6 MOSTOVI 1999/XXXI11
Nada Šabec
Standardne variante angleškega jezika
Povzetek
Za visoko kakovosten prevod je potrebno ne le jezikovno, ampak tudi družbeno in kulturno
znanje. To velja še posebej za angleščino, kjer je prevajalčeva izbira ustrezne besede, slovnične
strukture ali sloga zaradi različnih standardnih različic jezika, ki so se razvile v različnih kultur¬
nih, družbenih in političnih kontekstih, še posebej zahtevna. V prispevku s primeri ponazarjam
nekatere razlike, ki obstajajo med obema glavnima različicama, britansko in ameriško an¬
gleščino, in jih najdemo na različnih jezikovnih ravninah (oblikoslovje, skladnja, semantika,
pragmatika). Hkrati se dotaknem nekaterih vprašanj, s katerimi se spoprijema prevajalec, ki se
ukvarja z angleščino.
Summary
Translation of a high standard requires not only linguistic, but also social and cultural knowl-
edge. This is particularly true in the čase ofEnglish, where the different standard varieties of the
language that have developed in different cultural, social and political contexts make it even
more demanding for the translator to choose the appropriate word, grammatical structure or
style. The article illustrates some of the differences that exist at various linguistic levels (mor-
phology, syntax, semantics, pragmatics) between the two major varieties, British and American
English and, in addition, discusses some of the dilemmas facing translators dealing with Eng-
lish.
1. Uvod
Eden od prvih pogojev za dober prevod je na¬
tančno in poglobljeno poznavanje izhodiščne¬
ga in ciljnega jezika, in to v vseh njunih struk¬
turalnih značilnostih in pomenskih odtenkih,
drugi je temeljito poznavanje kulturnih in
družbenih vidikov jezikovne rabe. Kajti jezik
ni le skupek jezikovnih zakonitosti, ki bi ob¬
stajal v vakuumu, neodvisno od okolja, v ka¬
terem se govori ah piše, ampak odseva kultur¬
ne vrednote in družbene norme tega okolja. V
njem se pogosto skrivajo zelo specifični in
subtilni pomeni in implikacije, ki jih prevaja¬
lec zmore ustrezno interpretirati v drugem je¬
ziku le, če dobro pozna kulturne in družbene
razsežnosti njegove rabe. Le tako je mogoče
besedilo prenesti v drug jezik in drugo okolje
na način, ki bralca pravilno in točno obvešča,
hkrati pa je sprejemljiv tudi s sociolingvi-
stičnega in kulturnega vidika. Sporočilo le ta¬
ko ohrani tolikšno komunikacijsko vrednost,
da ne zveni tuje, pri umetnostnem besedilu pa
s slogovno primernostjo in prepričljivostjo
omogoča tudi umetniški užitek. To velja zlasti
za prevajanje metafor in humorja, kjer prideta
še posebej do izraza kulturna komponenta je¬
zikovne rabe in ustvarjalna sposobnost preva¬
jalca, da optimalno poveže med seboj dva
(delno) različna svetova.
Vse navedeno velja za prevajanje iz katere¬
gakoli jezika v katerikoli drug jezik in torej
tudi za angleščino, vendar je treba ugotoviti,
da je delo angleškega prevajalca še dodatno
zapleteno zaradi neenotnosti angleškega jezi¬
ka. Ta se je v preteklosti razširil po vsem sve¬
tu in že davno ni več omejen le na svojo bri¬
tansko različico. Poleg nje so se uveljavile še
različice, kakršne se govorijo in pišejo v
MOSTOVI 1999/XXXIII 7
ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, Juž¬
ni Afriki, če omenimo le dežele, v katerih je
angleščina materni jezik in kjer dejavno pris¬
peva k oblikovanju jezikovnega standarda, ter
zanemarimo tiste, kjer je v vlogi drugega jezi¬
ka (npr. Indija), in t. i. mednarodno an¬
gleščino, kije postala glavno sporazumevalno
sredstvo današnjega časa. Kanadska, novoze¬
landska in južnoafriška različica, delno pa tu¬
di avstralska se še vedno zgledujejo pretežno
bodisi po britanski ali po ameriški različici,
nobenega dvoma pa ni, da imata britanska in
ameriška angleščina status uveljavljenih stan¬
dardnih različic, ki se v mnogih pogledih sicer
ujemata, v številnih pa tudi razlikujeta in ob¬
našata v skladu s svojimi čisto specifičnimi
zakonitostmi, ki so posledica različnega zgo¬
dovinskega, zemljepisnega, kulturnega, druž¬
benega, političnega in siceršnjega razvoja. V
prispevku se bom omejila na nekatere razlike
med tema dvema glavnima različicama an¬
gleščine, saj menim, da si dober prevajalec ne
more privoščiti, da bi jih spregledal. To velja
še posebej za prevajanje v angleščino, kjer
ima pred seboj bodisi britansko bodisi ameriš¬
ko ciljno občinstvo, ki pričakuje besedilo v
»svojem« jeziku. Prevajalec, ki teh razlik ne
bi upošteval, bi pokazal osupljivo ignoranco,
prevod pa bi bil v najboljšem primeru kljub
morebitni razumljivosti neustrezen in nero¬
den, v najslabšem pa morda celo popolnoma
zavajajoč, napačen ali smešen.
Razlike med britansko in ameriško an¬
gleščino so vidne na vseh jezikovnih ravninah
od glasoslovne (te sicer pri proznem besedilu
lahko zanemarimo) do oblikoslovne, skla¬
denjske, leksikalne, semantične, pragmatične
oz. stilistične in pravopisne. Nekatere so očit¬
ne in nezapletene, na primer tiste, ki zadevajo
pravopis in samo besedje, druge so zahtevnej¬
še v strukturalnem, pomenskem in slogovnem
pogledu in so lahko za prevajalca prava nočna
mora, saj se včasih uporabljajo v obeh raz¬
ličicah z različno pogostnostjo, se delno uje¬
majo v nekaterih vidikih in razlikujejo v dru¬
gih ali pa skrivajo kako drugo past, v katero
se je mogoče mimogrede ujeti. Ena od takih
pasti je nedvomno mešanje posameznih ele¬
mentov iz obeh različic in njihova nedosledna
raba, čemur seje treba za vsako ceno izogniti,
če naj bo prevod verodostojen. Ker bi bilo ne¬
mogoče predstaviti vse razlike med britansko
in ameriško angleščino, sem za ta prispevek
izbrala le nekaj primerov za ponazoritev.
2. Razlike med britansko in ameriško
angleščino
2.1 Pravopisne razlike
Te so razmeroma enostavne in se nanašajo na
manjše razlike v pisavi posameznih besed in
na nekatere razlike v rabi ločil. Ker jih je mo¬
goče, kadar smo v dvomu, preveriti v vseh ka¬
kovostnejših slovarjih, navadno niso sporne.
Za ponazoritev navajam nekaj britanskih raz¬
ličic, kot sofavour, fibre, offence, programme,
doughnout, draught, anaesthetic, cheque, je-
wellery, symbolise, in na drugi strani njihove
ameriške ustreznice favor, fiber, offense, pro¬
gram, donut, draft, anesthetic, check, jewe-
lery in symbolize.
Kot primer različne rabe ločil navajam sta¬
vek, kjer se pri naštevanju v ameriški an¬
gleščini pred veznikom and uporablja vejica,
v britanski pa ne.
BA:' I had to buy pens, folders, paper and a
dictionary.
AA: I had to buy pens, folders, paper, and a
dictionary.
2.2 Leksikalne in semantične razlike
Tudi leksikalne razlike med britansko in ame¬
riško angleščino so navadno zelo očitne. Z vi¬
dika oblike besed ne povzročajo posebnih te¬
žav, zahtevnejša je njihova raba s semantične-
1 BA je okrajšava za britansko angleščino,
AA pa za ameriško angleščino,
8 MOSTOVI 1999/XXXI II
ga vidika, kjer pomenske razlike niso vedno
enoznačne, ampak včasih prav zapletene.
Začnimo z nekaj preprostimi primeri, kjer so
isti pojmi ali stvari v britanski in ameriški an¬
gleščini poimenovane z različnimi besedami.
nimije napačno sklepamo, da imamo opravka
s hkratno sinonimijo. Z drugimi besedami, le
delno ujemanje leksikalnih enot napačno pos¬
plošimo na celoto, posledica takega posploše¬
vanja pa je najmanj nesporazum, če ne kaj
hujšega.
To so preprosti primeri, pri katerih je potrebna
le zamenjava britanske besede z ameriško us¬
treznico in narobe, nadaljujemo pa s primeri,
kjer poznata britanska in ameriška angleščina
za kako stvar ali pojem isto besedo, hkrati pa
ima ena ali imata celo obe zanjo še dodatno
besedo z istim pomenom.
BA:
undertaker
murder
pharmacy, chemists
(shop)
bathroom, lavatory,
toilet
AA:
undertaker, mortician
murder, homicide
pharmacy, drug store
bathroom, restroom,
washroom
Stvari postanejo bolj zapletene pri besedah, ki
imajo v obeh različicah enako obliko, a se
uporabljajo v različnih pomenih. Gre za tako
imenovane lažne prijatelje, kjer zaradi homo-
floor, v ameriški pa secondfloor.
Pogosto prevajamo izraze, ki se nanašajo
na tipično britansko oz. ameriško družbeno,
kulturno, politično, izobraževalno, institucio¬
nalno ali kakšno drugačno stvarnost. Takrat
smo pred dilemo, ali uporabiti izvirne izraze,
ki natančno poimenujejo to stvarnost, ali pa se
raje zateči k slovenskemu ustrezniku ali celo
k opisnemu prevodu. Pri prevajanju v slo¬
venščino je odločitev odvisna od več dejavni¬
kov, med katerimi omenjam razširjenost rabe
kakega pojma oz. njegovo poznavanje v slo¬
venskem proštom in prevajalčeve stilistične
sposobnosti, pri prevajanju v angleščino pa te
izbire seveda ni. Treba je uporabiti natančen
in edino možen pravi izraz, nikakor pa ne ka¬
kega približka, ki bi britanskemu ali ameri¬
škemu bralcu pravi pomen le zameglil. Da bi
bili pri tem uspešni, moramo biti v nenehnem
stiku z dogajanjem v deželi, v katere jezik
prevajamo. V tehničnem smislu to v današ-
MOSTOVI 1999/XXXIII 9
njem času globalizacije, hitre komunikacije in
interneta ni nobena težava, seveda pa zahteva
od prevajalca neprestano angažiranost, moti¬
vacijo in budnost. Le taka budnost mu lahko
prepreči, da bi slovenski izraz, kot je minister
za zunanje zadeve, v ameriško angleščino pre¬
vedel z Minister of Foreign Affairs ali Fo-
reign Minister (kar sicer ustreza britanski
stvarnosti) namesto s pravilnim Secretary of
State. Navajam še nekaj podobnih primerov,
kjer sta edini varovalki pred pomanjkljivim in
nerodnim prevodom le stalno spremljanje do¬
godkov in kulturno znanje.
BA:
Commerce Secretary
positive discrimina-
tion
City
Red Brick University
The RiverX (e.g. The
River Thames)
Parliament
House ofCommons
House ofLords
InlandRevenue
Lecturer
Senior Lecturer
Reader
Professor
pub crawling
AA:
Trade Secretary
affirmative action
Wall Street
Ivy League School
The XRiver (The
Hudson River)
Congress
House ofRepresen-
tatives
Senate
Internal Revenue
Service
Assistant Professor
Assistant Professor/
Associate Professor
Associate Professor
Full Professor
bar hopping
Pravilna raba izrazov, značilnih za kako oko¬
lje, daje prevodu verodostojnost, natančnost
in komunikacijsko vrednost, zato ga občins¬
tvo doživlja kot naravnega, tekočega in učin¬
kovitega. Če namesto pravega izraza uporabi¬
mo kako nadomestno strategijo ali opis, je že¬
leni učinek le delno dosežen, saj tak prevod
navadno učinkuje mlačno in ne zadene bistva.
Seveda pa stvarnost v eni kulturi nima ved¬
no prave ustreznice v dmgi. Tedaj nam ne
preostane drugega, kot da poiščemo naj¬
ustreznejši način, da bralcu kljub vsemu pri¬
bližamo pomen izraza, bodisi z opisom ali z
rabo približka. Primer za take zadrege so raz¬
lične kulinarične posebnosti v eni ali drugi
kulturi. Tako je nemogoče natančno prevesti
britanski izraz marmite ali ameriški bagel, ker
sta preveč specifično omejena na svoje oko¬
lje. Lahko ju le opišemo ali se zatečemo k
približni substituciji, kot je na primer primer¬
java britanskega scone z ameriškim biscuit.
Seveda se leksikologija ne omejuje le na
posamezne besede, ampak so njen pomemben
del stalne besedne zveze. Idiomi, pregovori,
reki in klišeji so še posebej trd oreh za preva¬
jalca. Nekateri se uporabljajo v obeh raz¬
ličicah, nekateri le v eni od obeh, spet dragi se
uporabljajo v obeh, vendar z različno frek¬
venco. Tak je na primer izraz za lahko, nezah¬
tevno opravilo a cup of tea, ki nam zveni ne¬
kako bolj britansko kot a piece ofcake, saj se
ta zdi bolj ameriški, oba pa se uporabljata v
eni in dragi različici. Zanimivo je tudi, da je
britanska angleščina prevzela v svoj repertoar
kar lepo število ameriških idiomov, ki so se
»prijeli« predvsem med mladimi (npr. to ma¬
ke a quick bučk ali to feel like a million dol-
lars/bucks).
BA: AA:
a skeleton in the a skeleton in the
cupboard closet
Ifthe capfits, wear it. Ifthe shoefits, wear it.
to talk big to befull ofhot air
Tudi pri idiomatski rabi včasih zaman iščemo
ustrezen izraz v dragi različici in se moramo
zateči k opisu. Tako v ameriški angleščini
rečemo za nekoga, ki se pretvarja, daje mrtev,
to play possum, in spet za dragega, ki ne želi
pričati ali odgovoriti na zastavljeno vprašanje,
to take thefifth, v britanski angleščini pa smo
prisiljeni te pojave opisati.
10 MOSTOVI 1999/XXXIII
2.3 Oblikoslovne in skladenjske razlike
Leksikalne in pravopisne razlike med britan¬
sko in ameriško angleščino nam takoj padejo
v oči, oblikoslovne in skladenjske razlike pa
so nekoliko manj opazne. Seveda niso zato
nič manj pomembne. Prav nasprotno, zaradi
njihove relativne nevpadljivosti moramo biti
nanje še toliko bolj pozorni, da jih ne spregle¬
damo. Za ponazoritev navajam nekaj tipičnih
primerov, ki zadevajo tvorbo preteklika in
preteklih deležnikov pri glagolskih oblikah. V
britanski angleščini pogosto naletimo na ne¬
pravilne pretekle deležnike, v ameriški an¬
gleščini pa opažamo težnjo po regularizaciji
in torej pravilno tvorjene pretekle deležnike.
Tako imajo britanske oblike burnt, dwelt,
smelt, spilt, dreamt, knelt, leapt, learnt, leant
v ameriški angleščini ustreznice: burned,
dwelled, smelled, spilled, dreamed, kneeled,
leaped, learned in leaned.
Včasih naletimo tudi na izjeme, ko je ame¬
riška angleščina ohranila starejše, nepravilne
oblike (npr. dive - dove — dived; sneak -
snuck - snuck; get - got — gotteri), britanska
različica pa ima bodisi pravilne oblike (npr.
dived; sneaked) ali dmgačne nepravilne obli¬
ke (npr. get - got - got).
Se posebej zanimiv je razvoj preteklega
deležnika gotten, ki se uporablja le v ameriški
angleščini. Taje poleg prvotnega pomena (ac-
quire, obtain), ponazorjenega s prvim prime¬
rom, s časom prevzel več dodatnih pomenov,
prikazanih v drugih primerih.
Since I resigned, Vve gotten twojob offers.
We would have gotten back sooner ifthe train
hadn ’t been delayed.
We’ve gotten together for coffee every day
this week.
I had already gotten out of the car, when I
realized my briefcase was stili inside.
Ive gotten myselfinto a difficult situation.
Druga, precej opazna razlika zadeva samo
rabo nekaterih časov. Tako britanska različica
dosledno upošteva razliko med časoma pre-
sent perfect in past tense, v ameriški an¬
gleščini pa je razlika med njima pogosto za¬
brisana, prevladuje pa raba navadnega prete¬
klega časa.
BA: I havejustfinished vvriting an essay.
AA: Ijustfinsihed vvriting an essay.
Obe različici se pogosto razlikujeta tudi v rabi
pomožnih glagolov. Tipičen primer je pomož-
nik shall. V ameriški angleščini se shall upo¬
rablja le še v stavkih tipa Shall I call her?, v
vseh drugih se dosledno nadomešča z will, v
britanski angleščini pa je še vedno precej rab¬
ljen v 1. osebi ednine in množine.
BA: I shall be rich one day.
AA: Iwill be rich one day.
Pomožni glagol would v britanski angleščini
pogosto izraža ponavljajoča se dejanja, v
ameriški angleščini za izražanje istovrstnih
dejanj uporabljamo pretekli čas ali pomožni
glagol used to.
BA: In the 1960s people would listen to the
Beatles.
AA: In the 1960s people used to listen to the
Beatles.
Ameriška angleščina dovoljuje rabo pomož-
nika would v pogojnih stavkih na mestih, kjer
se v britanski različici uporablja izključno
predpretekli čas.
BA: Ifyou had taken more čare, you wouldn 't
have made so many mistakes.
AA: Ifyou would have taken more čare, you
vvouldn 't have made so many mistakes.
MOSTOVI 1999/XXXI11 11
Pomožni glagoli, kot sta dare in need, se
obravnavajo v britanski angleščini bodisi kot
pomožniki bodisi kot leksikalni oz. polnopo-
menski glagoli, v ameriški angleščini pa ved¬
no kot polnovredni leksikalni glagoli.
BA: You needn ’t walk ali the way with me. /
You don 't need to walk ali the way with me.
AA: You don ’t need to walk ali the way with
me.
BA: Dare I show her the picture? /Do I dare
to show her thepicture?
AA: Doldare to show her thepicture?
Precejšnje razlike so v rabi predlogov. Tako
na primer nekateri glagoli v ameriški an¬
gleščini zahtevajo predlog, v britanski an¬
gleščini pa jim lahko neposredno sledijo sa-
mostalniške besedne zveze.
BA: AA:
It seemed a good idea. It seemed like a good
idea.
He acted a real tyrant. He acted like a real
tyrant.
It sounds a great It sounds like a great
plače to live. plače to live.
Tudi sicer opažamo razlike v rabi predlogov
in predložnih zvez.
BA:
tofill in (aform)
to talk to
differentfrom
at the weekend
Monday to Friday
in a team
for ages
ten tofive
fivepast two
AA:
tofill out (aform)
to talk to/with
different than/to
on the weekend
Monday to/through
Friday
on a team
in ages
ten to/of/beforefive
five after/past two
Zanimiva je fleksibilnost, ki jo kaže ameriška
angleščina pri časovnih izrazih, pa tudi v ne¬
katerih drugih primerih (BA: halfan hour vs.
AA: a halfhour/halfan hour, BA: halfa do-
zen vs. AA: a halfdozen/halfa dozen).
Včasih britanska angleščina v okoljih, kjer
ameriška različica pogosto uporablja predlo¬
ge, teh sploh ne dopušča.
BA:
meet
visit
prevent
AA:
meet with
visit with
preventfrom
Razlike so celo v obliki nekaterih prislovov.
Tako imajo britanske oblike fonvards, back-
wards, towards v ameriški angleščini ustrez¬
nicefonvard, backward, toward.
Nekateri glagoli, ki jih povezuje veznik
and ali to, lahko v ameriški angleščini vmesni
element opustijo, v britanski pa ne.
BA: We ’ll come to seeyou next week.
AA: We 'll come seeyou next week.
BA: Willyou go andfix it, please.
AA: Willyou gofix it, please.
Glagol order, ki mu sledi drug glagol v trpni
obliki, se v britanski angleščini obvezno upo¬
rablja v kombinaciji s to be, v ameriški an¬
gleščini pa se ta pogosto izpušča.
BA: He ordered the children to be quiet.
AA: He ordered the children be quiet.
Podobnih primerov bi lahko našteli še veliko,
vendar se raje dotaknimo drugega vprašanja,
ki prav tako zadeva skladnjo, čeprav je pred¬
vsem dmžbene in kulturne narave. Gre za
vprašanje zelo zapletenih razmerij med jezi¬
kom in nejezikovnimi, predvsem dmžbenimi
dejavniki oziroma za tako imenovano poli-
12 MOSTOVI 1999/XXXIII
tično korektnost (political correctness). To je
gibanje, ki se je v zadnjem času v anglosak¬
sonskem svetu izredno razmahnilo in si v pri¬
zadevanju, da bi iz jezika odpravilo vse po¬
tencialno žaljive izraze, pridobilo izredno
močan vpliv. Celo vrsto izrazov, ki vsebujejo
kakršnekoli negativne, s predsodki povezane
konotacije, je že odpravilo in nadomestilo z
nevtralnimi ali s pozitivnimi izrazi, vse z na¬
menom, da prepreči diskriminacijo skupin ali
posameznikov, ki se čutijo zapostavljene od
družbe bodisi zaradi rase, spola, telesne hibe
ali česa drugega. Jezikovna raba naj bi torej
izražala vedno višjo stopnjo družbene strpno¬
sti. Za prevajalca, ki želi biti na tekočem, je
nujno, daje seznanjen s temi smernicami, saj
le tako lahko uporablja jezik na družbeno
sprejemljiv način. Ob dovolj visoki stopnji
osveščenosti se mu tako ne more zgoditi, da
bi na primer za nebelce v britanski angleščini
uporabil napačen izraz in prav tako ne v ame¬
riški angleščini. V prvem in drugem primeru
mora jasno vedeti, v katero kategorijo spadajo
izrazi, kot so nigger, blacks, Afro-Americans,
Afričan Americans, people ofcolor ter Pakis,
Wogs, Blacks in Asians. V multietničnih drža¬
vah, kakršne so ZDA in kakršna vse bolj po¬
staja Velika Britanija, je vprašanje rasne in et¬
nične identitete izredno občutljivo in nepri¬
merna raba teh izrazov bi veljala za zelo resno
napako. Isto velja za seksistično rabo jezika.
Še pred nedavnim so prevladovali poklicna
poimenovanja in nazivi, ki so bili precej di-
skriminatomi, zdaj sojih v glavnem zamenja¬
li novi izrazi (npr. stewardess seje spremenila
v flight attendant, chairman v chair(woman),
moški naziv A/r. pa je dobil ekvivalentno žen¬
sko obliko Ms.). Pomemben segment jezika,
kjer so v zadnjem času nastale spremembe v
smislu politično korektne rabe, je ujemanje
med osebki z generično referenco in zaimki
na katere se nanašajo. Predvsem v ameriški
angleščini praktično nihče več ne upošteva
konservativnega slovničnega pravila o ujema¬
nju z zaimkom moškega spola, pač pa se je
uveljavila nevtralna raba, kot je razvidno iz
naslednjih primerov.
Everybody is responsible for their own beha-
vior.
A doctor has to čare for their patients. /
A doctor has to čare for his or her patients.
2.4 Pragmatične in stilistične razlike
Pragmatika in stilistika sta področji, kjer so
razlike med variantama najteže določljive, saj
se nanašajo na dele diskurza, ki presegajo po¬
vedno raven in se ukvarjajo s tako komplek¬
snimi vprašanji, kot so učinkovitost jezikov¬
nega sporočila, funkcijske zvrsti besedila, slo¬
govne značilnosti sobesedila in podobno. Po¬
drobna obravnava teh razlik bi presegla okvir
tega prispevka, zato bom za ponazoritev na¬
vedla le tri primere. Prvi se nanaša na govor¬
no dejanje predstavitve, kjer se v formalnih
situacijah v britanski angleščini kljub rahlemu
upadanju še vedno uporablja vljudnostna fra¬
za How do you do, v ameriški pa je praktično
izginila in so jo nadomestile različice formule
Pleased to meet you. Drugi prikazuje razlike
v vzorcih, na katere se opiramo pri pisanju
dopisov in so odvisne od različne stopnje for¬
malnosti in posrednosti oz. neposrednosti.
BA: AA:
Dear Sir,...
Yoursfaithfully Sincerely
DearMr. Smith,...
Yours sincerely Sincerely
Tretji primer opozarja na razlike v tem, kaj se
Britancem ali Američanom zdi smešno. Ne¬
katere stvari se seveda zdijo enako smešne
vsem, posebno tiste, kjer gre za norčevanje iz
splošnih človeških slabosti. Veliko pa je takih,
ob katerih se eni krohotajo, druge pa pustijo
ledeno hladne, ker se zaradi prevelike herme¬
tičnosti nekaterih zvrsti humorja ne morejo
MOSTOVI 1999/XXXIII 13
poistovetiti z njegovim sporočilom. Še najla¬
že je prevajati tiste šale in humoristična bese¬
dila, kjer je mogoče potegniti vzporednico
med stereotipnimi lastnostmi prebivalcev po¬
sameznih regij v različnih državah. Tako bi
lahko v naslednji, nekoliko kruti šali tipične¬
ga irskega Paddyja brez težav nadomestili z
ameriškimi Hill-Billies, ki prav tako ne »slo¬
vijo« po posebni bistrosti.
Why does Paddy wear wellies?
To keep his brains warm.
3. Sklep
Namen mojega prispevka je bil opozoriti na
nujnost poznavanja razlik med glavnimi stan¬
dardnimi različicami angleškega jezika. Pri¬
meri, ki so se sicer samo bežno dotaknili le
nekaterih razlik, so jasno pokazali, da je ob
njihovem nepoznavanju izredno težko preva¬
jati že iz angleščine v slovenščino, še toliko
teže, če ne nemogoče, pa v nasprotni smeri,
saj bi na primer ciljno ameriško občinstvo pri
uporabi britanske različice takoj začutilo, da
prevod ni v duhu njegovega jezika, in bi ga
doživljalo kot tujek, s tem pa bi prevod zgrešil
svoj osnovni namen, to je približati bralcu be¬
sedilo na čim bolj razumljiv, natančen in spre¬
jemljiv način. Jezikovno-kultuma os¬
veščenost prevajalca v smislu poznavanja
omenjenih razlik torej nikakor ni zanemarlji¬
va. Prav nasprotno, za res kakovosten prevod
je neizogibno potrebna.
Literatura:
Crystal, D. 1997. The Cambridge Encyclope-
dia ofthe English Language
McCrum, R., MacNeil, R., and Cran, W.
1992. The Story of English. London, Bo¬
ston: Faber and Faber and BBC Books
Trudgill, P., and Hannah, J. 1989. Internatio¬
nal English: A Guide to Varieties ofStan¬
dard English. New York: Edward Arnold
Šabec, N. 1994. Relevantnost politične ko¬
rektnostipripoučevanju angleškegajezika.
V: Uporabno jezikoslovje 3, str. 120-128
- 1998. Teaching British Culture in a Non-
British Cultural Context. V: Cross-Cultural
Challenges. Zagreb: The British Council
Croatia
Novi člani DZTPS, sprejeti od avgusta 1998 do aprila 1999
Danijela Bakovnik (nemški jezik)
Tadeja Bizjak (angleški jezik)
Lidija Bremšak (španski jezik)
Anesa Bukič (angleški, francoski in hrvaški jezik)
Srečo Car (angleški in hrvaški jezik)
Eva Georgeta Catrinescu (romunski, francoski,
španski, italijanski in angleški jezik)
Alenka Čeme (angleški in nemški jezik)
Jelka Čeme (nemški, hrvaški in srbski jezik)
Marija Erjavec (angleški jezik)
Pirnat Greenberg (angleški jezik)
Tjaša Guštin (angleški jezik)
George Hiller (angleški jezik)
Anamarija Barbara Iršič (angleški in nemški
jezik)
Klara Jarič (makedonski jezik)
Sara Komavec (italijanski in angleški jezik)
Tatjana Križaj (italijanski jezik)
Adriana Krstič (angleški jezik)
Tinka Lengar (angleški jezik)
Alenka Milanovič (angleški in nemški jezik)
Bernarda Munibari (nemški, angleški in francoski
jezik)
Anton Podgoršek (italijanski, francoski, španski
in angleški jezik)
Veronika Pušnik (angleški jezik)
Bajrami Škelzen (albanski jezik)
Barbara Špacapan (italijanski jezik)
Milan Topolnik (ruski in angleški jezik)
Polona Vilar (angleški jezik)