na dvoru, doživel spor svoje matere z Marijo Stuartovo in živel na dvoru, dokler ga niso pregnale materine spletke v tujino.
Zdaj imajo literarni sladokusci svojo senzacijo, Angleži pa namesto Shakespeara Francisa Bacona. Glavno je pa, da ostanejo človeštvu njegova dela, tako velika in vendar tako človeška.
SlttOM PO SVETO
/ 30 vrsticah
1’oiuiška vlaka sta trčila drug v drugega zaradi snežnega viharja na prog? Cambridge—London na Angleškem. Dva potnika sta bik mrtva, vsi drugi pa bolj ali mauj nevarno ranjeni. — Epidemija liripo je zajela Prago; obolelo je okrog 3(X).OOt) ljudi. Bolezen poteka brez komplikacij. — Bombnik ie pri vojaških vajah padel v nvtomo-bilski park, razbil več avtomobilov in poškodoval težje in lažje 12 ljudi. Pilot in mehanik sla pod razvalinami zgorela. — .Mussolinijev prekop* so pričeli graditi v Governolu pri Itovi-gu; vezal bo Gardsko jezero z Jadranskim morjem. — Svetovno prvenstvo v boksu si je tudi letos olrdržal Joe Louis, v zmagi k. o. nad Johnom Henrijem Levvisom v Madison Square Gar. denu v Ne\vyorku. — Naša trgovska ladja .Aavala se jo te dni 50 km od Rta Dobre nado zaradi goste megle zaletela v pečino in se potopila. Posadko jo na brezžične klice ha pomoč prihitel reševat neki angleški tovorni parnik. Va-i člani posadke so se rešili. — Pariški krvnik Daibter. .monsieur de Pariš', je te dni umrl. Za njegovo mesto se potegujejo moški raznih narodnosti, med njimi tudi en Slovenec.
napra-
Humor !Z medom namazan križ...
Pust je v deželi	;
Ko pride pust, padejo pogosto vsi: ipredsodki v vodo ali pa v alkohol,; Tako je te dni stopil v bar neki po-: eten jak.	:
»Dva konjaka!« je naročil. Točaj; je postavil kozarec predenj.
V tistem trenutku je šel mimo neki: gospod, obstal je pred oknom in pogledal skozenj. Vrli poštenjak se je: ustrašil, brez besed je vzel svoj klobuk in izginil skozi stranska vrata. Tujec je stopil v bar, prijel kozarec in ga v dušku izpraznil.
Točaj je protestiral: »Ali ste znoreli? Kako si upate izprazniti tuj ko-■aaree?«
»Gospod je vendar odšel?«
»Takoj se bo vrnil.*
»Tisto pa ne. Ne bo ga nazaj. Videl me je. Gospod je bil namreč podpredsednik protialkoholnega kongresa.«
»In vi ste njegov nasprotnik?« je vprašal točaj. Tujec se je zasmejal na ves glas:
»Narobe. Jaz sem predsednik.«
Vida ima obleko z zelo, zelo globokim izrezom. Sešita je pač za ma-škerado.
Neki plesalec se privija k njej in ji zapeljivo šepeta:
»Ali vas v tej maski ne nadlegujejo moški, gospodična?«
Vida prikima: »Kajpak. In vsi začno nekako tako kakor vi.«
Janez se ves mačkast preseda po postelji.
»Kaj pa ti je?«
»Slabo se mi godi!« stoka Janez, »pred štirimi dnevi sem na pustni prireditvi krokal do jutra hi preveč pil.«
»Pred štirimi dnevi? Pa imaš še zdaj mačka?«
Janez poskoči: »Kdo pa govori o mačku? Natakar zdaj zunaj čaka z računom.«
Miha se pelje za pusta v Zagreb.
»Kako je bilo, Miha?« ga drugi dan vprašajo prijatelji. Miha je navdušen.
»Krasno! Čudovito! Bil sem v prijaznem lokalu — cigani so igrali — peli smo, plesali — nazadnje je prišel eden izmed ciganov s krožnikom, polnim denarja — pa sem si še jaz vzel kovača.«
■»
Na pepelnično sredo je bil Koren pobit. Ze ves teden je vsak dan prišel domov okajen. Žena je samo zmajevala z glavo.
»Danes bom pa postal drug človek!« je zatrjeval Koren, žena mu je verjela. Se isti večer je pa prišel Koren močno okajen domov. Žena je zaihtela: j
»Mislila sem, da boš postal drug človek?«
Koren je vzdihnil: »Pomisli, kakšno smolo imam. Oni drugi tudi pije!«
Star slovenski pregovor pravi, da je zakon z medom namazan križ. Med poližemo, lcriž pa ostane in ga moramo nositi vse življenje. Vsakdo, ki bo te besede dobro pretehtal, bo spoznal, da so selo, zelo globoke in resnične.
Tukoj po poroki je življenje res zelo rožnato; toliko je novega; ako sta zakonca sklenila zakon iz ljubezni, je tedaj njunemu hrepenenju po zakonski skupnosti zadoščeno, življenje krene v novo smer, prav zato je na videz prijetnejše in lepše.
Kes jo, v medenih mesecih je zakonsko življenje res medeno. Ko pa ta med izgine, se pokaže resničnost, in kako trda resničnostl Tedaj se kmalu izkaže, ali sta si zaljubljenca naložila zakonski križ na rame .samo zaradi medu, ali. jima je pa tudi do druge, višje sreče, ki fo daje človeku zakon.
Za mlade ljudi je zakonsko življenje presneto nerodna zadeva. Za ljudi, kakršne vzgaja današnji čas. Pred poroko sta ,on‘ in ,ona‘ vajena vsakršnih užitkov: plesa, kina in drugih zabav, po poroki se pa te stvari kaj kmalu nehajo. Ne mislim, da v zakonu ni časa za zaba vo in za veselje, pač pa menim, da za tc stvari ni denarja. Zato si morata biti zakonca ko j pri sklenitvi zakona na jasnem, najbolje je, da se poprej o tem nekoliko pogovorita, da pozneje ni nepotrebnih očitkov.
Vzlic temu, da je včasih življenje zakoncev trše kakor življenje samskih ljudi, le redko srečaš zakonca, ki bi si spet želel svobode. Torej mora imeti tudi ta križ svojo sladkost. Prav zanesljivo jo ima: otroke, ki je treba zanje skrbeti in jih vzgajati, prijateljstvo, ki požene iz ljubezni in greje zakonca v poznejših letih kakor prvo, nežno spomladansko sonce.
Kaj pa zakonski prepiri? Nekateri zakonci res da ne poznajo prepirov, a le tnalo je tako idealnih zakonov, o njih beremo le v knjigah s srečnim koncem. Menda sc ne motim, ako zapišem, da ga ni pravega zakona brez zakonskih prepirov. Tisti, ki so že dolgo poročeni, bi lahko našteli lepo število vzrokov .za te prepire. Recimo, db. sta oba zakonca kolikor toliko dobra, potrpežljiva, iti strpna, potlej so vzroki prepirov nekako tile: slaba kuhinja, — mlade žene učite se kuhati] — pozabljivost žene glccle šivanja gumbov, moževih nogavic itd,, pozabljivost moža glede ženinih želja, glede njenega goda in■ rojstnega dne, očitki žene glede moževe družine, očitki moža glede ženine družine, raziti pomisleki glede vzgoje otrok.
Vzroki prepirov torej niso kaj prida tehtni, čc odštejemo prepire glede slabe kuhinje in slabega gospodinjstva. Dognano je, da še zakonci prepirajo pogosto iz navade, še pogosteje pa zaradi por,mn;kanja denarja. Ta nesrečni denar igra tudi v zakonu važno vlogo, nanj pri sklepanju zakona torej ne smemo popolnoma pozabiti.
Čc se dva razumeta, če imata vsaj nekaj denarja, da si ustvarita dom, in da potlej živita, čeprav skromno, a brez rečnih skrbi, kaj bo jutri, če imata dva voljo, da se ne bosta zaradi vsakega prepirčka že hotela ločiti, potlej zakon zanesljivo ni samo loterija. Da, to so trije veliki ,če‘, nanje nuj se. spomnijo vsi zaljubljenci, ki si nameravajo naložiti na, rame medeni križ zakona. Ako bodo pogoji vseh teh treh ,čc‘ izpolnjeni, bo ostalo na križu nekaj medu tudi za poznejše zakonsko življenje in za si a ra leta.
Saška
EDINI OTROK
Dobro poučena
»Saj sem ti vendar strogo prepove-: dala brati ljubezenski roman. Metka!*:
»Oh, mamica, saj ni ljubezenski: Toman, glavna junaka sta vendar dva: zakonca!«
Površno
»To je pa res škoda,« pravi mlada žena, ko šiva svojemu možu gumb na; suknjič, »da je krojač toko površno; sešil ta suknjič. Ta gumb šivam nam-; reč že petič!«
V šoli
»Kaj je napravil cesar Barbarosa v jBvcti deželi?« hoče vedeti učitelj.
»Utonil je,« odgovori Jurček.
»Da,« pravi učitelj. »Ali ni napravil le česa dragega?«
»Ne,« meni Jurček, »to je bilo njegovo zadnje dejanje!«
Moderni otroci
»Tinček, kakšen pa si?« graja mati svojega sinčka. »Ves obraz imaš namazan z mezgo! Kaj bi si mislil ti, če bi se jaz tako namazala?«
»Da nameravaš na ples!«
Najkrajša pot
»... potlej sem mu pa rekla, da me »e sme več gledati.«
»In kaj je storil?«
»Ugasnil je luč!«
Pred sodiščem
Sodnik: »Koliko sto stari priča?«
Priča oklevajoče: »Jaz... jaz...«
Sodnik prijazno:	»No,	pa povejte
polovico!«
Nazaj ne gre
»Dragi moj, moji hčeri ste tili ponudbo...«
»Oprostite, ampak...«
»Ne, tukaj ni nobenega ampak, nazaj ne morete več!«
Neverjetno
Bolnik ima neko nenavadno bolezen.
Kirurg meni: »Vaša operacija bo jmanost obogatila!«
Bolnik se nasmehne: »Ne vem. Bftmreč član bolniške blagajne.« •
Pred tridesetimi leti so mislili, da je žena, ki ima le enega otroka, bolna, in da je usoda kriva, če ne more imeti sedem ali osem otrok. Dandanes pa je svet poln zakonov z enim otrokom.
Vzgojitelji in psihologi, ki so se znanstveno ukvarjali z edinimi otroki v zakonu, trdijo, da je za otroka velika škoda, če je edinec; celo strašna nesreča utegne biti. Dr, Ruth Andrus, ravnateljica vzgojnega zavoda na kolumbijskem vseučilišču v Ne\vyorku, pravi:
»Tip, ki ga opisujemo pod imenom ,edini otrok', je lahko tudi najstarejši otrok, najljubši ali pa najmlajši, najbolj razvajeni. Naj bo že kakor koli, beseda ,edini otrok' pomeni otroka, ki ima v svoji vzgoji naslednje slabe plati: starši pazijo samo nanj in mu s tem dosti bolj škodujejo, kakor bi mogli škodovati petim ali šestim otrokom. Skoraj vse napake edinega otroka se dajo pripisati dvema okoliščinama: ali mu posvečata roditelja preveč pozornosti, ljubezni in skrbi, ali pa mu skušata vtepsti v glavo vse, kar se jima zdi pravilno in tako izoblikovati iz njega takšno osebnost, kakršno si onadva želita.
Zdaj bom popisala jiapake edinega otroka: najprej mu manjka podjetnosti. Sam se nerad loti dela. Hoče, da bi ga drugi oblačili in umivali, čeprav ima že osem ali devet let, med tem ko se otrok pri številni družini nauči oblačenja, umivanja in drugih koristnih reči že s štirimi leti ali pa še prej.
Edini otrok zrase z občutkom, da ga je svet dolžan preživljati; da bi mu
elegantni lisici In koketna kozaška sta okras tega ljubkega in mladostnega zimskega plašča.
morali ljudje vse dajati, čeprav daje on sam njim zelo malo; da je svet proti njemu hladen in prostaški, ker je med njim in njegovimi preskrbnimi starši prevelika razlika. Potrebuje razvajanja in privzgojeno mu je nezdravo hotenje po simpatijah. Prej ali pozneje bo njegova navada, da hrepeni po pritrjevanju in pozornosti, postala ljudem nepriljubljena in nadležna. Kadar se otrok kaj rani ali kadar je bolan, naj bodo starši zelo oprezni. Psihologi so odkrili, da je mnogim histerijam v poznejšem življenju vzrok čezmerno hrepenenje po simpatijah. Mnogi ljudje si naravnost izmišljajo bolečine, ker upajo, da jih bo potem kdo razvajal. To lahko preprečimo, če dovolj zgodaj otroka odvadimo tega, da bi jokal zaradi vsake praske ali buške.
Mnoga mati vzgoji svojega edinega otroka v prepričanju, da mora jesti samo zaradi, tega, ker ona to želi. Otrok, ki misli tako, začuti novo oblast nad materjo in jo potem izrablja. Neka mati mi je vsa v skrbeh pripovedovala, kako težko pregovori svojo hčer, da bi jedla. Preveč razvajen otrok si kaj takega lahko privošči. Otrok v veliki družini pa si v sedanjih časih skoraj nikoli ne more prav napolniti želodca in se tako sam od sebe nauči jesti brez obotavljanja in brez izbiranja.
Edini otrok ima preveč igrač. Zaradi tega postane nepazljiv in rad preskakuje z fcne stvari na drugo. Vsake stvari se loti, ničesar ne konča. Edini otroci so tudi .negativistični'. Prenasi-čeni so z nasveti in izpodbudami; tako nimajo priložnosti, da bi mislili po svoje in da bi svoje lastne misli preizkušali. Skoraj vsak otrok ima v sebi zasnovo lastne osebnosti in če jo hoče kdaj izrabiti, mislijo njegovi starši, da je to upornost. To pa ni pravilno.
Edini otrok se preveč boji neuspehov. Ko so mu starši prej pri vsem pomagali, neuspehov ni spoznal, potem pa si jih preveč jemlje k srcu. To je pogosto vzrok, da se boji tudi tam, kjer se mu ne bi bilo treba bati. Ne more najti prave družbe zase. Manjka mu podjetnosti, ki je potrebna, da postane privlačen in da doseže uspehe.
Plašnost opažamo pri otrocih, ki so jih starši hoteli s preveliko vnemo naučiti družabnih manir. Pogosto vidimo matere, ki neprestano svoje otroke poučujejo: ,No, govori! Daj teti roko! Ravno stoj! Vzemi roko iz žepa! čepico si pozabil sneti!' Nič čudnega ni, če postane takšen otrok plašen.
Najhujša škoda pa je tole: edinemu otroku visita oče in mati, ki ga zmerom opozarjata in se zmerom bojita zanj, v najnevarnejših letih življenja kakor dva mlinska kamna okoli vratu. Otrok, ki ima brate in sestre, lahko zapusti svoj dom, ko odrase. Lahko se oženi, kadar se hoče. Lahko dela napake in najde pot iz njih. Toda edini, oboževani otrok — pri tem otroku je preveč varstva in družinskega življenja, zlasti pri deklicah.
Razen tega zahtevajo starši edinega otroka od njega preveč ljubezni. Otroci čutijo v splošnem do svojih staršev prav malo resnične ljubezni, in to je čisto prirodno. Ljubezni kot dolžnosti ni, hi 6e bi otroku pravili, da mora starše ljubiti, bi bilo to brez koristi 1»
Elegantna večerna obleka v empirskem stilu in z ročnim barvastim vezenjem okrog štirioglatega izreza in na rokavih. Kroj obleke je izrazito preprost in naredi postavo vitko.
bi le povečalo njegovo notranjo razdražljivost in občutek manjvrednosti. Ko postane otrok samostojen, se mora nehati tudi njegova prvotna nežna ljubezen do staršev. Starši naj gledajo na svoje odrasle otroke z naklonjenostjo in dobrohotnostjo, z velikim občutkom sreče, da sc sinu dobro godi; ganljive otroške ljubezni naj starši od njih ne zahtevajo, ker nimajo do nje niti pravice.«
Naša kuhinja
Kaj bo ta teden na mizi?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Krompirjeva juha, dušeno zelje, krompirjev pire. — Zvečer: Polento in mleko.
Petek: Ajdovi žgnaci in kislo zelje. — Zvečer; Goveji golaž.
Prežgana juha, pesa, dušen krompir, kuhane telečje kosti. — Zvečer : Ocvrte safalade.
Nedelja: Iliž na juhi, dunajski zrezki s slanino.1 — Zvečer: Pljučni cmoki.
Ponedeljek; Zdrobova juha, korenje e ometano,3 govedina. — Zvečer: Makaroni z mesom.
Torek: Fižolova juha. solata, krompir v koščkih. — Z v e če r : Pečen jak in kompot.
Sreda: Lečnata juha, govedina v omaki, krompir. — Zvečer: Polpeti in kisel krompir.
Pojasnila:
’ Solata m slanino: Šolalo dobro operi in ji primešaj nekaj drobno zrezanega drobnjiako. Zarumeni na koščke zrezano slanino, jo ohladi, primešaj solati, zabeli še s kisom in oljem in soljo. Vse skupaj dobro premešaj, zali,j e kislo smetano in nesi na mizo.
»Korenje s smetano: Zreži bolj mlado korenje na rezine, kuhaj ga nekaj časa v slani vodi, potem ga odcedi in dej na razbeljeno presno maslo; osoli ga in posipaj s sladkorjem in ga prepraži; pri tem pazi, da se ti ne prižge. Nato ga posipaj z moko, zali j z juho in ga kuhaj tako dolgo, dokler ne bo dovolj mehak. Vzemi ga iz koze, zgosti juho, ki se je v njej kuhal, z dvema rumenjakoma, pridaj še 8 žlic kisle smetane in malo presnega masla in daj košnje v to omako. Prevri ga dobro in ga nesi na mizo.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek; Možganov« juha, naravni zrezki v omaki, solata, krompirjev piro. — Zvečer: Goveji golaž.
Petek: Ragujev« juha, krompir s sirom,1 telečji zrezki, solata. — Zvečer: Pečonjak s kompotom.
Sobota: Riževa juha, kranjska klobasa s kislim zeljem. — Zvečer: Goveje rezine na način divjačine, kruhovi cmoki.
Nedelja: Goveja juha e holandskim cmokom, goveji zrezški z omako,3 mešana solata, čokoladna torta.3 — Zvečer: Mrzel narezek.
Ponedeljek; Kruhe ra juha, nadeva-
ne telečje prsi, preslaninjcn pražen krompir. — Zve č e r: Telečja obar« z zdrobovimi cmoki.
Torek: Golaževa juha, zelenjavni narastek, krompirjev pire, orehovi rogljički. — Zvečer: Bi tiki z jajci, solata.
Sreda: Goveja juha z vlivanci, govedina, vložen grah v omaki, krompirjev pire. — Zvečer: Vampi * parmskim sirom.
Pojasnila:
1 Krompir « sirom: Olupi krompir in ga še presnega nareži na rezine, Nadrgni na poseben krožnik 20 dek sira in pripravi srednje-v etiko kozico, omasti jo z maslom ali mastjo in postavi na štedilnik. Najprej vsuj v kozico plast krompirja s soljo in poprom, čezenj pa plast nastrganega sira. Tako izmenično do vrha posode, kot pokrov naj l)o plast krompirju. Čez vse polij pol litra smetane ali mleka, razoroži nekaj presnega masla in postavi kozico v pečico, da se krompir zlatfl-rumeno opeče..
3 Goveji zrezki z omako:	Dobro
stolči in osoli pet govejih zrezkov. Nato drobno zreži srednjeveliko že-
Večcma obleka Iz črne organze * ognjenordečim kratkim ogrinjalom is Petelinjih peres. Takšno obleko je imela te dni na veliki večerni prireditvi neka slavna pariška operetna pevka* Fantazije ji ne smemo odrekati,
builo in jo v 10 dakah nia&li zlato-•unieno ocwi. Dodaj dva stroka pre-fenjenega če« n a, lovorjev listič, za noževo konico jdeče paprike, h koncu Pa še oniokane zrezke. Na obeli straneh jih opeci, nato pa prijaj nekoliko ■vode, da se dnže do mehkega. Naposled pridaj nekaj kisle smetane za okus, vse še enkrat pokuhaj, daj zrez-»e na skledo in pretlači čeznje omako.
Čokoladna torta: 20 dek bele,presejane‘moke zmešamo dobro s pecilnim praškom, dodamo 7 rumenjakov, T^a.ne limonove lupinice, 20 dek *®dJcorja v prahu, četrt litra kisle •metane, tri žlice ruma in 15 dek n«t-
wtigaaie žokolade. Nato mešamo 1® zmes zmea'0-m na enoelaan tatoo dolgo, dokler se ne epemi. Dodamo trd «neg 7 beljakov in narahlo vse zameSamo. Tortni model dobro omastimo in potresemo z motko, stresemo zmes vanjo in pečemo torto počasi v zmerno topli pečiei tri četrt lire. Drugi dati torto prerežemo vodoravno in namažemo z mezgo, nato oba dela spet strnemo, okrasimo povrhu z belim ledom in e srebrnimi kroglicami ali z rožicami iz draganta. Beli led: 30 dek sladkorja v prahu, en beljak, sok ene limone mešamo na hladnem tako dolgo, dokler se led ne zgosti.
Stnekdct e
Nič lažjega
Pri fcliikarju Bratislavu Nechlebi je bil nekoč na obisku neki klaven politik. Ker je bil eden izmed tistih ljudi, ki hočejo vse znati in razumeti, je stopil pred pričeto sliko in začel pripovedovati, kako bi sam to ali ono napravil;
To bi naslikal takole, model bi jk>-etavil takole, ozadje bi postavil, p;i drugače....
Neehleba je nekaj časa poslušal, potlej je po gospodu ponudil paleto in dejal:
kaUuutfu čada glava Mi
in 86 P°Cuti po predpustnih plesih
J? P° .krokanju' tako, kakor je treba?
*«o je zastrupljeno z dimom, zno-
111 alkoholom. Dobro je, da mu
Posvetimo en dan pažnje in nege, da
89 sPet ozdravimo.
Dan lepote in zdravja se pričenja
zvečer In konča tretji dan zjutraj.
Zvečer se dobro okopajmo, namili-
° in yse telo ožčetkajmo.
t . ugi dan se zadovoljimo s tem, da
» ° nalahno zdrgnemo z gobo. namo-
v ^ani vodi (pest soli na liter vode).
n^zp'Jm° na tešče veliko čašo mlačne "Bionade.
v Mam zdravnik ni izrecno prepo-je dobro, da si izperemo čreva. fr* t>ranje je zelo zdravo za čiščenje Jesa in 2» odstranjevanje raznih daiUPtV’ ki 86 naberei° v telesu ter Jrl’ na to še pomislimo ne. če ne L^®esem° klistiranja, potlej vzemimo Sno prirodno čistilno sredstvo,, n. P1. marelice.
ZA LEPOTO
s!trbi za zdravje poskrbimo nhl.-„ za lepoto. Najprej si očistimo j. Vzamemo veliko žlico kamilic Jih vsujemo v vrelo vodo. f>h ° morani° pokriti z biisačo in t>nva dobro izpariti nad vrelo vodo. ako najboljše očistimo znojhice. Izmijemo obraz z mrzlo vodo. Zdaj naredimo na obraz to ah ono *®polno masko, bodisi iz rumenjaka. Masko pustimo na obrazu dvajset mi-n«t, potlej jo pa odstranimo z mlačno ''Odo, ki je v njej nekoliko limonova soka.
Lase si ščetkajmo in češimo dalje fakor po navadi. To bo za lasišče zelo koristno. Dobro oterimo teme in ga ^drgnimo. Nato popijmo krožnik ze-'cnjavne juhe.
Zdaj je najboljši čas za poldrugo uro sprehoda,
kosilo v postelji
Takoj ko se vrnemo domov, pojdimo znova v posteljo. Najprej se dvajset minut Odpočijmo v popolnem mraku. Potlej pa na postelji udobno se-emo in kosimo: paradižnike, špinačo na angleški način brez začimb in eno
Pomarančo.
Zdaj počivajmo dolge tri ure. če Popoldne težko dolgo sphno, se mo-ramo pač dolgočasiti. Naposled bomo vendarle zaspali, to je brezpogojno Potrebno.
Okrog štirih popoldne popijmo spet Čašo sadnega soka. potlej pa znova lezimo v posteljo in čitajmo.
če moremo, pokličemo domov maserko, da nas dobro zmasira, sicer pa e sami masiramo in nekoliko telovadimo.
Zvečer pojejmo kakšno solato ali drugo zelenjavo in en jogurt.
Najpozneje ob desetih ugasnemo luč. spanje je namreč za zdravje prav ta-
ko ali še bolje važno kakor nega podnevi.
Tako neki francoski list. Zanesljivo so ti nauki koristni in dragoceni, naše bralke se bodo pa po njih ravnale lahko le ob praznikih in nedeljah. Tiste, ki hodijo v službo in imajo čas le ob nedeljah, store pa bolje, da ne .krokajo* med tednom, še bolje, da sploh ne krokajo, pač pa nedelje prežive na svežem zraku.
v zdravju, gospodinjstvu in kozmetiki
Limona, ta rumeni, prijetno dišeči sad se v gospodinjstvu, pa tudi v kozmetiki izvrstno obnese. Ugasi žejo. Arabci, Indijci in Hindujci mešajo »jen sok- * nekaterimi rastlinami kot protistrup proti kačjemu piku.
Limona ublaži vročino pri vročinskih boleznih, je dober protistrup za strupene gobe, ako jo pa iztisnemo v skodelico črne kave, pomiri migreno in sploh živce.
Pri živčnih razburjenjih je priporočljiv kozarec limonovega soka. Ali vas boli grlo? Stisnite pol limone v kozarec vroče vode in grgrajte. Ne morem vam priporočiti ničesar boljšega za desinfekcijo grla. Bolniki, ki bolehajo na žolču naj bi pili limonov sok na tešče. Limona ima toliko vitaminov, da z njo zdravijo celo skorbut.
Tudi za kožo je limona kaj adrava: pobeli kožo, jo omehča, prepreči, da bi se delali mozolji in zaceli majhne ranice in brazgotine, ki se narede na koži in ki jih s prostim očesom pogosto niti ne vidimo ne. Prav primerna je tudi za masažo, ako jo zmešamo z nekaj žlicami mastnega mleka.
Svoje zasluženo mesto si je pa limona priborila tudi v gospodinjstvu. Medenino očisti bolje in hitreje kakor vsa druga čistila, ki jih kupiš za drag denar. Je izvrstno belilo za porumenelo slamo na slamnikih, bodisi ženskih ali moških. Prav priporočljiva je pa tudi kot zabela za solate namesto kisa.
Limone so na trgu vse leto, a včasih njih cena tako poskoči, da je dobro, ako poznamo nekaj receptov za konzerviranje limon. Izbrala sem med najboljšimi kar najcenejše in najbolj praktične.
KAKO KONZERVIRAŠ LIMONE: kupi lepe, popolnoma zdrave limone, jih zloži v velik lončen lonec in polij do vrha s svežo vodo. Premenjaj vodo vsaka dva, tri dni. Tako bodo ostale limone dolgo sveže.
LIMONADA V PRAHU ZA VROČE DNI: sladkor v koščkih z vso močjo drgni ob limonovo lupino, tako da se navzame limonovega duha. Pii tem porabiš okrog šest limon in nadišaviš četrt kile sladkorja. Daj ga sušit, potlej ga pa stolči v prah. Primešaj 5 gr limonove kisline, dobiš jo v vseh drogerijah in 25 gr sode bikarbone. Ta prah streseš v papirnate vrečice po 50 gr v vsako vrečico. Vsako vrečico zaviješ še v bel papir. Shraniš jih v pločevinasti škatli. Poleti, ko je vročina, porabiš prali namesto limonovega soka za limonado.
Ali si želite poceni šampanjca? Stresi prah iz ene vrečice v liter belega vina, primešaj 4 gr vinske kisline, dobiš jo v vseh drogerijah, zamaši steklenico in jo dobro premešaj. Nesi na mizo. Nihče izmed gostov ti ne bo verjel, da ne pije pravega šampanjca. Vsakdo te bo prosil za recept te izvrstne pijače.
Le zakaj nismo v VatioM,?
športen telovnik iz kožuhovine, ali si morete predstavljati kaj. prijetnejšega *n toplejšega? Gornji telovnik je iz belega ovčjega krzna, posit s pestrimi klobučevmastimi cvetlicami.
Ali veš, da je mogoče v Parizu ob vsaki uri in vsak trenutek dobiti na posodo, kar ti pravkar zažieli srce? i Kajpak proti primerni odškodnini, i kajti tudi v Parizu brez nič ni nič. I Vendar je ta odškodnina v primeri s predmeti, ki si jih takole lahko za nekaj ur, dni ali celo mesecev .sposodiš', dokaj neznatna. Vse te stvari ti na telefonsko naročilo dobavijo kar domov, v hišo. Seznam predmetov, ki jih tvrdke sposojajo, Je dolg ln pester; vanj spadajo: sesalniki za prah, stroji za pranje, električne pečice,
‘Podložile se, gospod doktor, čopič držimo takole!
Igralska
električni kuhalniki, stroji za čiščenje parketov in podobni moderni stroji v pomoč gospodinjstvu. Sposodiš si pa lahko tudi pohištvo, zavese, blazine, preproge, celo parket ti postavijo, ako nisi zadovoljna z navadnim lesenim podom.
če imaš nekaj več denarja, si lahko sposodiš tudi avto hi šoferja, bencin moraš pa sama plačati. Sposodiš si lahko tudi vse obleke in pripomočke za kakršen koli šport, od tenisa, drsanja, do smučanja, jahanja, pola in še drugih vseh mogočih in nemogočih športov.
Recimo, da imaš goste, pa bi se še posebno rada pred njimi postavila z lepim stanovanjem, z dobro večerjo in v lepi obleki. Vse to lahko dobiš na posodo. Cvetličar ti za en večer okrasi stanovanje kar najbolj razkošno z raznim eksotičnim cvetjem — drugo jutro ga kajpak spet odpelje nazaj v svojo trgovino — tapetnik ti za en sam večer opremi stanovanje z najnovejšimi tapetami, modna trgovina ti pa rada posodi ljubko domačo večerno obleko, da ne boš v lepoti zaostajala za svojim stanovanjem. Kajpak si v električni trgovini za en večer naročila prelepe lestence, v bližnjem hotelu sijajno večerjo — te pa ne na posodo! — sposodiš si pa hkrati tudi brhko sobarico, da streže tvojim gostom.
.Ah, kako lepo/ porečeš. ,Le zakaj nismo v Parizu!* Nič ne obžaluj. Za vse te sicer res prvovrstne stvari bi morala namreč potrošiti lepo vsotico denarja, vsotico, ki si z njo pri nas marsikatero stvar lahko kupiš in je tvoja za vse večne čase. Občutek lastnine je pa tudi nekaj vreden, saj veš, kako rada si misliš in praviš: ,Ta blazina je moja*, ,ta električni kuhalnik je moj* in ne samo — na posodo.
Kako napravimo jogurt za domačo uporabo
Pod Imenom jogurt prodajajo v večini mest v notranjosti naše države nekakšno kislo mleko, ki ga pred vsem cenimo zato, ker je zdravo za zdrave ljudi in za bolnike, zlasti za tiste, ki bolehajo za boleznimi prebavnih organov.
Prvi je odkril njegovo zdravilno vrednost profesor Mečnikov, podrav-natelj Pasteurjevega zavoda v Parizu, ko je preiskoval balkansko kislo mleko, ki ga je prvič dobil iz Bolgarije. Jogurt je torej naš domač, balkanski! proizvod. Je zelo koristen za prehrano in zdravje ljudi in dobro bi bilo, da bi ga še več pili; to pa ovirajo visoke cene. Zato si ga revnejši sloji le težko privoščijo. V Beogradu na primer prodajajo jogurt po šest dinarjev, a tudi pri nas ni dosti cenejši.
Pokazali pa bomo, da si tudi pozimi lahko pripravimo cenejši jogurt, kar pomeni mnogo za tiste, ki ga morajo piti za zdravljenje v veliki količini in dalj časa.
Jogurt si namreč lahko pripravimo doma, in sicer takole:
1. Pripravite steklenice (drae naj liter do dva litra, n. pr. tiste za vlaganje sadnih kompotov), s pokrovci, umijte jih a vrelo vodo, potlej pa posušite.
2. Vzemite primerno množino dobrega, svežega kravjega mleka (poleti lahko tudi ovčjega), kuhajte ga, da
zavre in ga odstavite, da se ohladi.
Naj bo nekoliko bolj vroče kakor; mlačno, če imate termometer, naj; meri toplota mleka 40—45" C.
3. Tako toplo mleko vlijte v priprav-; l.iene segrete steklenice in takoj do-; dajte na vsak liter mleka po eno ve-; liko žlico (okrog 10—15 gramov) jo-; gurtove gošče in z žlico dobro preme-; šajte. Za goščo naj vam bo pravi jo-; gurt, ki ga kupite v kak?,ni dobri mle-; karni,	;
4. Steklenice pokrijte in pustite na; kakšnem toplem mestu, n. pr. na šte-; dilniku ali na peči, ker mora mleko; stati na toplem prostoru štiri ure. ;
5. čez štiri ure odnesite steklenice: v kakšno hladno shrambo ali klet. če: ste goščo dodali zjutraj pred osmo: uro, imate lahko že za večerjo dober: jogurt, za drugi dan pa že nekoliko bolj kislega.
če je postal jogurt gost, ga lahko razredčite z vilicami ali s penovko.
Za nadaljnje kisanje pa vzemite goščo jogurta, ki ste ga pripravile same in to lahko nekajkrat ponovite, če pa opazite kakršno koli spremembo v jogurtovem okusu, potlej morate kupiti goščo spet v mlekarni, ki prodaja dober jogurt.
Tako vas bo stal pozimi liter jogurta namesto šest dinarjev samo okrog tri dinarje.
ltoileau, francoski-ipeMuk wi 'prijatelj komika Moliera, je vedel, da igranje na odru škoduje Molierovemu zdravju • in je pesniku svetoval, naj se v bodoče rajši odpove lovorjeviin vencem.
»Ne.< je odvrnil Moliere, a&M mi zapoveduje igrali dalje.<
»Čast?« je odgovoril Hoileau, »ali je to čast, če w na obraz nalepiš brke, igraš vlogo Sgajmrella in se pustiš namlatiti od nekega pobalina?*
/Nikoli nisem mislil, da i>i mogel ti, lioilean. ziniti kaj tako neumnega,« je odgovoril Moliere.. »Saj, vendar veš, da na odru dobi baline Sganarelle w ne — jaz.«
Potrpežljivi komponist
Frane Liszt zaradi svoje vljudnosti ni mogel ničesar odkloniti. Nekoč je sedel pri njem neki vsiljivec in ni nehal kvasiti. Liszt je od časa do časa prikimal in se nasmehnil. Ko je obiskovalec naposled odšel, »o obžalovaje vprašali slavnega kompoavieta:
»Vsiljivec vas je nujbrže strahovalo nadlegovali?«
/Nikakor ne,« se je nasmehnil Liszt, saj ga sploh nisem jvoalušaK«
O Wkistlerju
Nekoč je v neki londonski družiti vprašala ne-lta dama velikega angleškega slikarja, ali je genialnost dedna.
Tega vam žal ne moreni povedali, draga gospa,< je odgovoril Whietler, kajti Hog mi ni dal obroki
Nekoč je neka .daina obiskala sM- . kar ja v njegovem ateljeju. Da bi se ^ mu prikupila, mu je rekla:
»Pred nekaj dnevi sem imela pril i -
^ Redna stolico
»m
Sem in tja se mrzii zlimni dnevi umaknejo prijetno toplim pomladanskim dnem s soncem, žgolenjem ptičkov in toplim jugom. Tedaj slečemo zimski plašč in oblečemo pomladanski kostim, čezenj si pa ogrnemo toplo ogrinjalo — cape. Cape je letos spet zelo v modi, nič čudnega, saj je izredno praktičen. Gornja slika nam kaže takšen spomladanski kostim s kepom; pri tem je joplea ,beige‘ barve, krilo in ogrinjalo sta pa opekasto-rdeče barve.
:ko občudovali pokrajino ki je biki na ; mož podobna eni izmed vaših slik k ■ VVhisller je resno menil:
Da. da. narava počasi napreduje H «
V Nemčiji slikarja VVbistlerja v začetku še niso dobro [»znali. Tako se je zgod. da je za neko eliko dobil od razsodišču velike monakovsike umetniške razstave samo kolajno druge stopnje. Ko je prejel lo kolajno, se je umetnik na kratko zahvalil:
»Dovoljujem s« vam izreči zahvalo druge stopnje!-
Sheridan je mi
Angleški komediograf Richard Slie-ridan se je leta 1800. peš podal na pot po severni Angleški. Neki večer je na smrt utrujen prišel v neko majhno mesto, a v nobeni gostilni ni našel več prenočišča. Tisti dan je bil semenj in gostilne so bile potne trgovcev in kmetov. Naposled mu je rieki gostilničar predlagal, naj posteljo deli z nekim gostom,
»A poprej vas moram opozoriti,« je dejal gostilničar. »Mož, ki je najel sobo, je strahovito surov človek. Pri vseh tepežih je zraven, že petkrat je sedel v ječi. Za vašo varnost vam torej ne morem jamčiti.«
Sheridan je ponudbo sprejel in se je podal v sobo, kjer je njegov tova-že smrčal. Zaman je novi gost poskušal, da bi v široki postelji dobil le nekoliko prostora — oni je nejevoljen godrnjal in naposled dejal: s Pusti me v miru, sicer te bom po glavi!«
čez. nekaj časa je začel Sheridan tale pogovor:
»Ali ste dobro kupčevali?«
Surovež je molčal.
Da, da,« je tožil Sheridan, »tudi moj posel gre rakovo pot. V zadnjih treh mesecih sem obesil samo tri — kako naj s tem živim?«
Pretepač se je obrnil.
iKaj ste napravili?« je vprašal.
»Tri uboge grešnike sem obesil! Samo tri! Jutri bom odšel v Glasgow, obesil bom nekega ubijalca.«'
Pretepač se je zravnal. ?Kdo pa ste, :za vraga?«
j Londonski krvnik!« je menil Sheridan nedolžno.
V tistem trenutku je pretepač sko-; čil s postelje, pograbil svojo obleko ;in strahovito presenečen odhitel i* ;sobe. Sheridan je redko spal bolje 1 kakor tisto noč.
Na naši sliki vidimo fantazijsko večerno pričesko, iz tila, umetnih cvetlic in žešnjic — pes fantazije tu ne manjka. Poda se kajpak samo zelo mladim in čednim ženskam in k primerni pričeski. Gornjo pričesko sta si izmislila neki pariški frizer in neka pariška modistka.
Imela je na velihi pariški večerni prireditvi izreden uspeh.
Gospodična tajnica
Roman velike ljubezni
po znanem pisatelju
Alfredu Schlrokauerju
9, nadaljevanje
Zdrznila se je, pogledala kvišku in planila pokonci. Potem se mu je vrgla okoli vratu.
»Svojo srečo sem povedala Mozartu,« je tiho rekla in ga poljubila. Toliko vdanosti je bilo v teh poljubu! Plameni ljubezni so preskočili z nje nanj. Rdlin pa se je zadrževal kakor zmerom, boril se je sam s seboj, da bi se premagal. Vedel je, da je že davno njegova, čeprav morda sama tega niti ne sluti, in čutil je, kako nevarno se igra z ognjem.
Potem sta sedla za mizo. Veselo ji je pripovedoval vse mogoče stvari. Prikril je ganjenost, ki se ga je bila polastila zaradi obiska v ječi. šele pozneje, ko sta se spet vrnila v sobo s klavirjem, ni mogel več premagovati svojega razburjenja.
»Danes sem v jetnišnicl videl eno najbolj žalostnih tragedij, Hilda. Saj ti lahko vse povem. Nekaj so se pisali dnevniki o tem. Jutri zjutraj ti moram narekovati pritožbo proti zapornemu povelju. Kar mi je obtoženec povedal — potem pa še njegova žena in njena hči iz prvega zakona... Zdelo se mi je, da berem Edipovo žalo-igro.«
Od začetka do konca ji je ponovil pesnikovo zgodbo. Nikoli mu ni segla v besedo. Samo časih je brez besede dvignila roko, kakor v grozi. Ko je končal, je dolgo sedela nemo na divanu, skrivala obraz v dlaneh in strmela predse.
»Strašno.« je naposled šepnila. »Da se takšne reči dogajajo v življenju! Okrutno in nečloveško je. Saj je res tako, kakor z Edipom, ki se je nevede oženil z lastno materjo. Tu pa so vsi vse vedeli. Seveda oče in hči nista po krvi sorodna. Mater razumem. Njeno ubogo, junaško samoodpoved. Toda kako ji je mogla hči to storiti!«
»To je strast!« je hripavo rekel. »Kdo pozna njene skrite moči, njeno zaslepljenost, njeno surovo brezobzirnost! Neznane moči. ki se jim ni mogoče upreti — neslu-tene, znanstveno neraziskane čudodelne moči. Kaj vemo o tem? Titanske moči, ki se iznenada dvignejo in sproste, pa so močnejše od vse vzgoje, marale, ovir, otroške ljubezni.«
Umolknil je in začel hoditi po sobi. Potem je ona plašno dejala:
»Jaz nisem tako tesnosrčna!«
»Seveda nisi,« ji je vneto pritrdil.
»Ne maram govoriti o krivdi in nemorali. Toda nečesa ne razumem: Zakaj se hči ni odtrgala, ko je začutila svojo ljubezen? Zakaj ni zbežala nazaj v Švico, pred seboj in pred njim?«
Prišel je k divanu in sedel zraven nje.
»Človek se od namišljene sreče ne more odtrgati,« je plašno rekel. Spomnil se je vseh svojih bojev zadnjih dni.
Njegov glas je zvenel tako čudno, težko in Izkušeno, da ga je presenečeno pogledala. Tedaj jo je vzel na kolena.
»Hilda,« ji je šepnil, »tudi med nama je nekaj, kar doslej še ni bilo izgovorjeno. Pomeniva se odkrito in pošteno!«
»Kako misliš?« ga je vprašala in srce se ji je stisnilo.
»Glej, Hilda,« — hudo se je moral boriti sam s seboj,
— »kaj bo z nama? Ko bi ti vedela, kako se borim sam s seboj?«
»Boriš se?«
»Vem, da moraš po vsem svojem srcu, po svoji vzgoji
— hrepeneti po zakonu.«
Planila je kvišku. Prebledela je in šepnila:
»Ne govori o tem!«
»Pa vendar. Moram. Med nama je to.«
»Nobenega zidu ni med nama!«
»če bi ti vedela, kako me boli, da ti ne morem reči: bodi moja žena!«
Dvignila je roko, kakor bi se branila.
»Pa ti ne morem reči, Hilda- Vse v meni se temu upira.«
Hotela mu je seči v besedo, pa je ni pustil:
»To bi bila smrt najine ljubezni! Oh, kaj naj govorim, saj vendar veš, kaj mislim o zakonu!«
Obrnila se je k njemu.
»Ljubi moj,« je rekla iz srca in glas ji je drhtel, »saj vem. Naj te to ne skrbi. Bodiva še nadalje v svoji ljubezni srečna, kakor doslej. Ne misli, ne. razbijaj sl glave! Naj bo vse še nadalje tako! Samo drug drugemu bodiva še bližja!« Objela ga je. »Saj živim samo v tebi, — Tvoja sem, brez meja, brez strahopetnih pridržkov. Ljubim te
— tako zelo —«
Glas se ji je zlomil. Pritisnila je ustnice na njegov vrat, se privila k njemu, brez pridržkov, kakor živa strast, dobrota in da režij ivost. Njena kri je zašumela v njegovi
— podzavestno — živo — resnično.
Tedaj se je zdrobil njegov odpor — njegovi pomisleki so se razgubili. Postal je mož, samo mož, ki &utl moško moč v svojih žilah. Potegnil jo je k sebi-----------
»Brez mejžt te ljubim.« mu je šepnila.
Potem ju je zajel vrtinec.
27
šele ko je Hilda stopila v domačo hišo, se je zavedela, kaj se je zgodilo, in sramovala se je. To ni bil kes, ampak uničujoče spoznanje, da je grešila proti pradavnim zakonom. Dokler je bil Rohn, ki jo je spremljal, pri njej, je kakor v sanjah sprejemala njegovo dobroto in prekipevajočo ljubeznivost, ki jo poklanja pravi moški ženski, ko postane njegova žena pred obličjem matere prirode.
Zdaj pa je bila sama s seboj in svojim dejanjem. Vzgoja in vest sta padli po njej.
Oče je še bedel. Te dni je dobil nekakšen zaslužek, prepisovanje naslovov. Z veselo vnemo se je lotil dela-Popisani ovitki so se zbirali na mizi.
Plašno in s slabo vestjo je stopila Hilda v sobo. Polkovnik jo je dobre volje pogledal. »Hilda, delo imam! Poglej! Tole goro sem že napisal! Kar samo mi gre! Ali si imela tudi ti dosti dela?«
Tedaj se je prvič v življenju zlagala očetu v obraz.
»Da!«
»Potem moraš biti pa zelo utrujena. Takoj v posteljo! Jaz bom še nekaj časa delal, da bom lahko jutri zjutraj več oddal.«
Bil je ves srečen, da je imel po dolgem počivanju majhno delo.
Kakor vsak večer se je sklonila k njemu in ga za lahko noč poljubila. Danes se ji je zdelo, da je bil to Judežev poljub. Kaj bi si oče mislil, kaj bi storil, če bi
Pogledal jo je. Ali je kaj opazil? Zardela je in kri ji je zalila obraz.
»Kaj me pa tako gledaš?« je plašno vprašala,
»Ne vem,« je oče z nasmeškom odvrnil, »ali je temu kriva tvoja lepa obleka, ali pa luč. še nikoli nisi bila tako svoji materi podobna kakor danes.«
Tedaj so se ji vdrle solze, solze sramu pred materjo, solze obupa zaradi primere z njo.
»Otrok!« je vzkliknil polkovnik in jo ljubeznivo pritisnil k sebi. »Saj je vendar lepo, da si mamici tako podobna — ona živi zdaj v tebi — zame in zate!«
Pobožal jo je po hrbtu.
Izvila se mu je, med krčevitim nasmeškom prikimala in dejala:
»Preveč sem res delala.« Pa je spet začutila, kako jo je zbodla laž.
Potem je ušla v svojo sobo.
Oče je sedel za mizo. Brez misli je pisal naslove. Iskal je, premišljeval. Ali Hilda odvetnika ljubi? Vse kaže tako. Zadnje čaše je izgubila svoj dušni mir. Postala je nemirna, raztresena. Ali pomeni to zaljubljenost? Tako težavno je pogledati v žensko srce. Da jo Rohn ljubi, je nedvomno. S tipkaricami, čeprav so hčere plemenitih polkovnikov, človek ne hodi v hotele in gledališča, človek kakor dr. Rohn ne — če dekleta ne ljubi. Da bo vse poteklo na pošten način, to mu jamčita njegov otrok in dr. Rohn. Znan poštenjak, prijatelj in družabnik dr. Helle-brandta! To ga je pomirilo.
Toda saj je že čas,	da	bi	mož pokazal svojo pravo
barvo. Prav za prav	bi	ga	bil	moral že davno	obiskati
in se mu predstaviti.
Starec je odložil pero in se zamislil. Seveda je zdaj postalo vse čisto drugače. Očetje ne štejejo več, zlasti pa še takšni stari, neuporabni, si > omašni prevžitkarji.
Spet je zagrabil pero in se loull novega naslova.
Bo že prišel. Najbrž še sam ne ve, kako je s Hildo. Kakor vse ženske skriva pred njim svoja čustva. Ha, ha, njegova hči! škodoželjno se je nasmehnil, da si tudi ta mož, ki mu bo vzel hčer, in ki je bil nanj vzlic vsemu na skrivaj jezen in ljubosumen, ne ve pomagati. Prav se mu dogaja, temu	tujcu,	ki	je prišel, da mu	bo vzel
otroka. Nič čudnega,	da	se	je	v dekle zagledal.	Res nič
čudnega. Ko je pa tako dobra in tako lepa.
Hitro je prepisoval imena iz debelega imenika. Jeza mu Je splahnela, mir ga je prevzel. Rohn bo pravi mož za njo. Dobro ga je že poznal iz njenega pripovedovanja. Zanjo je samo moški, ki se je znal dvigniti nad povprečje, nad množico. Bil ja človek, ki je v svetu nekaj veljal. Saj je vselej, kadar je odprl kakšen dnevnik, naletel na njegovo ime. Zdaj so ga poklicali kot strokovnjaka v odbor, ki naj bi izpremenil zakon o ločitvah. Prav za prav Je nesmiselno to ločevanje! Sploh se je obrnil ta dobri doktor nekoliko preveč na levo — govoril je v odboru o prav nerodnih zadevah, — no, pa je že tako. da se je treba z vsem znajti. — Hm, ali ne bi bilo dobro, če bi še on malo povprašal Hildo, — prav previdno seveda, — da ne bi zdrobil nežnih popkov razvijajočega se cveta?
Dolgo je še pisal in premišljal o načrtih, kako naj dekletu obzirno pove, da mora pokazati več naklonjenosti možu, ki ga ljubi.
28
Hilda je ostala v svoji sobi pri vratih. Očetu, ki ji je slepo zaupal, se je dvakrat nalašč zlagala, temu možu, ki mu je bila resnica prva zapoved spodobnosti, temu možu, ki jo je še kot otroka učil, da ni na svetu nič nečastnejšega in gršega od laži.
Dvakrat se mu je že danes v prvih petih minutah
—	po — po — tem dogodku — zlagala. Ali ni bil tudi — ta dogodek — grdo izdajstvo nad njim? Poštenost in ljubezen do resnice sta ji to očitali.
In to je bil šele začetek. Ali naj se to nadaljuje, da ga bo morala zmerom varati in mu lagati?
Kakor bi iskala pomoči, se je ozirala po sobi. Pohištvo v njej je prinesla mati s seboj za doto. Staro pohištvo iz črnega mahagonija, sami njeni stari znanci, ki je živela med njimi, kar se je zavedala.
Iznenada se je zazdela sama sebi med vsemi temi starimi, ljubimi rečmi tujka, izgnanka. Kakor bi bilo to pohištvo vedelo, kaj se je zgodilo z njo. Sedla je na stol. Lesketajoča se, od starosti obledela miza, omare, postelja, vse se ji je samo resno in zaničljivo posmehovalo.
Stisnila se je v dve gube.
»Da,« je reklo nekaj v njej, »zdaj sem postala ena tistih, ki kažejo s prsti za njimi.«
Toda vse, kar je te tedne dela v odvetnikovi pisarni slišala, brala in zvedela, ji je bilo v pomoč, v boju z očitki in s prirojeno sramežljivostjo.
Vse se je danes izpremenilo, si je uporno mislila. Ljubezen brez zakona je bolj moralna kakor zakon brez ljubezni, — ji je rekel on. Nazori so se izpremenili od tiste dobe, ko je živela še njena stara mati.
Planila je kvišku.
Ne, ne. Vse je nezmiselno. Niso se izpremenili zakoni, prav nič drugačni niso, kakor so bili pred sto leti. V vseh časih, kar so se ljudje ljubili, kar je tekla kri v njihovih žilah, je bilo enako. Le nekaj je. Tisto, kar se je nekoč zdelo ljudem greh, danes ni več. Da, časih so podili hčere, ki so grešile, iz hiše, v sramoto in obup, v bedo in v smrt. Vsa tista uboga, preganjana dekleta nekdanjih dni, do Marije Magdalene in tisočev drugih, niso storile nič več
-	kakor ona.
Zamišljena je hodila po sobi. Seveda je bilo z njo drugače kakor z drugimi. Za njenega izvoljenca je bil zakon nekaj nemogočega, ker —
Sama je pretrgala svoje misli. Povsod je bilo enako. Vselej se je našel kakšen vzrok, ki je zakon preprečil. Ne, ne. Pred tem resnim, gladkim pohištvom se je izgubilo vse njeno opravičevanje, vsa njena obramba dragega. Mahagonij se je lesketal trdo, nepodkupljivo in mrzlo. Njegova stara zaupnost je izginila.
Izgubljena in zapuščena je sedla na rob postelje. Tedaj je prišel v njeno izmučeno dušo spet drobec upanja, ki se je zbudil že tisti dan, ko je bila z Rohnom v gledališču: Da si ga bo pridobila z ljubeznijo, da ga bo prepričala z dejanji! še dalje bo tako živela z njim, — saj ga ne more pustiti —, dokler ne bo uvidel, da je zakon najvišje in najlepše, ne okamenel ostanek preteklih časov, mučenje, križ, umor ljubezni; ne pregnanstvo, ampak večna, brezčasna, neminljiva, najplemenitejša oblika ljubezni in skupnosti dveh ljudi, ki mislita enako,
29
To upanje pa Hilde v njeni ljubezni vendar ni osrečilo. Takšen divji zakon, takšna svobodna ljubezen je bila zanjo nekaj, česar se je morala bati. Zgroziti se je morala vselej, kadar je začela pomišljati, kaj vse se dogaja v njej in z njo.
Očeta se skoraj ni upala pogledati.
Toda vse to je čutila samo takrat, kadar je bila sama. V Rohnovi navzočnosti se ji je zdelo vse izravnano, samo ob sebi umevno, tu je bila »svobodna ljubezen« samo prazna, pulila beseda, ustvarjena od ljudi, ki njenega pravega, globokega zrn is la niso umeli. V Rohnovi navzočnosti se je čutila zmerom varno in varovano, takrat se je sprijaznila s svojo usodo in je bila srečna brez pridržkov. Takrat se ji je zdelo celo njegovo neprestano, iz zavesti krivde rojeno zatrjevanje, da se ne more in ne more poročiti, prepričljivo. Zmerom iznova ji je pripovedoval o novih izkušnjah iz svoje pisarne, da je podpiral svojo obrambo. Ljudje, ki so se poročili iz strastne ljubezni, čez tisoč ovir, po obupnih bojih z vsemi upirajočimi se silami, moški, ki so ugrabili žene. iz zakonov, ker brez njih niso mogli živeti, — žene, ki so zapustile svoje ljubljene otroke, da so mogle pasti okoli vratu možu, ki jim je pomenil več kakor življenje! — in vsi ta boji, vse te strasti, vse do nebes plapolajoče ljubezni — so se končevale v njegovi pisarni.
Da, v njegovi navaočnosti je bilo vse tako jasno In prepričljivo. Tu je bil zakon nekaj strašnega, grozotnega, nekaj, kar sploh ni v zvezi z ljubeznijo, kar je nasprotno najhujši sovražnik ljubezni. Vselej jo je premotil s svojim glasom, svojim razumom in svojim pogledom.
Toda potem, ko je odšla, so njegove besede obledele. Potem je bila samo še ženska, ki je nobena sila na svetu ne more prepričati, da žene zakon v propast, da ljubezen izgine, da hrepenenje obledi in da postanejo nebesa pekel.
Rohn ji je skušal pomagati tudi z denarjem. Vsako podporo pa je odklonila. Jemala je samo majhne darove, ki pa jih je morala skrivati pred očetom. Vse njeno življenje je postalo prikrivanje. S poslednjimi ostanki svoje moči je prenašala to ponižujoče pretvarjanje.
Samo nekaj je sprejela od svojega ljubljenca: pomoč za očeta.
Nekega dne je Rohn od Hilde zvedel, da prepisuje stari polkovnik naslove.
»Toda, Hilda!« je presenečeno vzkliknil. »Sele danes mi poveš to? Saj mi je vendar igrača, najti za starega gospoda lepše, boljše delo.«
»Ali res?« je vzkliknila.
»Seveda, dosti imam znancev! Kaj, misliš, bi bilo zanj najprimernejše?«
»Nekaj, kjer bi lahko urejeval In — kjer bi zapovedoval. Saj veš, da je star častnik.« Plaho se je smehljala.
Rohn je pomislil.
»že imam nekaj! Pri filmu — tu je treba ukazovati!
—	če bi bil vodja ateljejev ali pa ravnatelj velike filmske družbe! Neka gospa, ki sem jo v treh tednih ločil in ki ima veliko filmsko podjetje, mi je obljubila večno hvaležnost. Zdaj nama bo morala pomagati!«
»Dober si,« mu je tiho rekla. »Hvaležna sem tl. Toda nekaj te prosim, naj oče ne zve, da se mora za svojo službo zahvaliti tebi.«
Presenečeno jo je pogledal in Hilda je pobesila oči. Razumel jo je.
»Hilda, nočem da bi bilo med nama kaj neizgovorjenega, nezaupanega. Ali bi tvojega očeta bolelo, če bi se moral za svojo službo zahvaliti meni, ko hi bila oženjena?«
»Nisva oženjena!«
»Ali si zaradi tega nisva dovolj blizu, še bližje, kakor bi si bila drugače?«
»Midva že!«
»Ali nisva eno?«
»Sva! Toda pred mojim očetom?« Iznenada je boleče udarilo iz nje: »Oprosti mi, doma moram toliko lagati, da moram biti vsaj s teboj čisto odkrita, — drugače bi se zadušila v tem zlaganem ozračju —«
»Hilda!«
»Oprosti mi, ne morem več tega prenašati!«
Vzel je njene roke in jih pobožno pogladil. »Hilda,« je začel iznova, »saj veš —«
Utrujeno mu je segla v besedo.
»Vse vem in vse razumem. Saj sem samo nervozna. Ljubim te in srečna sem. Toda oče — ali misliš, da bi maral vzeti pomoč od ljubčka svoje hčere. Ta ponosni, odkriti mož!«
Hotel se je ogniti nerodnemu odgovoru.
»Vse je odvisno od tega, kako midva gledava na svojo ljubezen,« je dejal.
»Da, od tega, kako midva gledava nanjo,« je odgovorila prepričano. »Toda če mu hočeš pomagati, naj on tega ne zve.« Odkrito se mu je nasmehnila in v njenem nasmehu so bili poslednji sledovi zakrite bolečine. »Veš, če bo zvedel za najino ljubezen — čutim, da se bo to kmalu zgodilo, — ni potrebno, da bi moral poleg svoje bolečine zapustiti še svoje mesto.«
»Ker mu ga bom jaz priskrbel?«
Prikimala mu je in skrila svoj obraz na njegovih prsih.
Križanka in uganke
KRIŽANKA ŠT. 3
j 23 4 5 6 7 8 9
Pogosto slišimo vprašanja: 3Rada bi vedela, kakšno barvo pudra in šminke moram uporabljati.« Vedi pa, da ne zadostuje, da «e držiš katerega koli recepta, že hočeš biti lepa, temveč vedeti moraš natanko, kaj pri-stoja prav tvoji polti Zato ta tukaj podajam seznam vprašanj in odgovorov za vse. Odgovori so praktični, treba jim je prilagoditi še nekaj okusa in skrivnosti tvoje kože:
Problem št. 11
Sestavil G. E. Carpenter (1902.)
Odgovori
Vprašanja:
1. Kako je treba vtreti kremo okrog oži?
1. Zmerom e potezanjem proti nosu, čisto narahlo, s konci prstov. Nikoli pa ne od nosa prož.
2. Z rahlim dotikom rdečila na mestu, ki se sklada z obliko tvojega obraza: če imaš podolgovat obraz, se namaži bolj požez, že pa okrogel, pa navpično. Razmaži in se po vrhu narahlo natri e svojo stalno kremo.
3.	Kaj je treba napraviti, že je koža podvržena ogrcem?
3. Izogibaj se vseh skrajnih temperatur, vročine in mraza, toplih pijač, alkohola, začimb in ne poslužuj se snovi, ki kožo ožijo ali sestavili alkohola.
4. Neguj se. zjutraj in posebno zvečer. Hrani kožo s teni, da vtiraš vanjo kakšno dobro kremo dvajset minut na dan. Napravi kožo odporno s tem, da pospešuješ kroženje krvi z masažo, ščipanjem ali z rahlim udarjanjem s ščetko.
Pomen besed Vodoravno: 1. kraj pri Ljub-Vaiji; primorsko vino; 2. pleme; roška roka; 3. domača žival; zaimek;
tovarniški delavec; 5. nemški za-g® !vChaplinov film; grška črka;
• turski sultan; 7. oblika vode; del Uik88! cilj’ sobe; 9. puščav-
. Navpično :	1.	Indijanec; ni-
2.	izražanje misli z beseda-, družinski bog; 3. slov. sklada-ij’ Plod; 4. oseba iz sv. pisma; 5.
• ,nski veznik; afriška veka; nikal-
italijanska pokrajina v Afri-ra’rr <>l,rtnik; poljska rastlina; 8. ca- o* snov; ime filmskega igral-> 4- star prislov; vrsta skladb.
magičen kvadrat št. 4
4. Katere so tri bistvene zapovedi za nego kože?
Mat v 4 potezah (B 19)
o.	Kako je treba odstraniti ogrce?
Natri kožo s platneno krpo, namočeno v mandljevem olju. Obriši. Narahlo izstisni vse ogrce. Naposled se natri z žveplenim etrom.
| Kratka partija št. 6
♦	Partija po geslu: Kratko pa jedrnato
|	Beli:	Cmi:
5	X.	Y.	H.	Seidel,
j	Hirschfeld
t	1. e2—e4	e7—e5
|	2.	d2—d3	d7—d5
t	3. e4Xd5	Dd8Xd5
t	4. Sbl—c3	Dd5—e6
|	5.	Lel—d2	Sb8—c6
;	6.	f2—f3	e5—e4
I	7. SXe4?	Se6—e5
| 8. Se4—g5?	Se5Xd3	šah!
J	(K	64)
6.	Kako je treba zvečer pomiriti preveč razburjeno kožo?
6.	Napudraj ee pod svojim običajnim pudrom z zelenim pudrom, ki ga dobiš v drogeriji.
7.	Po kopeli se možno drgni s ščetko, kajti to jo le vprašanje kroženja krvi.
7.	Kako preprečiš kurjo polt na rokah?
8.	Na ustnice si položi sodo bikarbono takoj ko začuti; vročica.
8.	Ali se je mogoče izogniti vro žičnih izpuščajev?
9.	Izogibaj se mastne kreme, masiraj kožo, ne boj se vode in mita. Veliko vaj, mrzla voda. svež zrak in jej veliko zelenjave in sadja, to tii bo zanesljivo pomagalo.
9.	Kako je treba ravnati z mastno kožo?
10.	Umivaj se menjaje z zelo toplo in zelo hladno vodo.
10. Kako naj negujem oči, otečene od nespečnosti?
11. Kako je treba negovati vrati
11.	Prav tako kakor obraz in ob istem času.
Problem št. 12
Sestavila E. E. H. Bairdova
(I. nagrada ,Hockney-Mercuryja‘ 1893.)
Jadmiui'
Rešitev problema št. 9
1. Th3—hi	Kgf!Xhl
2. Kh4—g3	Khl—gl
3. Te6—el mat.
1...... Kg2—f3
2. Thl—h2	Kt3—14
3. Th2—f2 mat.
1...... Kg2—f2
2. Kh4—h3	Kf2—13
3. Thl—fl mat.
Rešitev problema št, 10
1. Dh4—g4	L Kar koli
2. Dg4—g8 ali e6 mat.
1. ... .	Kf7Xe8
2. Dg4—g8 mat.
1. . . . ,	Kf7—16
2. Te8—18 mat.
Na svetu poznamo okoli 6000 vrst stročnic.
*
Jelka je najbolj razširjeno drevo na svetu.
Korenine gorske vijolice so strupene.
Rešitev koneniške študije
1. Ta7—b7 šah Kb8—c8‘
2. Tb7—b5	c2—člD
3. Tbo—cS šah DclXc5 pat.
V srednje velikem mravljišču je okoli 100.000 mravelj.
Slon tehta pri rojstvu 50 do 75 kg,
Konec kratke partije št. 5
13. Sg5—e6	šah!	Sd8XSe6
14. Dh4—e7	šah	Kf8—g8
15. De7—e8	šah	Se6—18
16. Sd5—e7	mat!
Doslej je znanih okoli 384.000 žu-
Kolibri zaplahuta vsako minuto do lOOOkrat s perutmi. .
Poznamo okoli 400 vrst papig.
Moskovski turnir
Flohr — prvi
Orjaški moskovski turnir se je šele preteku petek končal; trajal je torej cel mesec dni. Kljub splošnemu pričakovanju ni zmagal noben Rus, tudi ne Keres, ne Reshevsky, ne Kan, am-:pak Flohr. S to zmago, pač najlepšo v svoji karieri, se je češkoslovaški prvak rehabilitiral za svoje zadnje poraze na evropskih turnirjih.
Končno stanje je takšnole:
1.	Flohr 12 točk; 2. Reshevsky
3.—6. Lilienthal, Magakanov, Devenfi* in Rogozin 10; 7. in 8. Belavjenec in Rabinovič 9V>; 9. in 10. Kan in Ala-torcev 9; 11. Konstatinopolski 8'/«;
12.	in 13. Smislov in Keres 8; 14. Go-glidze 7V:; 15. Toluš 7; 16. Romanov-skl 6; 17. Bondarevskt 5; 18. Panov 3Vi.
Rus Smislov, ki deli 12. in 13. mesto sKeresom, zmagovalcem Avrovega turnirja na Holandskem, je star1 šele 17 let.
Rešitev križanke
Vodoravno, po vrsti: 1. dinamit; ček; 2. omar; mikado; 3. kor; taborim; 4. vodomet; ni; 5. zidak; ton; s; 6. otet; mala; 7. d; nin; vezir; 6. it; referat; 9. jelačič, rim; 10. ananas; veja; 11. kan; kapitan.
Premikal n ica : Daruvar, Ori-nolco, Korotan.
0 r k o v n i c a :	Začneš pri zadnji
črki prve navpične vrste, potem vzameš zadnjo druge navpične vrste, predzadnjo prve navpične, zadnjo tretje navpične, predzadnjo druge na-: vpične, tretjo prve navpične in tako daijc do konca, pa dobiš:	Nobena
juha se ne poje tako vroča, kakor je bila skuhana.
Magičen lik:	Bivol, Švica,
vitez, ocena, Lazar.
Do m a č e delo:	Minka porabi
*a pletenje 2 uri, za šivanje 4 ure, torej' skupaj C ur.
Iva porabi za pletenje 1 uro, za »i canje 2 uri, torej skupaj 3 ure.
Iz te primere se vidi, da napravi Iva v istem času dvakrat toliko kar kor Minka. Zato bo dobila Iva 400, Minka pa 200 dinarjev.
Največji kiti so do 20 metrov dolgi,
V	Siamu žive ribe, ki hodijo tudi po suhem. S pomočjo plavuti prehodijo časih velike daljave. Nad škrgami imajo še poseben organ, ki z njim dihajo.
• -»
Prve kanarčke so jninesli s Kanarskih otokov leta 1536. v Evropo.
Avstralska ptica lajnar« lahko oponaša vse mogoče glasove: laja kakor pes, kikirika kakor petelin, joka kakor otrok, žvižga kakor lokomotiva in posnema celo žaganje.
s
Jež lahko požre strupeno kačo s strupenimi žlezami vred, pa mu strup nič ne škoduje.
Samo moskitove samice pikajo in širijo malarijo.
Da naberejo kilogram medu, morajo čebele obleteti šest mitijonov cvetov.
« če gre kralj v kot, sledi spet šah Ta7 itd., torej remis e večnim šahom
Kake M bilo, če M lahko vsakdo o gledališča opero poetatel teko, kakor te perioda doma pri radia...
Nevi vitamini
Po predavan/u Nobelovega nagrajenca prof. Karrer/a v Bazlu
Naslov našega poročila je napačen, v toliko, v kolikor profesor Karrer pred bazelskim komisijskim društvom ni predaval najprej o novem vitaminu, ampak o raziskovanju vitamina E, ki pospešuje rodovitnost in ki ga je v letih 1922/23 odkril neki ameriški znanstvenik. Profesor Karrer je delal nadaljnje poskuse z njim pred kratkim v svojem lastnem laboratoriju, a z znanstveniki iz laboratorijev tvrdke Hoffmann-La Roche. Naš naslov po-stare pa čisto upravičen, če ponovimo trditev, da so od doslej poznanih vitaminov A, Bi, Bs, Ba (D2, D3), E in amida nikotinove kisline, štiri vitamine preizkusili in sintetsko pripravili v Švici in če povemo, da se je profesorju Karrerju te dni posrečilo izkristalizirati vitamin K, ki igra veliko vlogo pri strjevanju krvi.
Pomanjkanje vitamina E pokaže pri podganah kot poskusnih živalcih za posledico značilne organske poškodbe. Pri samcih degenerira semensko sta-ničje in preneha zmožnost oploditve, pri samicah sicer dolgo ne moremo opaziti takojšnjih poškodb, zdaj so pa dognali, da s časom njih maternica iz-premeni barvo in se maternično tkivo histološko izpremeni. Ze prejšnji poskusi z živalmi so pokazali, da so posledica pomanjkanja vitaminov slabotni mladiči ali celo neplodnost. Vitamin E se nahaja v raznih količinah v vseh mogočih sadnih oljih in tudi v glavnati solati. Najlaže ga pa pridobivamo iz olja pšeničnih kali, pri segrevanju teh kali dobimo kot stranska proizvoda dva tocoplierola, oba uporabna v zdravilstvu.
Cisto kemični poskusi, ki so jih delali s tocopheroli in podobnimi spojinami za odkritje strukturnega obrazca, so zbudili pri poslušalcih, ki so napolnili veliko dvorano fizikalnega zavoda do zadnjega kotička, veliko zanimanje. Zadovoljimo se s poročilom, da vitamin E že z uspehom praktično uporabljajo v živil'ozdravilstvu; na Francoskem, pa tudi v Švici so kravam, okuženim z Bangovimi bacili, dajali vitamin E in ugotovili, da je število splavov padlo s 35% na 2"/«. Prav tako so dosegli uspehe z vitaminom E pri oploditvi neplodnih domačih živali. Imamo tudi že posamezna poročila o uspešni uporabi vitamina E v splošnem zdravilstvu. V Curihu znanstveniki preiskavajo, ali je v hrani čebelje matice v nasprotju s hrano delavk vitamin E.
Praktična uporaba in doziranje
O tem delil raziskave vitamina E je govoril procesor Demoll od tvrdke Hoffmann-La Roche. Povedal je, da je s poskusi dognal, da vitamin E sicer ni neobhodno potreben ob začetku brejosti pri podganah, da pa zagotovi dobro skotitev in zdrave mladiče, ako ga vbrizgamo breji podgani vsaj dva miligrama.
Surovine za vojno
Petrolej : USA 62'V« svetovne produkcije, Nemčija 0“», Italija 0“».
Železo: USA 30“/*, Velika Britanija 10*/«, Francija 21%, Nemčija 4*/'«.
Bombaž: USA 40«/«, Velika Britanija 24"'«, Nemčija O4/., Italija 0“/».
Zlato: Newyork, London in Pariz 80'/o, ves ostali svet skupaj 20“/».
Poravnajte naročnino!
dem
Od ovce do hermelina
Ko srečamo na ulici elegantno damo, zavito v dragocen kožuh ali pa preprosto, a čedno oblečeno gospo v jopici iz divje mačke, se nam pač zazdi, da bo kmalu zima. Vendar dandanes to zmerom ne drži. Tudi kadar prihaja poletje v deželo, se dame ogrinjajo v kožuhe in nosijo boe vseh barv in krzna. Tu pa tam vidiš celo majhen krznen muf. Sonce in kožuh
—	to pa vendar ne gre skupaj! A nikar ne mislite, da nameravamo zabavljati čez žensko modo, le razumeli bi jo radi. Prav zato smo šli v vas k nekemu krznarju. Rad je ustregel naši prošnji in nas je za en dan vzel »v roke«.
Izbiranje kož
Krznar nam je v prvi učni mi razkazal krzna in kože. Krzno ima lepo urejeno in povezano v svežnje, pač po kakovosti, barvi in po namenu predelave. Perzijance vežejo v svežnje po 20 kož, veliko ovčje krzno pa samo v svežnje po 10 kož. Morski pes pa je tako velik, da je v enem svežnju samo pet ali šest kož. Svežnji so točno urejeni za predelavo, kajti za krznene jopice potrebujejo drugačno kožo ksu-kor za krznene plašče. Velike kože uporabijo za plašče, da jih ni treba preveč rezati, če dam* naroči plašč, ji krznar postreže z ustrezajočim svežnjem krzna. Plašč urežejo iz platna, tako utegnejo pozneje morebitne napake v kroju brez sleherne škode popraviti.
Najvažnejše in najtežavnejše delo je pa urejanje kož. Za to delo so uporabni samo ljudje, ki dobro poznajo ,vse odtenke krzna in znajo tako dobro izbrati podobne si kože, da se prav nič ne pozna, da so sešite. Vsaka koža ima tri dele: glavo, srednji del in zadnji del. V vsakem delu je krzno drugačno, tudi dlaka ni povsod enako košata. Krznar mora torej pri krojenju paziti, da vse te nedostatke krzna spretno zabriše.
Krzno »presajajo«
če je krzno nekam neenakomerno, če je leva polovica kože lepša od desne, tedaj je treba neenake dele pre-menjati: strokovni izraz za to popravilo je »presajanje kož«. Nikar se ne bojte, drage dame. vaš plašč ne bo zato nič slabši! Kožo prerežejo po sredi od glave do repa. Prvo polovico kože polože potlej na levo, drugo polovico pa na desno stran pri sredini plašča. Pravijo, da kožo »presade«. Kože nato sešijejo, da dobe dele, kakor jih kažejo kroji; zdaj je pa treba krzno »pribiti«. »Pribiti,« boste vprašali, »kaj je pa spet to?« Mojster bi se vam zadovoljno nasmehljal in vam prav rad pokazal to nenavadno »ročno delo«. Na veliki deski leže plaščni deli, nekaj prednjih in nekaj zadnjih delov. Vsi deli so z drobnimi žebljički pripeti na deske. Kože morajo še mokre napeti in jih tako osušiti, da plašč pozneje obdrži svojo obliko. Ko kože dovolj raztegnejo in osuše, urežejo po zanesljivem kroju iz njih posamezne dele in jih potlej sešijejo v plašč ali jopico.
Največkrat je le jagnječje krzno...
Kakor ločimo ljudi po visokih odlikovanjih, po imenitnih naslovih in imenih tujega prizvoka, tako tudi kože ločimo po njih vrednosti. Mati raznih imenitnih krzn je pa zelo pogosto naše skromno domače jagnje. Kože domačih janjčkov predelajo v bobrovino ali pa v krzno še imenitneje zvenečega tujega imena. Bizamsko krzno, čudovito leix> ko le kaj razkrinkamo na-
posled kot zelo spretno predelano jagnječje krzno. Dame nosijo jagnječje krzno pod vsemi mogočimi imeni. Preden dobi pa jagnječje krzno drugo ime, mora romati skozi mnogo rok. Krzno sicer prodajajo pozneje pod drugim imenom, a koža le ostane zmerom ista. Za janjcem — njegov najznamenitejši in najdražji zastopnik je perzijsko jagnje — pride na vrsto naš stari znanec zajec. Predelan v »seal«, krasi skromni domači zajček ramena elegantnih dam in mnogi plašči iz krzna so iz predelanih zajčjih kož.
Srebrna lisica
Prijazni krznar nam je pokazal dragoceno krzno raznih kun, sobolje-vino in dihurjevo krzno. Te kože so tako dragocene, da jih predelavajo vsako posebej. Naposled nam je prijazni krznar pokazal sen vsake ženske, srebrno lisico. Lisičjega krzna je zelo veliko. Najnižji zastopnik lisičjega krzna je oče lisjak. Na mizi je ležalo takšno lisjakovo krzno, a brez najlepšega okrasa, brez košatega repa. Nič ne de, dandanes so krznarji tako spretni, da jemljejo košate repe manj lepim lisicam in lisjakom in jih vstavijo drugim, ki imajo sicer slab rep, a košato krzno. To delajo tako spretno, da ničesar ne opaziš. Vse to so pač skrivnosti, ki jih ne bi smeli izblebetati, a vajenci so menda že od nekdaj preveč zgovorni...
(»N. W. Journal«)
Mov nadmikroskop
V	preteklem letu je zbudila splošno pozornost vest, da so nemški znanstveniki sestavili nov mikroskop, ki z njim lahko kakšno stvar milijonkrat povečajo. Zdaj pa prihajajo iz Newyorka poročila o novem ultramikroskopu, ki prav tako milijonkrat poveča in omogoči na zaslonjalu vidne projekcije.
Dr. Vladimir Zworykin, ki se je leta 1899. rodil v Rusiji in je prišel leta 1919. v Zedinjene države, kjer zdaj vodi raziskovalni lab oratorij elektronov in je že odkril važne stvari na področju elektronov in gledanju v daljavo, je pojasnil svoj izum več sto učenjakom in tehnikom, ki so z največjim občudovanjem opazovali na zaslonjalu čudovito jasne, neskončno majhne stvari, ki jih doslej niso mogli niti zaznati. Tako so videli natanko atom kot bleščečo, okroglo svetlobno tvorbo, ki so jo videli v premeru v velikosti palca; plinske molekule, ki so uhajale proti površini posode, .povzročitelja koz in velike slike okroglih bakterij. Nova priprava uporablja namesto svetlobe elektrone, močno magnetno polje namesto optičnih leč in fluorescenčno zaslonjalo namesto okularja. Tako vidi slike hkrati več ljudi, kakor pa če bi uporabljali posamezne okularje. Dr. Zworykin je pripomnil, da še niso dosegli meje povečanja in da bo mogoče človeškemu očesu možno videti potek okuženja telesa z eno samo klico in nastanek bolezni.
Ruski Babilon
Razumljivo je, da v ogromni ruski državi ne more vladati samo ruščina. Ruska Akademija znanosti je nedavno izdala posebno knjigo, kjer govori o različnih ruskih narodih. Teh narodov je dosti več, kakor bi si mislili. Na vsem ruskem ozemlju poznajo nič
manj kakor 141 različnih jezikov. Te jezike govori 59 glavnih narodov in 96 jezikovnih skupin. Večina teh jezikov ima že dolgo svojo pisavo in slovnico, nekateri pa so oboje dobili šele po revoluciji.
Nekatere narodnostne skupine štejejo komaj po nekaj sto ali tisoč duš. Najmanjša jezikovna skupina so vse-kako Oroki, ki stanujejo na severni polovici otoka Sahalina in štejejo vsega 154 duš. Druga skupina so Vodjaki, ki jih je 700. Prebivajo v zapadnem delu Ijeningradskega okrožja in so ohranili svoj jezik. Prav isto je tudi s Ka-ragi, ki jih je 432 in ki prebivajo nekje v Sibiriji.
Voda v človeškem telesu
če pije človek brez potrebe, ko ni žejen ali na prazen želodec, se po dognanjih strokovnjakov voda izloči šele po štirih urah. Najprej jo vsrkata želodčna in črevesna sluznica, potem pride v limfne cevi, nato pa v krvne žile, odkoder se nazadnje izloči v ledvicah. Pri tem je zelo zanimivo, da prevelika količina vode ne razredči krvi, ker vodo sprejema tkivo, ki odvaja organske celice od krvi. V tkivu se nahajajo kapilare, ki pomagajo prenašati vodo med krvjo in tkivom. Voda, ki je odveč, se v tkivu ustavi in preide v kil šele takrat, ko kri začuti pomanjkanje vode.
Površina kapilar znaša pri odraslem človeku 6000 kvadratnih metrov, in zato veže tkivo velike količine vode in da se pri tem kri ne razredči. Voda seveda ne učinkuje na celice. Samo takrat, če je voda že porabljena in ni dovolj nadomestila zanjo, prevzamejo organi vodo v celicah, in tedaj se nas poloti občutek žeje. Hkrati se tudi ustavi prehod vode iz celic v tkivo in njeno izločanje skozi ledvice. Osrednji organ, ki vodi ves ta proces, je hipo-fiza, a izločanje vode nadzoruje hormon tonefin. Razume se, da tudi ostale žleze delujejo na količino vode v telesu,- Zlasti ščitila žleza in jetra.
VVlssen und Fortschritt, Stuttgart.
Slabo hranjen svet
Gospodarski odsek Zveze narodov je pred kratkim obrnil pozornost javnosti na stisko v revnejših državah, na revščino, ki se je s svetovno krizo še stopnjevala.
Preiskave v različnih državah so pokazale, da je celo večji del civiliziranih narodov slabo hranjen. K temu je treba prišteti še neko enostranost v prehrani, ki ima svoj vzrok v nevednosti mnogih narodov, francosko »monokulturo« in nizko povprečnost v prehrani mnogih narodov. Celo y deželi, kakor so Zedinjene države, kjer hrano zelo previdno izbirajo, so našteli veliko število preslabo hranjenih družin. Tudi v Veliki Britaniji, v sorazmerno dobro hranjeni deželi, je poraba mleka manjša od polovice normalne porabe in tudi poraba sadja nazaduje vzporedno z mezdami. Norveška bi za svojo državo potrebovala 30.000 ton presnega masla, izdela ga pa za svoje potrebe le 9285 ton, polovica je pa še pomešana z margarino. Na svetovnem trgu prodajajo pa norveško maslo za tretjino slabše od normalnega po konkurenčnih cenah. Mnogim kmetom je kruh tri četrtine njih hrane. To je pa odločno preveč, če upoštevamo slabo kakovost kruha po vaseh. Pred kratkim so v nekaterih deželah dvignili porabo mleka za šolske otroke. Posledice so sijajne, V Veliki Britaniji so delavci po tovarnah popili 38 in eno četrtino milijona litrov mleka več ko lani, ne da bi pri tem prodale manj mleka mlekarne.
VeMo
se govori.
vendar so merodajna samo dejstva* In dejstvo ja, da ni A j p i r i n a bre* »B a y e r«-jevega križa.
aspirin
tablete
©Ijftt /zg. pod S. bf3(*;n 5>608 etJ *. KC
V norveški prestolnici dobijo otroci V šoli zastonj tako imenovani »Oslo-zajtrk«, skodelico mleka, presno maslo, pšeničen kruh, sir, polovico pomaranče, polovico jabolka ali presnega korenja, poleg tega pa še od septembra do marca primemo množino ribjega olja.
Kako dolgo lahko 2ivimo brez hrane
Newyork, februarja.
Američani so navdušeni za statistike. Neki znani univerzitetni profesor, ki se že več desetletij bavi s prehrano živali, je napravil zanimivo statistiko o tem, katero bitje na svetu lahko najdalje živi brez hrane.
Ta učenjak pravi, da nekateri psi lahko žive brez hrane več ko 100 dni.
V tem pogledu je pa še odpornejši od psa škorpijon, ki lahko preživi bre2 hrane leto dni.
In še ta žival nima prvenstva. Neka vrsta kač, ki žive v Indiji, lahko stradajo celo dve leti.
Vsekako pa ima med žuželkami prvenstvo v stradanju pajek, ki utegne živeti brez hrane celo okrog 27 mesecev.
Kar se tiče ljudi, so v tem pogledu veliko manj odporni. Bilo je tudi že več primerov, ko je človek zdržal brez vsake hrate največ 60 do 70 dni.
Novo odkritje v fiziki
še do nedavnega so mislili, da je materija sestavljena iz dveh različnih elementarnih delov: elektronov in protona, ki sestavljajo atome. Elektroni so negativno naelektreni deli, ki se sučejo okrog pozitivnega jedra ali protona, ki je dosti težji od njih.
V	teku nadaljnjih poskusov in teorijskih del so odkrili celo vrsto norih elementarnih delov materije: r.eutrone, pozitrone, neutrine in mezotrone, tako da se zdi materija zdaj, veliko bolj zapletena kakor so prvotno mislili.
Neutron je težak kakor proton, a# je električno nevtralen. Pozitron je del teže elektrona, a je pozitivno naelektren, neutrin ima pa težo elektrona in je električno nevtralen. Leta 1937. je Anderson odkril mezotron; ta je po teži med elektronom in protonom in je lahko pozitivno ali negativno naelektren. Pred kratkim so pa ameriški fiziki odkrili še neki nov elementarni del, »neutreto«, ta je pa brez električnega naboja.
Noveht ^Družinskega tednika“
OTROKOVA SLIKA
Napisala Inge. Strammova
Neki mož je šel po stopnicah po Širokih, s preprogami pokritih stopnicah velike knjigarne. Na sebi je imel črne hlače in poškrobano srajco pod napol odprtim plaščem, kokor je ne nosi nihče, če ni ravno natakar in ne gre v službo.
Moža je aadižal nekdo, ki je sedel za mizo, polno posetnic in s telefonom, potlej mn je pa pokazal še neke stopnice naprej in po dolgom hodniku. Terni naj pocuka v ozki sobi.
Slišal je veliko pisalnih strojev za vrati in veliko korakov in glasov na hodniku, nagle in počasne korake, govorjenje in smeli. Kakor da ne l>i bilo na svetu nič važnejSegg in d« bi bil lian namenjen zato, da delaš, da ee zvefer lahko nečesa veseliš. Da sloji v majluii sobi nekdo, ki ga vsaka minuta bolj vznemirja, zato se nihče ne zmeni.
Ljubezniva dama, ki je naposled pri-ila, tudi ni mogla razumeti moža. Pred njo je položil li«t, iztrgan iz neke modne revije, ki jo je izdala založba in je pokaeal ua sliko nekega otroka. Rad bi vedel, čigav je ta otrok?
A uredništvo modne revije prav nič ne zanima, kdo nosi obleke na slikah.
To je stvar fotografov. Naslov mu že lahko pove.
»Potem pa prosim!« V glasu tega moškega je nekaj, kar je ljubeznivo damo nekoliko zmedlo. Napisala mu je naslov, on ji je pa gledal preko ramen. V njegovem obrazu je nekaj drgetalo. Pri odhodu je komaj pozdravil. Prepih mu je iztrgal vrata iz rok in jih zaloputnil.
Zunaj na uliei si ni pokril klobuka in je pozabil zapeti plašč, čeprav je pihal mrzel veter. Torej je le res, čisto res je, je moral neprestano misliti.
V	tramvaju je spet razgrnil list i« revijo in strmel vanj. Dovolj časa je imel zato. Dolgo vožnjo ima pred seboj, od jugovzhodnega dela velemnsta Pa prav do severnega dela, tja, l«g«r imajo postaje in ceste lepa imena, ker sicer na njih ni nič lepega. Tam je poprej stanoval. Tem strmnje tudi fotograf.
In to je lorej njegov otrok, otrok, ki »e je rodil v podstrešni sobici; njena okna so bila zasenčena od cele vrste dimnikov, ki ao »tali pred njim
kakor zid. Otrok nezaposlenega moža in revne ženske, ki je včasih v mrak«
sanjala o tem, kako dobro se ji je godilo poprej, ko je bila še služkinja, ko je vsak dan nosila dobre jedi na mizo, ko je sijalo sonce v njeno sobico in preko njene bele postelje in ko je nedelje preživela v zelenju, z njim, ki ji je govori) o ljubezni. Zdaj se je pa vse to spremenilo.
Stiska ugonobi ljubezen. In če pride nekdo potem do denarja, ima rajši takšne ženske, ki se znajo še smejali in imajo cvetoča lica, čeprav samo naličena.
Ženska je potem raznašala časopise in se preživljala kot strežnica. S tem je zaslužila dovolj kruha zase in ze otrok«. Ko potem na lepem mož sploh ni več prišel domov, se ni nihče zgražal nad njim.
Od tega je pač že nekaj let. Zdaj je sedel tukaj in strmel v otrokovo sliko; od prvega trenutka dnlje je vedel, da je to njegova Ani, čeprav tega ni mogel razumeti. Kajti otrok sedi na preprogi, lepo oblečen, skrbno počesan in ima okrog sebe polno igrač, kakor lirala princesa. Koko je prišla njegova Ani v takšno okolico? Kdo je mogel kaj takšnega kupiti njegovi Ani?
Mož je naglo vtaknil list v žep in vstai, čeprav še dolgo ni izstopil. V žepu ge .je njegova raka krčevito oklenila lista papirja. Če ima njegova žena drugega? Niste se ločila, se ima pravico do nje. Že dolgo ima dobro službo natakarja in je že večkrat mislil... Da, kaj potem ? Ah, človek ne sme tekali za ženskami, si je mislil. Revne so, varčne in poln e očitkov, ali
pa lahkomiselne in brez srca. Zdi se, da človek ne more biti srečen ne pri teh ne pri drugih. Tothi otrok... V rokp mu je prišla slika otroka.
In če bi zdaj hotel, bi otroku lahko kupil igralno preprogo in rožnato oblokco, da, toliko zdaj že zasluži! Majhno, svetlo stanovanje bi lahko imel, ki bi vanj sijalo sonce, da. A zdaj je bilo pač že prepozno. Ali pa bi moral nekoga odstraniti, nekoga, ki ne samo njegovemu otroku, temveč prav zanesljivo tudi njegovi ženi kupuje svilene obleke! Zdaj hoče imeti gotovost!
Ko je izstopil, je deževalo. Pot je bila še bolj neprijetna. Prišel je do poti, ki je po njej vsak dan' hodil. Hotel je prav m prav k fotografu. A moral je obstati, šel je nekaj korakov. Tukaj sta se v začetku včasih poljubila, še zmerom je tukaj tako temno. Še zmerom diši po odpadkih in 1» cunjah.
Soj je vendar bedasto misliti, da njegova žena stanuje še tukaj. Kljub temu ga je gnalo po stopnicah navzgor. V četrtem nadstropju so je ustavil pred starimi vrati. Nad zvoncem je še tičala medeninasta deščica z njegovim imeuom. Vse je ostalo neizpremenjeno. Za vrati je jokal otrok. Na njegovo zvonenje ni nihče odprl.
Njegov otrok ječi za vrati! Mati je odšla. In da ima očeta, lega najbrže pač ne ve. Mož je sedel na zgornjo stopnico in si z rokami podprl glavo. Nekdo je prihajal po stopnicah, neka ženska s steklenico mleka in hlebcem
kruha. Žena je zagledala moža sedeti na stopnicah in preko njenih ustnic je prišel rahel krik.
»Ne smeš se ustrašiti,« je rekel mož. Žena je zmajala z glavo. Noben smehljaj ni spreletel njenega obraza.
sStopi noter,« je dejala, »za danea bo zadostovalo tudi zate!«
Zadostovalo bo zanj: kruh in mleko in krompir in otrok in zagrenjena žena. Boljše hrane jo navajen. In mislil je, da otrok nosi zmerom rožnato oblekco, kakor na sliki. Zmečkani papir je potegnil iz žepa.
»A tako,« je zašepetala žena. »Če je tako...« Ohlekce plete za neko trgovino. S tem zasluži več kakor z raznašanjem časopisov in lahko ostane pri otroku. Fotograf L: sosednje hiše. potem otroka fotografira v oblekcalt za revije.
“Tako že Ani nekaj zasluži! Za dva ravno zadostuje!«.
»A ne za tri!:: je dejal mož s spre- . menjenim glasom, sklonil se je k otroku in ga vzel v roke. Olrok je obrnil obrazek stran.
»Cisto prav imaš. Ani! A zdaj bo kmalu drugače. Zdaj ima očka dovolj denarja za družinico, za kruhek, potičko in lutke.«
»In bo spet tako kakor je bilo včasih?« je zašepetala žena in svetal, vprašujoč nasmeh j1- razjasnil njen obraz.
»Čisto drugače kakor je bilo poprej, veliko, veliko lepše!« je zastokal mož in otroka posadil nazaj, d# je lahko objel svojo ženo in jo tesno, tesno stisnil k sebi.
ili vsi čudni znal da so poskusne prav tako gibčne i je odkril dr. Sli
6. nadaljevanje
Čez kakšnih deset minut je to odkril. Možak se je obrnil v isti konec finesta, kamor je prejšnji dan hitel Thompson in zavil v ozko umazano iuliro, v zapuščeno hišo, ki je prejšnji kl»n skrila moža gospe .Jane.
Ulica je bila pri belem dnevu še (bolj zapuščena kakor zvečer. Zdelo se ile> da morata biti Thompson in bra-jhjti možak s spominčkom med očmi ^“ina stanovalca ali obiskovalca lega 'zapuščenega kota.
llarry je zdajci zaslišal za sabo sva-keč glas avtomobilskega trobila, če-jprav je urno skočil v stran, je le malo Jnanjkalo, da ga blatnik temnozelenega prtotnobila, ki je prav tedaj z bliskovito naglico zavil v tiho ulico, ni »plazil.
Reffold
je zagledal za drobec sekunde ob oknu nekam znan tema n »braz, potem mu je pa avto izginil jizpred oči in obstal pred poslednjo (fllSO.
V ralca poleg šoferja so se odprla, pkozi hišna vrata je planil bradati jinož, sedel k orjaškemu šoferju, in že d® odhitel avto dalje po cesti, držeči 'P0 stare hiše, proti Bedlontu.
•v [ T 3® bil nehote napel vse svoje nite. Vedel je, da je avto Fordove panike, da ima Cloodvearjeve gume ® da je na zadnji strani temna lisa lesketajočem se lošču. Poznal je - 1 Pot, po kateri je odhitel avlo, in j! celo številko si je zapomnil. Toda ruga znamenja so se mu zdela dosti Tmi zanesljiva, saj bi bil prisegel, da
®evdkH ni prava,
H* i ie Retfold vse to zvedel, se je i"iel zahvaliti slučaju, in ta slučaj je | , dr. Shipleva zelo koristen, za ekoga drugega pa vražje neprijeten.
.v 11elmj dni je hodil John, Shiple-[, v 6luga, s takšnim mračnim obra-P° V1**1., da se je videlo, kako ‘v , y°lje je in kako ga nekaj tišči.
se je očitno nekaj izpreme-, n 1o mu ni bilo všeč, ni pa vedel, is™I i vzrok *ei spremembi. Njegov js podar je bil neprestano razdražen nemiren, po ordinaciji se je za dolih	v laboratorij ali pa kar
oezal iz hiše in se po kratkem času pet vrnil domov. Večere je preživljal kakor že dolgo prej ne.
Mrs. Carringhtonovo je zdaj pogo-f leje videl kakor prej in zdelo se mu K, da gospa v svojilt sobah ne more ?ajti pravega miru. John je opazil, da & pogosto podnevi in tudi zvečer, ko [®e je dr. Shipley mudil kje zunaj, jhodila po hiši in povsod, nekaj brska-a- Zanimati se je začela~iznenada tudi !*a vse ljudi, ki so prihajali v hišo ' odhajab iz nje, toda ta novost mu jle bila všeč, ker je imel tako priložnost, da je pogosteje poiskal madam jn ji obširno poročal o vsem, kar jo je moglo zanimati.
. Ur. Shipley ob nedeljah ni ordiniral 1,1 je zato vsako nedeljo poležal. .John *e_je zato začudil, ker ga je dane6 ob tsti uri kakor ob delavnikih poklical i sebi, in že prvi pogled na gospo-»srja mu je povedal, da mora biti zdravnik zelo slabe volje. V resnici Je imel Shipley spet za seboj noč, ki J? je prebil med kajenjem iu premiš-Tianjem, dokler ni naposled zapadel v 'dremavico, pomešano z neprijelnimi ®3njami.
Tako se mu je godilo že od poslednjega večera, ki ga je preživel * Mrs. Carringhtonovo, in moral si je fRriznati, da je pustil skrivnostni do-j^dok tistega več*en posledico, ki jili j?® bi bil nikoli pričakoval. Naj si je tolikrat rekel, da je Mi«. Carringb-|T,'/)va sicer njegova gospodinja, dru-®?ce t»a čisto neodvisna ženska, ki ji Ueba odgovarjali za evoje početje, ?..je vendar trenutek nato že spet razbijal glavo z morečimi vprašanji o gtjeni osebnosti in njenih zvezah. Oči-, si je, da je bil zelo nepreviden, ««r je vzel Mrs. Carringhtonovo v eluž-®°> ne da bi bil prej poizvedel, kdo je ** ženska; toda. — saj je hidy Crow-^rdova vse zasnovala in boljšega priporočila od njenega si pač ne hi nio-^®1 želeti. Sicer pa so sloneli vsi uje-jE°vi pomisleki mi samih slutnjah in ~jduih zaključkih, ki so 6e mu zbu-zaradi njenega vedenja, in kdo «(e- ali mu Mrs. Carringhlonova ne bi w*eka na prav nedolžen način razlo-*«a, če hi le hotela.
Trav njenemu molku je pa zdaj S^dtikal razne vzroke, ki so ga hudo ?a‘h“iii ger so ranili njegovo samo-1h’hje in zbujali v njem — dr. Ship-?čyu se j? .'-pačil obraz — občutek les trte ljubosumnosti. Svoji goftj.-m ?’nji bi odpustil še tako mračno pre-rddost in ji mirne duše izpregledal v11'!! ne Čislo neoporečno sedanjost, «®'!a če ima kakšen drag moški prste.
'to-s, je vsega nepreklicno konec...
„ Resda si ni mogel predstavljati, ka-0 bo potem, saj se mn je že zdaj j*delo življenje v hiši nevzdržno, če ni nje.
Zadevo, ki je prav za prav zakrivila >o to zmedo, je že skoraj pozabil, celH'«v se je prve dni zelo vneto H^varja.l z njo. Napravit je bil a.ua-,ZP vlaken in jo dal potem preiziku-še nekemu zelo uglednemu k»-btjku; in pokazalo s.e je, da je odkril •tozaan ra-Ili asi. i sirup, ho je začel delati z njim poskuse na živalih, je »gotovi! neizmerno nevarnost tega *'.»Pa. Opazil je tudi kako različno je '~rhikov.il sirup, če je prišel po sr-dno ka naravnost v kri, V obrh pri-
PREPROGA GROZE
DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis VVelnert-VVlIton
hrswi mmsMm rjRsnn ■Cn«MK54UB«Sta
merili so ohromela središča živcev in i John je še zmerom stal pri odprtih mišic, in razlika je bila v tem, da .je v*s
pri vbrizganju strupa pri priči nastopila smrt, pri zunanji infekciji pa je poteklo nekaj časa, preden je začel strup učinkovati. Zdaj je delal poskuse s protistrupom, ki ga je odkril po srečnem naključju takrat na policijski stražnici v Bermondseyu, in bil je ves srečen, ko je tudi zdaj dosegel z njim lepe uspehe. Celo pri vbrizganju strupa v žile je še po nekaj sekundah lahko preprečil smrtni uči-
atih in precej časa je poteklo, preden se je zbral.
Ko je voz z dr. Shipleyem prevozil nekaj cest in zavil v neko ulico, vzporedno s Temzo, se je motor iznenada ustavil.
Šofer je začel jezen preobračati vzvode in stikala, potem je pa skočil iz avta, da bi pogledal, kaj se je pokvarilo. Naposled je odpri vratca v notranjost voza, da bi poiskal j>od sedežem orodje.
Trenutek nato se je njegovo orjaško telo zavalilo na dr. Shipleva, in hkratu je zdravnik začutil le predobro znani mu ostri sladkobni vonj.
Preden se je mogel ganiti ali kriknili, je izgubil zavest,
6
»Kaj mislite torej o zadevi dr. Shipleva, Burns? Ali vam ne zdi, da je šel v past?«
Nadzornik \Vebster je vprašal svojega tovariša zdaj že tretjič ali četrtič med vožnjo proti Nevvehurchu in pri tem je pogledal od strani dolgega, suhega moža. podobnega sestradanemu župniku k kmetov
Odkar je planila Mrs Gm ringhtono-va s svojim vznemirljivim sporočilom v njegovo pisarno, je zadeva iz New-chureha izgubila zanj sleherno zanimivost, in najrajši bi ostal v Londonu, da bi se lotil iskanja ugrabljenega zdravniku.
Toda najprej je bilo treba izpolniti ukaz s Scotlaud-Ynrda. Na la ukaz je bil še pred kratkim tako ponosen... Čeprav bo medtem poteklo toliko dragocenega časa...
Nadzornik bi bil rad slišal od Burnsa vsaj kakšno tolažbo, kajti Burns je veljal na Scotland-Yardu za človeka, ki ga niti najtežavnejši problemi ne spravijo v zadrego.
Vse je kazalo, da spretni Burns o Shipleyevi zadevi še ne ve dosti, ker
nek. Najbolj je bil pa presenečen, ko je videl, da pri tem niso samo hitro izginili vsi čudni znaki obolenja, ampak da so poskusne živalce postale spet prav tako gibčne kakor prej. Slučajno je odkril dr. Skipiey še nov učinek tega nenavadnega strupa. Pri svojih poskusih je nekoč odprl stekleno cevko s preparatom, ko je stopil John v laboratorij in mu prinesel neko sporočilo. Ko ga je poslušal, je držal cevko v bližini .dihal preizkusne živalce, in ko se je obrnil k njej, je opazil, da se živalca duši.
Dr. Sbipley je potem nadaljeval poskuse tudi še v tej smeri, in je odkril, da je preparat zelo učinkovit tudi kot plin.
Imel je torej pravcat peklenski strup, ki ne pušča v telesu niti sledu za sabo. O možu iz Bermoudseya je sodil dr. Shipley, da je moral priti v zunanji dotik « tem strupom, in zanimalo ga je, kaj se je potem z njim zgodilo. Toda o tej zadevi ni ničesar več slišal in tudi razburljivi dogodki tistega večera so ostali osamljeni. Tako si je dr. Sbipley kmalu začel govoriti, da bi bilo bolie, če bi bila Mrs. Carringhlonova molčala. Sicer bi pa prav rad tvegal vse mogoče nevarnosti, če bi se le potem uredile razmere v njegovem domu spet tako, kakor so bile pred tistim usodnim večerom.
John je ravno pripravljal zajtrk, ko ga je poklical telefon, iu dr. Slupley si je moral sam naliti čaj. Niti najmanjšega teka ni občutil, in ]K) nekaj
požirkih se je Jolrn spet vrnil.
»Mr. \Vebster bi rad nujno govoril z vami, sir,c je povedal.
Dr. Shiplev je bil nekoliko presenečen iu je hitro vstal. Vedel je, da ga kliče nadzornik samo v prav nujnih primerih.
Ko je vzel slušalo v roke in želel VVebstru dobro jutro, je zaslišal hitre, pretrgane besede:
»Dr. Shipley?... Da?... Dobro, da sem vas dobil. Kaže, da se je zgodilo spet nekaj velikega v Nevvchur-chu. Podrobnosti še ne vem. Poseben j je mr vsako proseče vprašanje svoje-ukaz imam od Seotland-Yarda, da mo- j ga spremljevalca samo skomignil z ram iti tudi jaz tja. In prosil naj bi j rameni in potegnil dim iz debele vas, da greste še vi z menoj. Šef je j smotke, ki je spredaj gorela, zadaj jo tako rekel. Okoli enajstih vam bom j je pa žvečil
poslal avto, višjega nadzornika Burnsa j Ko je po dolgem času \Yebster že
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in sveilolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, tnonga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna 105. REKH LJUBLJANA
bova pa med potjo naložila. Torej pripravite se! Saj poj dete? ?,
»Prav rad, gospod nadzornik. Tez četrt ure bom že pripravljen. Do svidenja...«
Sh.ipley je bil vesel, da je našel nekaj razvedrila za dati. čigar dolgo-<si6»oati se je tako bal. Vrnil se je v jedilnico, pozajltkal in si nekoliko boljše volje prižgal smotko. Potem je naročil Johnu, naj mo pripravi površnik in instrumente. Povedal mu je, kam je namenjen, in dvajset minut nato je stopil iz hiše, da počaka prihoda napovedanega avtomobila. Bila je temnozelena Fordova limuzina, ki je nekaj trenutkov nato že drvela po" cestL Orjaški šofer je vljudno snel čepico iu odprl vratca.
6hipley je zlezel v avlo, ki je trenutek nato zavil okoli naslednjega vogala.
John je bil v veži, ko je prihitela
obupal nad Burnsom, ga je Burns nekaj vprašal:
Ali je bija dama, ki vas je obiskala, zdravnikova zena?«
»Ne,« je odvrnil Webster in čudil se je, da je to detektivu najvažnejše, -Samo njegova gospodinja...«
Burns je zamišljeno zmajal i. glavo.
»Čudno,« je rekel. »Če bi bil jaz na njegovem maslu, bi se bil že davno z njo oženil.«
Ko sla «e pripeljala na policijo v Nenchutehu, p: je komisar že čakal. Skromne izsledke svojega poizvedovanja je oblekel v dolgočasno poročilo, pri katerem je Rurns v starem, udobnem naslanjača dremal, Webeter *e je pa neprestano začudeno izpraševal, zakaj so prav njega poškili aemu
V Milnerjevi hiši j© postal Burns •potenj nekoliko živahnejši. Pustil .je \Yekstra, d« je poslušal zaivorujee komisarjeve zgovornosti, saru se je pa
ki ga je zdravil dr. Shiplev,« je potem na lepem dejal in hitro pogledal VVebstra.
Na odgovor, ki ga je dobil, ni bil pi ipravljen.
Nadzornik je planil kvišku kakor razdražen pes iu pokazal svojemu tovarišu 9 Seotland-Yarda zobe. »Mr. Burne.« — to pot se ni prav nič trudil, da bi priduši! • glas, — »to si pa prepovedujem. Rajši se brigajte sami zate. te bi bili vi na mojem mostu, ne bi bili ukradli samo n joga, ampak še vas povrhu...«
Višji nadzornik je pogledal kakor človek, ki je dobil vedro ledene vode na glavo. Webster je bil rdeč kakor rak.
Naposled je pa nadzorniku le pošla sapa, da so se mu zaprla usla, in Burns je našel priložnost, da mu jo stisnil pismo v roko.
Ko je \Vebsier pismo prebral, je prišel v zadrego, in proseče je pogledal Burnsa od strani.
»Da, seveda, to je nekaj drugega,« je rekel, ko se je nekoliko opomogel. »Toda vi ste me kar brez vsakega uvoda vprašali po tej vražji zgodbi...«
Potem je mirno povedal vso zadevo. a ko jo je končal, se ga je spit polotila besnost. »Želel bi si, da bi bila tudi tu ista tolpa na dolu. Potem bi nemara vsaj koga izmed njih kdaj zgrabil za vrat!«
Burns ga je molče poslušal. Pripravljal se je, da 1» splezal skozi okno nazaj v hišo.
»Kaj se bo torej zdaj zgodilo?« je vprašal Webster, ki je iznenada začutil potrebo po dejanjih.
»To, kar je v pismu zapisano,« je mirno odvrnil Burns in izginil v sobo. *
Mr. Reffold,« je vzkliknila Mre. Benettova, ko je prišel Hnrry po svojem obisku v .Kostanjevi hiši4 in po lovu za možem z brado okoli enih popoldne precej hitim domov, »dvakrat so vas že klicali iz "London«, P« žal nisem vedela, kdaj se vrnete. Dama se bo čez pol ure še enkrat oglasila.«
Harry jo je molče poslušal in nič ni kazalo, da bi ga ta novica zanimala.
»In še nekaj vam moram sporočiti,« je pridušeno menila po kratkem pomišljanju. Mr. Thompson uie je spet obiskal...«
Reffold je pozorno jrogledal kvišku in Mrs. Benettova je bila zelo zado-
mteo in oprezno pregledoval papirje, ležeče na njej. Iznenada je zagrabil majčken predmet in ga dvignil proii svetlobi.
Bil je velik, čudovito čist biser.
»Lepo, kaj?« je rekel in pomežiknil.
Nadzornik si je ogledal dragulj, toda kakšno morilsko orodje ali vsaj odtis prstov bi mu bil dosti ljubši.
Ko je višji nadzornik spravil biser v listnico, je začel še bolj vneto iskati, toda očitno ni mogel najti ničesar, kar bi ga bilo moglo zanimati. Tud i s stvarmi, ki jih je vzel iz žepov obeh mrtvecev, ni bil zadovoljen, kor jih je drugo za drugo brezbrižno odlagal m samo prosil komisarja, naj si jih zapiše.
Potem je jel spet brskati po sobi in zdajci je obstal nekaj korakov pred kaminom in se zagledal v tla. Cez nekaj časa je oprezno pokleknil in ee s prstom dotaknil rdeče prepleskanih desk.
»Tu je nekaj ležalo, pa so potem
odvlekli ^stran.: je dejal. »Sledovi ee še razločno vidijo. Prav skrbne služkinje tu nimajo, ker je prah na tleh že nekaj dni star.«
Webster se je pomenljivo nasmehnil, nad tem odkritjem.
»Ali mislite, da je to tako važno?
Zdi se mi, da moramo najprej sploh vedeti, ali se je tu kaj zgodilo,« je potem slabe volje nadaljeval Zdi se mi, da samo čae zapravljamo, iu tudi komisar je mojih misli. To je posel za mrtvaškega oglednika, ne pa za policijo in rad bi vedel, kdo je zaradi tega zagnal trušč na Scoflaud-Vardu.«
Suhi Burns pa nadzorniku na to vprašanje sploh ni odgovoril. Začel se je živo zanimati za gosle, ki so bili zadnji večer pri Mllnerju. Komisar mu je povedal njihova imena, ki jih je bil izvedel od dr. "VVarnerja, in Burns si jih je hitro zapisal.
Potem je iznenada odprl okno in z mladostno spretnostjo skočil na vrt.
»Pridite, tVebster, da bova še malo pogledala po vatu.«
Ko sta nadzornik in komisar po- __  _     
čaei zlezla skoz-i okno, je Burns že j voljna, ko je videla, kako je njeno preiskoval okolico hiše in njegovi po- „.lir>r,v.;in „w„k«vi.to »nni.
ledi se niso mogli odtrgati od 'at.
sporočilo učinkovalo nanj.
v,	,	.,	„i	i.	i___ »Seveda sem ga primemo spreje-
Ko se je spe vrni 1 je naglo kakor ,	je	hi1ro	^,‘uivrla, .toda pri-
ujeda pograbil na tleh neki prednH i ..p, je ^ za pnfv sani0’ )W)
zbudili njegovo1" pozornost sledovi ob ! ki),> pe 8e <r"*e tllJi0	Trosil	me
Židu, in prav natanko si jih je ogledal. Zlaeti ob nekem odtisu noge si je dolgo razbijal glavo, iu potrudil se je celo toliko, da si je ta odtis uatauko prerisal na papir.
je, naj mu prepustim nekaj pijače iu mrzlega prigrizka, ker je dobil nepričakovane goste, pa ni mogel nikjer drugje ničesar kupiti. Saj veste, da so danes vse trgovine zaprte. To uslugo
Ko je to opravil je zavil k železni 1 se!1' ",1U 11!01^«	k° “ ^
ograji, ki je i,dajala vrt z vseh strani. P, >,ok'm	oh«h«vljah	in «e je
iTL'„Y i, .1 i* i.-,„ ,,	1	hotel z menoj zaj>l-e*ti v pogovor, ceui
1‘risel je ze do konca, kjer jo držala I	„„	 V«,L	«»
vozna pot proti Temzi, [>a m odkril uikakega eJodu več. Pot m so njegove oči zdajci zaglodale belo liso. ki se je
Mrs. Carringhlonova in ga na videz j neutrudno potikal po delovni sobi in
z iskrečimi se očmi pregledoval vuako pest tal, sten in stropa.
»Ali že impte zdravnikov izvid, komisar?«
»Seveda,« je ta hitro zairdil, »celo dva. Srčna kap...«
Nihče n! mogel uganiti, kaj si je Burno pri teni mislil, ker je ostal čisto miren. Potem si je ogledal še d-rugega mrtveca.
Zdajci se mn je pa obraz podaljšal .., r i
malomarno vprašala:
»Kam sc je pa peljal dr. Shiplev?
Ali «o ga mar poklicali h kakšnemu bolniku?«
John ji je hitro povedal kar je vedel, toda madam ga je nalilo Baspol poslušala. Odpravljala «e je že dalje, ko je iznenada rezko pozvonilo na vratih iu je John odhitel odpirat.
Na pr atu le tsl.al možak v usnjenem plašču in usnjeni Čepiču	_	.
»Nadzornik \Vebster mi je naročil,! in začel je žvižAttt. naj grem jio dr. Shipleva.-;	.Teoale mož« nfhč«
John je presenečen pogledal moža in potem vprašujoče še .Mrs. Carriagh-ionovo. ki se je približala. Iznenada je postala strašno vznemirjena.
»Po dr. Shipleya je prišel že neki drug avto-..« je v zadregi povedal John.
: Tega pa ne razumem.« šofer je zmajal z glavo in bolel iti.
V tem trenutku se je pa' zgodilo nekaj, kar je Johna tako osupnilo, da je kar okamonel:
" Mrs. rarruighlonova je planila mimo njega iu pograbila šoferja za roko.
legale moža nihče ne poznaj« je tedaj pripomnil komisar. Nihče tudi ne ve, kako je prišel v hišo.-'
Ne razbijajte si glave z njim, komisar. Pomagat vam bom. : je menil Burns. »Moj dober znanec je: David Sloue. V ujem sem se zmoči L« je čez nekaj časa otožno dodal. »Zmerom sem mu prerokoval, da bo umrl v jeLiiš-nici. Iz toga zdaj žal ne bo uič..: VVebsiru se je »dela še zmerom van zadeva jasna in vsakdanja, iu zato ui mogel razumeli, kaj išče. tu policija. Da vzlit: vsemu Burns še zm»tom volv-lja po sobah, se mu ,te zdelo sauešao,
nekaj korak'>r tw.l njega svetlikala med rumenim listjem. Bolj medianoko kakor zavedno se je obrnil tja in pobral majhen ovitek. Ko ga je bežno jm-giedal, ge mu je na obrazu pokazalo brezmejno presenečenje. Obračal je papir t?eiu tu tja, kakor bi sr hotel projudčati, da ne jsanja, iu polglasno, 7učudeno in topo .je sam pri sebi bral: »Višjemu nadzorniku Burusu s Sc<4lanii~Y ax.da._<
Cez nekaj časa je ojirezn-o odprl ovitek iu razvil pismo, ki je bilo popisano z odločnimi moškimi črkami.
Najmanj trikrat je Burns preletel vsebino pdema in po vsakem kratkem stavku je obstal, -da bi razbral aje»wo zmisel.
To ui bilo prav lahko, kajti (poročilo je bilo zelo nenavadno in skrivnostno:':’
>Ce hi '«"2-»I dr. 8hipl<*y,
tega pisma ne bj bilo treba. Tako pa morate, če hočete jamo Videli, vprašat i nadzornika VVehstra po bolniku, ki eo mu ga bili pred nekaj dnevi pripeljali iz pristanišča in ki ga je zdravi! dr. Shi-pley. Oba mrtveca pošljite v London in- eknbite, da bosta ostala pod strogim Bfl(Di»r«4vom. ker ee utegne sicer z njima isto zgoditi, kar me je primerilo bolniku nadzornika IVcbfdra. Ne vtikajte nos v stvari, ki m se zgo>lile na vrtu, k-er niso z zadevo prav nič v zvozi in bi vas utegnile samo speljali na napftfno »led! «
Burns je dolgu zamišljeno strmo! predse, j)obuu je pa .skrbno zložil pisma in se obrnil proti hiši.
\¥ebstex ga je že neistrjuio čakal in ni tega prav nič prikrival.
»De ne misliva tu prenočiti, bi bil že žas, da se odpraviva,« — s torni besedami je sprejel višjega nadzor-naka. »Ali si e pa morda odkrili kaj takega, kar bi bilo vredno zasledovati? AL b® vredno ostati tu?«
Izzivalno se je zarežal Burnsu. V veliko zadoščenje uiu je bilo, ko Scollaml-Varda razu-
i ga kar na kratko odstovUa. Zelo se je zanimal za moje goste in je hotel zlasti o vas. Mr. Reffold, marsikaj izvedeti...«
Mrs. Benettova je mežik a je pogledala Harryjfl. ki j-o je poslušal s čedalje večjim zanimanjem »Seveda sem vsa njegova vprašanja preslišala, in ko je to opazil, se je zelo hitro poslovil.«
Harry ni bil posebno navdušen, da je zbudil Thompsonovo pozornost, in izpraševal se je, čemu se mora zahvaliti za to čast. Pri .vsem, kar je dotlej storil, je bil zdo previden, m se lij zavedal nobene pogreške, ki bi bila mogla Thompsona in pomočnike
VSAK jmjDRUGfl
Takoj me odpelji!« k nadzorniku j toda ljudje s Scoila«d-Yai:da ee pač je dal možu s Wt bstru!...'	'	| delajo vselej in pri vsaki prikižnoiti j nieti. da ni prav nič jianuelnejši kakor
Brez površnika je odhitela po stop-[ strašno tičene. Prav zalo jih Uidi ni j drugi policijski iiradniki. nicah in skočila v avlo, ki je takoj mogel prenašati.	I	Burns je vdano v ueodo	.otikunai,
odjitAjal	i tluma »e .je že ukvarjal £ pissalno ! . Rajši mi povejte «go<U» o Itožniku,
Čarovnik v Data vaju
speljali'na njegovo »led. Toda Očituo >-*o že poslali pozorni umij, in prav ljubo nui je bilo. da to ve.
Prav tedaj je prišel »pet telefonski klic iz Londona In Mre. Jane je odvedla Reffolda v svojo pisarno, potem se je pa hitro poslovila.
Radio Ljubljana
od 9. do 15. febr. 1959.
ČETRTEK. DNK 9. FEBRUARJA
12.00; Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 115.00: Napoved' ■ 115.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Šramel »škrjauček«
■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 10.30: Nac. ura ■ 10.50: Deset minut zabave ■ 2O.0O: Ljubljanski pevski jazz-kvartet
■ 20.45: Koncert Radijskega orkestra
■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Kvartet mandolin ■ Konec ob 23. uri.
PETEK. DNE KI. FEBRUARJ A
11.00: Šolska ura * 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■
13.20: Ojmldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napoveili ■ 18.00: Ženska ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 10.50: O naših izseljencih ■ 20.00: Prešernov spominski večer ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA, DNK 11. FEBRUARJA:
12.00; Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 17.00: Otroška ura
■ 17.50: Pregled sporeda ■ 18.00: Radijski orkester ■	18.40: Ukrajinska vstaja ■19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Beseda k prazniku ■ 20 00: 0 zunanji politiki
■ 20.30: Kmečki pisan večer ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15; Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA, DNE 12. FEBRUARJA
8.00: Kmečki trio ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Tercet Stritar poje narodne ob sprenrljevanju harmonike
■ 11.00; Plošče ■ 11.30: koncert oper-
ne glasbe ■ 13.00; Napovedi, poročila !
■ 18.20: Saksofon ob spremiie,vanju j klavirja ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30 »Opereta /Čevljar in vragi ■ 18.15: Domač koncert Radijskega orkestra ■ 1.9.00: Napovedi, poročila ■	19.30: Nac. ura ■ 19.50: Koncert vojaške godbe ■ 21.15: Plošče ■ 22.00: Napovedi. poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec, ob 23. uri.
PONEDELJEK, DNK. 13. FEBRUARJA:
12.00; Plošče ■ 12.45: Poročila ■! 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski ’ koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: j Napovedi ■ 18.00: Paberki iz vsakda-! njega zd-r.avslva ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Umetnost v Prekmurju ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura
■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Poje glasb, društvo >SK»ga : ■ 21.30: Plošče
■ 22.00; Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos iz restavracije Emona ■ Konec ob '23. uri.
TOREK, DNE II. FEBRUARJA:
tt.00: šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Narodne pesmi ob spremljevanju orkestra ■ I4.()0: Napoved ■ 18.00: Plošče ■ 18.40: Nov način vzgajanja ■
19.00: Napovedi, poroči
Qc>spc>darji ?
Tudi Vi želite povečati svoje dohodke, želite da bi Vaša živina bolje napredovala, da bi pridobila na teži, da bi krave dajale več mleka, da bi prašiče in teleta obvarovali bolezni, da bi živina rajši jedla in da bi bolje izkoriščala hrano (in poceni odpadke). Zato uporabljajte »Pekk« in »Osan« — imeli boste siguren uspeh. Vi ne verjamete? Evo Vam zahvale iz Vašega kraja, lahko se o njih resničnosti prepričate.
G. J. Brodar, predsednik K. Zbornice in načelnik K. Zveze, Hrastje pri Kranju: »V splošnem lahko rečem, da so bili rezultati poklada-nja Pekka in Osana zadovoljivi. Krmil sem 42 dni dva mlada bika z dodatkom Pekka in Osana. Hranil sem ju tudi naprej popolnoma enako, ko sem pa prenehal pokla-ciati preparate, sta pa pridobila na teži po 19 kg manj. Ni glavno, da sta bika z dodatkom Pekka in Osana dosegla precej večjo težo, ampak je glavno pri plemenjakih da sta postala zelo lepa, polnega telesa, kar pri ceni poskoči za najmanj 2 do 3 dinarja pri. kili. Dvema molznima kravama sem pokla-dal Pekk in Osan, ena je pridobila na mleku na dan 1 in četrt litra, druga je pa pridobila 1 in tričetrt litra.«
Prof. Dr. I. Ganslmayer, Inlauf p. Koč. Reka:	Poskusna	količina
Pekka in Osana je pokazala dobre rezultate. Menim, da se bodo preparati upetjali tudi v vsem kraju.«
Zivinozdravnik g. F. Kulterer, Sl. Konjice: »Poizkusil sem Pekk in Osan pri breji svinji in pri mladičih. pa sem z rezultatom zelo zadovoljen.«
Župnik Markež France, Zagorje ob Savi: »Pekk in Osan sem uporabljal za plemensko svinjo, ki so jo mladiči preveč izčrpali. Po uporabi se je kmalu okrepila in porod je bil zdrav in močan. Vsi, ki so mladiče pokupili, so z njimi zelo zadovoljni. S Pekkorn in Osanorn so odstavljena teleta lepo napredovala v rasti in se je uspeh kar naj lepše pokazal.«
Prašiči izredno pridobijo na teži.
G. Sipic, češnjevk p. Cerklje pri Kranju: »Vam morem javiti, da sem imel povoljen uspeh pri pra-šičjereji s Pekkorn in Osanom.«
G. B. Ivartnik, Helena p. Črna pri Prevaljah: »Pred kratkim sem kupil dva prašička po 6 tednov stara; nerada sta jedla, se zelo klavrno razvijala in sta bila zelo suha. Zato sem jima začel dajati med običajno hrano Pekk in Osan. Po 20 dnevih pokladanja sta pra- j šička izredno napredovala, prido-! bila sta na teži, postala zelo gladka, začela sta zelo rada jesti. Skratka zdaj sta zdrava in najlepša prašička v tukajšnji okolici, tako da ju ljudje zelo občudujejo.«
G. Šuštaršič, Kamnik 32 p. Preserje pri Lj.: »Pekk in Osan sem dajal pujskom; zelo so zrasli in postali lepi. Z uspehom sem zadovoljen.«
G. Puntar, trg., Logatec: »Prašič, ki je dobival 31 dni Pekk in Osan, je istočasno dobil na teži 28 kil.
S tem preparatom sem bil nad vse zadovoljen.«
G. Andrej Bošelj, St. Oselica 44, Gorenja vas: »Ponovno naročam Pekk’ in Osan, ker sem bil z njima zelo zadovoljen. Pri 2 meseca starih prašičkih sem imel zelo dober uspeh.«
G. M. Oblak, posestn., Vrhnika: »Imela sem 9 prašičkov, hranjenih s popolnoma enako hrano, izjemoma sta pa 2 prašička dobila Pekk in Osan. Za skupni strošek za preparat, din 26'—, sem pridobila na teži obeh prašičkov 22 kil več ka- , kor sem pridobila pri ostalih prašičkih brez preparata.«
Prašiči bolni v nogah. M. Brez-ner, Mimi dom 50, p. Hoče: »Vam sporočam, da sem z Pekk-om in I Osan-om zelo zadovoljna. Prašič, ' prej bolan v nogah in slabo rejen, je po Vašem preparatu takoj ozdravil in se močno zredil, tako da je v enem mesecu dobil na teži za 60 kg in hkrati lepo sijajno dlako, tako da sem ga bila vesela, da je postal bolj zdrav.«
B 19.30:
Nac. ura H 19.50: Deset minut zabave S 20.00: Slovenski vokalni kvintet ® 20.45: Harmonika ■ 21.30: Rlošče ■ 22JKI: Napovedi, poročila ■ 22.15: Igra Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
SREDA. DNE 15. FEBRUARJA:
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 18.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 44.00: Napovedi ■ 18.00: Mladinska ura ■ 18.40: Sestav Slovenije po »lanovih ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Prirodopisu! kotiček ■ 20.00: Melody jazz ■ 20.45; Plošče ■ 21.15; Koncert na violončelu
■	22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15; Cimermanov kvartet ■ Konec ob 23. uri.
aanpiAtfM pm* v lotiva
S	ps
g	II
m liigigp^ 995	
J. Ušeničnik, pos. Trebija 4 p. Gorenja vas nad Škofjo Loko: »Pekk in Osan smo uporabili pri zdravljenju enoletne svinje, ki je obolela v nogah 14 dni po sko-tenju mladičev. Svinja je ozdravela popolnoma in je dobila spet močne noge, dober tek, mladiči so izredno hitro rasli ob večji količini mleka. V vsakem oziru so Vaša. zdravila vredna naj večjega priporočila.«
Krave. A. Puntar, Logatec: »Z j uporabo Pekka in Osana sem ugo- ; tovil pri kravah povečanje mleč-, nosti za 3 litre dnevno, pri tem so ‘ pa krave tudi dobile lepo, gladko I dlako in velik tek.«
G. J. Vode, Podgorač 8 p. D- M. j v Polju: »Uporabil sem Pekk in Osan pri skrajno zanemarjeni kravi; tek se ji je precej povečal, začela je rada žreti in je pridobila na teži okrog 40 kg; mlečnost je postala dvakrat večja ko poprej.«
»Prajug« farma, Zagorice 101 p. Bled: »V naši farmi srebrnih lisic redno uporabljamo »Pekk« in »Osan«. Zelo smo zadovoljni. Ugotovili smo, da imajo s preparatom hranjene lisice številčno večji in boljši porod.«
Kuničarstvo, S. štirba, Nova Gradiška: »Uporabljam preparate pri gojenju angleških angora zajcev in dosegel sem odlične rezultate pri mladih in pri starejših živalih glede porasta dlake in tudi porasta teže.«
•	Upamo, da nam bo imenovana gospoda oprostila, ker smo jih imenovali, ker je to za napredek narodnega blagostanja.)
Vsakdo mora vsaj poskusiti. Pošljite vnaprej din 100'— in dobili boste Iranko 4Vs kg Pekka in 5 kg Osana, ali za din 50'—: 2 kg Pekka in 2 kg Osana. Brezplačne nasvete pošilja:
STEG d. d., Zemun.
MrOd
ZAMTE«Ur<
Maribor* im
TRTA
Cepljenke ntijulemeflitejših vrst ier zaliče I in korenike Kober 5 88, leleki 88, Kiparia in Cbasselas. vse zajamčeno j čislo in prvovrstno, dobavljajo:
Prvi jugoslavenski loznjaci, Oaruvar. j
Zahtevajte cenike.
Prodaja: Dol. Logatec: Apoteka Kristan. — Murska Sobota: Drogerija Anderš.
Poceni 6o$ie kupoval
*»• k«
naš brezplačni katalog
t % B f A *	t	4	a,	*
„AGA“ za masažo:
z uspehom rabi vsaka družina!
Revmatizem-Išias, trganje, zobobol, prehla-enje itd. odstranjuje, z uspehom „AGA“ za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extraktom. Par kapljic ,A G A* na sladkorju ali vodi Vam popravi neprijeten okus in slabost. Za nego ust, gr'a. pri trganiu itd. uporabljajte „AGA“ za masažo .- ,A G A* za masažo - naj bo zato v vsaki družini.
Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12'—, k|er je ni, pošljite znesek din 12’— pa Vam jo pošlie Samaprodaja za dravsko banovino
DOLINŠEK Vitomir, Celje
Zaklevijte ..IGU za masaža!
ZaMevajie „SG1‘ ta masah i
K Premog — koks
drva - oglje — likalit
dobite po zmernih cenah pri
RESMAN LOJZE. Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 Telefon 33-53
Za vsako priliko
najboljše in naicenejše Hubertu se, površnike, perilo in vsa oblačila nudi
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
FR. P. ZAJEC
IZPHA.5AN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Stritarjeva ul. 6
pri frančiškanskem mostu
Vsaiimsliij stela, ttaljnogiedi. lopiomen, barometri, hisramelti, ili teista izlura er, zlatnine in szeSmine. Sama kveliletna omikal	Ceniki	biezjilatno	1
POZOR GOSPODINJE!
Najcenele ste postreženi s
KURIVOM	pr!	tvrdki
RUDOLF VELEPIČ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27-08
Ravno tam se dobijo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke HOMOCORD CENA DIN 1S--
KDOfl M« POMAGA do posojila din 80.000 dobi din 2000 na Krade. Plačam 8Vračam mesečno po din 1000. Ponudbe na upravo »l»ru-zinskega t ednika a pod »Strogo pošteno i» varnoc
Novel« »Družinskega tednika**
Zvečer ob desetih
Napisal Hans Colbert
Dan se je že nagibal 1c večeru. Velike trgovine so prižigale svoje žarke luči. Ina je še nekaj nakupila, potem mn je pa skoraj padla v naročje. Kako dolgo se že nista videla! še zmerom je isti. Samo njegove oči leže morebiti za spoznanje bolj globoko pod visokim čelom. Dve neznatni gubic! mu igrata okrog tenkih ustnic. Z istim gibom kakor takrat je dvignil klobuk.
/Ina — ti?-;
Stisnil ji je roko, da je. skoraj zastokala od bolečine. In vendar se je smejala, čisto mladostno, popravila sl je koder za uho in je pri tem po bli-skovo pomislila, kako naj se vede proti njemu.
Menjavala so se vprašanja in odgovori. Ali še veš? Kako se neki godi staremu Krausaju? In gospodična ,la-nichova? Takrat je bilo vendar lepo? In kako se imaš danes? In ti? — Oklevajoče je pripovedovala o svojem življenju, o svojem domu, o svojem možu.
»Ti si poročena?«
Ina je rahlo prikimala, brcnila ka-
menček na eeslo, kjer ga je avtomobil zdrobil v tisoče drobnih koščkov.
»In si srečna, Ina?«
Izognil« se je njegovemu vprašujočemu pogledu, gledala otroke pri igri in si v zadregi popravila šal. Molče sta stopala drug poleg drugega. Do prve avtobusne postaje. Mož je hotel nadaljevati pot, žena 6e je ustavila. Prišlo je vendar tako iznenada, to srečanje, da se mu je hotela izogniti kakor hitro je bilo mogoče.
»Ne bodi jezen, Berud. Moram domov. Mož me pričakuje.« In vendar
—	bila je srečonja nekako vesela, zelo vesela. Saj je bil zraven nje Be.rnd, Bernd. Ali ni nekoč jokala zanj? Takrat, ko ga je njegov oče... Ne, to je bilo že davno pozabljeno. Z mislimi je odhitelo, kakor odbite oblaki na nebu.
»Ali te ne bi mogel še enkrat videti, Ina?« Ali ni bil to njegov glas? Zakaj jo je bolel videti? Vse io še enkrat spraviti na dan? Šele čez nekaj časa je zmajala z glavo.
Ne, Bernd, boljše je, d« ne.<
Prigovarjal ji je, prosil, si prizadeval. Samo majhen spomin na pre-
teklost. Nekaj trenutkov, preden je prišel avtobus, je privolila. Da, lahko pride ponjo. Njenega moža ne bo do-n». Ali naj požvižga? Dobro, to se ne bo daleč slišalo in ne bo povzročilo obrekovanj sosedov. Zažvižgal bo prve lakte »Torera«. Da, pesem iz »Carmen«, kakor to delajo njen mož Heinz in njegovi prijatelji. Ob desetih? Da, ob desetih!
Avtobus jo je odpeljal. Polno veselja, dvomov in tesnega pričakovanja. Ko je prišla domov, ji je Heinz odprl vrata. Povečerjala sta, potem pa sedela skupaj. On s cigareto v ustih nad knjigo — ona nestrpna, kdaj bo odšel. A ni šel. Pas je hitel. Poslal je. Ali naj ga vpraša. To bi bilo sumljivo. A zdaj je pripovedoval že som. z roko podeč dim od sebe.
»S tem Seiffertom pa res nima človek drugega kakor jezo. Danes zvečer bi morala biti stvar v redu — nič: gospod Seiffert sp je opravičil. Od Fistermanna ne dobim odgovora.«
Nekajkrat je naglo potegnil iz cigarete. Veliki, gosti oblaki dima so plavali ob svetilki sem in tja. Ura je tik-tkala svojo enolično pesem sekund. Po cesti je prihajal šum bližajočega se avtomobila. Ina je legla na divan, da Heinz ne bi videl njenega obraza-Po njeni glavi so se divje podile misli. Na depem je poskočila, potlej se je pa spet prisilila smehljaju: Heinz je sedel zraven nje in prijel njeno roko.
»Kaj ti je Ina? Alt nisi vesela, da sva naposled vendarle enkrat sama?«
Prikimala je, sedla in začelji vrteti gumb na bluzi. V sosednjem stanovanju je nekdo igral na klavir. Zelo oklevajoče, dolgočasno. Ura je začela biti. Ena, dve, tri, štiri, pet — tja do desetega udarca. Ali ni nekdo zažvižgal? Žena je zgrabila moževo roko. Njena glava se je sunkovito obrnita.
»Ali ne bi navila gramofona, Heinz? Tako neznosno tiho je. In to klopotanje tukaj zraven.«
»Če ti ugaja!«
V	istem trenutku je Ina tudi že vzeta gramofonsko ploščo. (Kajpak je zdaj zažvižgal Bernd!) Navila je poskočno koračnico, ki je napolnila vso soho in je prevpila vsak šum. Heinz je z roko udarjal takt. Tarantata, tara uta ta. Inla je stala pri gramofonu, z novo ploščo v roki Ustavila je gramofon, pri tem je pela neko pesem
—	ko je nekaj rahlo počilo, plošča je še nekajkrat drdrala okrog svoje osi, potlej je p« obstala
Po nekaterih tesnobnih in mirnih besedah se ju je še z večjo močjo polastila tišina. Kakor grozeča prikazen je čepela v vseh kotili, iztegovala je pohlepne kremplje prav do sredine sobe, prihajala je bliže, zmerom bliže.
»Ali slišiš, Ina, nekdo žvižga?«
»Oh, Heinz,« se je zasmejala, »morda sanjaš. Kdo pa naj zdaj še žvižga? Pojdi, sedi rajši k meni.«
Položit je roke okrog njene glave.
»Slišiš?« Skočil je pokonci. »Naš
žvižg!« že je skočil k oknu, mahal in klical:
»Halo! Halo!« Takoj nato je p* zdirjal mimo Ine, k vratom in ven.
»Gotovo je Seiffert. Počakaj, odprl mu bom hišna vratu!«
Vrata za njim so se zaloputnila. Tua je tekla za njim. odprla vrata, osupla klicala njegovo ime, enkrat, dvakrat
—	njegovi vihravi koraki so zadušili besede. V strahu je žena stekla nazaj k oknu, sklonila se je daleč ven. Nikogar. Ko bi mu vsaj mogla dati znamenje.
»Bernd! Bernd!« Nič. Nobenega glasu. Tema ga je pogoltnila. „
A zdaj — ali niso to glasovi, ropot? Ali se ne prepirata dva moška? 'Joda vse je spet naglo utihnilo. Vrata so se zapahnila. Potlej je -slišala svojega moža, kako je tekel po. stopnicah- navzgor, slišala ga je, kako je hrupno odprl vrata.
»Ina! Ina!
Nehale se je potuhnila v senco. Ge se je bo dotaknit! Vsakokrat se je ! zdrznila, kolikorkrat je poklical njeno j ime. Ali je grešita? Že je stal v sobi. j »lila —1 vedel sem, Seiffert je bil luknj. Pravkar je dobil sporočilo. Moral je takoj oditi. Ampak — kaj p* li je ■— saj imaš solze v očeh — joče«.,.«
Stekla je k njemu, oklenila je svoje roke okrog njegovega vraln.
»Samo tako sem vesela, Heinz, ljubi, dragi moj Heinz!«
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar: odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. MUialek — vsi v Ljubljani