119
Odgovor.
Ko ste me v Novicah opominjali, de bi svoj pravopis zapustil in Vašiga v slovoslovje vpeljal, je treba, de me kdo svojoglavnosti ne obdolži, tudi očitno odgovoriti in povedati, de bi to ne bilo prav, in zakaj de ne. Vem, de dobro mislite in želite, de bi bilo Sloven-cam z edinostjo v pisanji pomagano; tudi jez to serčno želim; ali tega mi ne bote odrekli, de tako reč, ki ima velike nasledke, je treba od vsih strani pogledati in potem soditi, kaj je storiti, de bo prav. Pa porečete : ^edinost slabim stvarem moč daje, — edinosti nam je treba". Res je , de edinost veliko velja, pa je tudi gotovo, de se kesa, kdor na samo edinost gleda in svojo boljši reč za slabji zamenja ; boljši je ločitev kot zgubitev.
Ali bi bilo s tem komu kaj pomagano, ko bi se Vaš pravopis v slovoslovje vpeljal ? Vsak slovoslovec ga že tako zna, če le Vaše Novice enkrat prav pogleda. Taciga slovoslovca pa , Vam stavim, če hočete in kolikor hočete, ni med nami, de bi Vaših Novic, ki nam toliko iepiga in dobriga povedo, še ne bil pogledal. Slovoslovec pervinske in nadelinske sostave slovenščine si prisvojivši bo vse navadne besede gladko bral, bodo naj mu pisane po Vaše ali po moje. Pri nenavadnih besedah pa po Vaše pisanih se bo velikrat opotikal, in bodi si Vašiga pravopisa tudi še tako vajen, vender velikrat ne bo vedil, kako besedo izreči, ker imate v samoglasnikih premalo razločka.
Slovenski jezik hočete v kancelije vpeljati, — prav je to, ali ste pa tudi premislili, kako bote po Svojim pravopisu primke, imena vasi in sosesk in marsi-ktere druge neznane besede pisali, de jih bote mogli prav brati, de bi jih ljudje razumeli in se Vam ne smejali ? — To je po Vašim pravopisu velikokrat clo nemogoče; postavim: možu je primek Podpežnik; bolj razločno ga ne morete pisati, in iz tega pisanja ne morete vediti, de se mora e izreči ne le visoko in zateg-njeno, ampak tudi z zaglasnim i Qioch, gedehnt mit nachklingendem i}, tudi se ne more iz tega vediti, de je v zadnjim onemljen ali pogoltnjen i (jstummes i). Vsa-kteri ga tako izreče , kakor sim tukaj povedal, le sam gospod ga iz pisma ne bo mogel prav brati, ker po Vašim pravopisu praviga izreka ni mogoče naznaniti. Moj pravopis pa vse to na tanjko razloči. Kar sim v starih bukvah bral (bodi to memo grede rečeno), de se je pri naših nekdanjih prednikih od moža ločena žena „podpega" imenovala, nič več ne dvomim, de so od
tod „podpežniki". Pa tacih primkov, ki jih Vi po svoje nikakor ne morete tako razločno pisati, de bi jih vedili kako brati, je brez števila veliko, postavim: Pekec ima dva onemljena e; Te vzel j (častitljivi Gospod tega primka mi ne bodo zamerili, de jih tukaj v misel vzamem) ima visok, zatemnjen in s predčasnim i združen pervi e, in v zadnjim zlogu je onemljeni e; Zelene-vie, pervi e je onemljen, drugi e globok in nezategnjen (ilef und unbetont) , tretji e spet globok pa zategnjen in zadnji i onemljen. Vse to moj in stari slovanski pravopis na tanjko razloči, po Vašim pravopisu se mora pa ugibati, in če se ne ugane, bo zmota ali pa smeh. Gospod H. Frejer, ki je imena vasi in sosesk popisoval, ni mogel pri veliko imenih drugač pokazati, kako jih gre izreči, kakor le z mojim pravopisam. Kdor hoče predgovor njegovih bukev, ki se jim pravi: .,Alphab. Verzeichniss aller Ortschafts- und Schlosser-JVamen des Herzogthums Krain, Laibach 1846" , brati, se bo tega lahko sam prepričal.                                   F. Metelko.
(Konec sledi)
120
         124
Odgovor.
(Konec)
V neznanih besedah je sosebno slabim očem težko razločiti vaš c od e; v latinskim pisanji zavolj tega razločka devamo kljuko nad c,kar se pa tukaj ne sme, sicer bo c. Te kljuke nad č, š ž so tudi zaderžavne ali mudivne v hitropisu. Velikrat cele besede z eno potezo ne morete zapisati. Lejte to so ob kratkim poka-zanc slabosti in pomanjkljivosti Vašiga pravopisa. Zato ga učeni gospodje v časopisu, ki se mu pravi: „Jordans Jahrb. f. d. lit. Leipzig- 1847, V. Jahrg". imenujejo tačasni fprovisorisch) pravopis. V ravno tem časopisu je tudi dokazano in na ravnost rečeno, de so vse čerke mojiga pravopisa silno potrebne („sehr nothwendig").
Kakih pomanjkljivost mojiga pravopisa mi dozdaj še nihče ni pokazal. Samo to pravijo, de čerke niso lepe, pa sim vender tudi že kteriga slišal reči, de so lepši in prijetniši kakor Vaši: 6, š, ž. Kar lepoto čerk zadene, je gotovo, de se dajo zlepšati; sej vemo, de tudi latinske čerke niso bile vselej tako lepe kot so zdaj. Cerke starih Slovanov so menj lepe od latinskih, pa vender pravi izrek vsake besede popolnama razločno pred oči postavijo ; zato pa tudi med Slovani, kteri stare čerke rabijo , ni nikoli tacih prepirov zavolj pravopisa , kakor med temi, kteri so se latinskih lepših čerk prijeli. Sama lepota človeka ne stori zadovoljniga. *) —
Cehi in Poljaki, akoravno imajo veliko pisaniga v svojim jeziku , so se že od nekdaj prepirali zavolj pravopisa in njih prepirov še zdaj ni konca, upanje pa vender imamo , de bodo ti prepiri skorej jenjali, ker si učeni gospodje prizadevajo, kakor vidimo v zgorej imenovanim časopisu, tak pravopis vstanoviti, de se bo mogla vsaka beseda po pravim izreku z njim pisati. Med tem je pa moj pravopis, de se pomanjkljivost Vašiga in Truberjeviga pravopisa z njim nadomesti, in za višji slovoslovsko učenost silno potreben ; sicer bi mogli naši sedanji slovosiovci za potrebne razločke v pisanji, kakor so nekdanji storili, kar se iz Kopitarjeve slovnice leta 1808 in tudi iz druziga pisanja vidi, pri cirilskim ali pa glagoliškim pravopisu pomoči iskati. Dokler tedaj pravopisa  potrebam  našiga jezika primerjeniga ne
*) Brez de bi se iiotli v kak abecedin prepir zariniti, bomo drugo pot, častiti gospod profesor! Vaš odgovor le ob kratkim pregledali: ali so Vasi dokazi veljavni ali ne. In s tem bomo dokončali to reč.                      Vredništvo.
dobimo, je  treba,   de per  svojim   dozdanjim  ostanem; kadar pa boljši na dan pride, ga bom z veseljem sprejel.
Fr.  Metelko.