KOPER O 14. JUNIJA 1957 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIMI LETO VI o ŠTEV. 24 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva iD uprave: Koper, Kidričeva 2G/I, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »TJradni vsstniti okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. m i s. o NEDELJSKO PRIREDITEV V MATAVUNU PRI DIVAČI JE POKVARILO SLABO VREME W Q Že 26. maja zaradi slabega vremena odložena proslava Dneva mladosti v divaški občini je bila preložena na minulo nedeljo 9. junija. Prireditelji so pričakovali, da bo vsaj tokrat vreme mladini in turističnim delavcem bolj naklonjeno. Vsaj dopoldne je to res kazalo in je parada mladosti v Matavunu, kjer je bila glavna prireditev, potekla v najlepšem redu in veselem razpoloženju zaradi lepega vremena. Proslava je bila združena z otvoritvijo turistične sezone in ogledom prelepih Škocjanskih jam. Kazalo je, da bo celotna prireditev kaj lepo uspela. Številni obiskovalci od vsepovsod so že dopoldne prišli v Divačo in nato v Matavun, kjer so prisostvovali paradi mladosti. Pionirji in mladinci in pripadniki Partizana so na lepem travniku pri Matavunu uredili telovadisče — ' naravno areno, kamor so postavili potrebno orodje in druge športne na- prave. V bližini so postavili (na vso srečo) pravo majhno vasico iz šotorov, da je človek imel vtis vzornega taborišča mladih telovadcev. Najlepše načrte — popoldanski nastop mladih telovadcev in športnikov divaške občine in od drugod ter vse turistične prireditve — pa je, kot zakleto, spet preprečilo popoldansko slabo vreme. Že v prvih popoldanskih urah so se nad Matavunom in Divačo zbrali grozeči oblaki, ki so ob grmenju in treskanju stresli svojo vsebino v ljutem pljusku dežja pomešanega s točo na \"se divaško področje. Še najlepše so jo odnesli obiskovalci, ki so ogledovali notranjščino Škocjanskih jam, najbolj pa so bili prizadeti najmlajši. V svojih lahkih telovadnih krojih so se sicer zatekli pod šotore, kar pa jim ni veliko pomagalo. Do kože premočeni so tekali po dežju in Iskali zavetja pod vsemi mogočimi pristreški in strehami. Po gostinskih obratih v Matavunu je bilo premalo prostora, da bi lahko dobili streho vsi udeleženci prireditve. Seveda so bili nastop in vse druge popoldanske prireditve zaradi neurja odpovedane in so na svoj račun prišli le posamezniki pozneje ob zvokih vesele godbe. V Divači pa se je razširilo mnenje, da bo treba v največji suši organizirati samo turistično ali podobno prireditev v Škocjanskih jamah, pa bo takrat prav gotovo padal dež, saj se to dogaja že nekaj let. ■Nedeljska prireditev je kljub vsemu pokazala izredno živahno udejstvovanje mladine na telesno vzgojnem in športnem področju in je prava škoda, da je slabo vreme preprečilo, da bi lahko na popoldanskem telovadnem naslo-pu pokazali znanje, ki so ga osvojili v telovadnicah. Množična udeležba mladine v Partizanu v divaški občini pa je jamstvo za nadaljnje uspehe na telesno-vzgojnem področju, pb NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Zo smotrno trošenje investicijskih sredste? O investicijskih izdatkih v letošnjem letu nismo še govorili, čeprav predstavljajo v gospodarstvu izredno veliko in važno postavko. Zaradi jasnosti moramo povedati, da so pod investicijskimi izdatki mišljeni tisti izdatki, ki jih im.amo z vlaganjem sredstev, ki se le počasi in v daljših' časovnih razdobjih vračajo nazaj v sklade, iz katerih so bili odobreni. Gre tu za sredstva, ki so potrebna za gradnjo tovarn, rudnikov, sploh objektov raznih vrst, za njihove rekonstrukcije, vzdrževanje in podobno. Sredstva za to zbiramo v raznih skladih, od katerih bi omenili v prvi vrsti Splošni investicijski sklad, ki je glede na obseg sredstev največji in se iz njega navadno tudi odobravajo investicijski krediti za največje objekte v državi, dalje so republiški, okrajni in lokalni investicijski skladi in drugi (gozdni, itd.). Posebno važni so tudi amortizacijski skladi, v katere vplačujejo gospodarske organizacije sredstva, potrebna za večja popravila in obnovo osnovnih sredstev. Na podlagi takega pojasnila bomo laže razumeli pomen investicijskih sredstev in njihovo vlogo v gospodarstvu. Iz sredstev teh skladov kot rečeno gradimo našo industrijo, rudarstvo, kmetijstvo in gospodarske objekte za vse dejavnosti. Drugo pa je, da so skladi v ta namen izredno veliki, saj dosegajo letos po družbenem načrtu okoli 420 milijard. Kam prvenstveno vlagati ta sredstva, kdaj in koliko predstavljajo za investicijsko politiko, pomembno in obenem občutljivo vprašanje, ki je v nekem pogledu celo glede na posledice, ki lahko nastanejo zaradi morebitnega nepravilnega trošenja teh sredstev, občutljivejše kot v vlaganju kratkoročnih sredstev. Pomislimo samo, če se vlože investicijska sredstva v velikanski objekt, ki se izkaže kot nerentabilen, nepotreben ali celo škodljiv. Dalje ni vseeno, kako se časovno trosijo taka sredstva v teku leta, ker imajo vpliv na trg in s tem na cene. Preveliko gradenj naenkrat ob pomanjkanju potrebnega gradbenega materiala n.pr. vpliva na dvig cen in s tem na rušenje ravnovesja na trgu. Letos v prvih mesecih kljub velikim sredstvom, namenjenim za investicije, in kljub obsežnim gradnjam doslej ni bilo opaziti nikakih motenj. Kot kažejo podatki, do tega ni prišlo, ker je bilo na trgu še dovolj materiala, čepra« so doslej gradnje presegle predvideno višino v smislu načrta. Kljub sicer ugodnemu stanju se Slišijo glasovi, da bi v naslednjih mesecih lahko tak razvoj imel negativne posledice v gospodarstvu kot celoti, ker se opaža nepredvideno povišanje tudi materialnih proračunskih izdatkov. Pritisk tolikih oziroma povečanih sredstev na trg bi zato po mnenju nekaterih lahko vplival na zvišanje cen gradbenega in drugega investicijskega materiala. in s tem na porušen je ravnotežja, ki se sicer tako lepo utrjuje v našem gospodarstvu, Seveda kaj takega ne bi smeli dopustiti in bi 2 raznimi •ukrepi morali preprečiti nadaljnji in nepredvideni porast v navedenih smereh. Sicer pa so se investicije, ki so ostale po družbenem načrtu na (Nadaljevanje na 2. strani) Bager pri delu na melioraciji Is „Seči" dote gospedrotje Komaj leto in pol je minilo od ustanovitve posestva »Seča« v Vinjolah pri Portorožu, pa se lahko njegov delovni kolektiv že postavi z uspehi / dosedanjega dela. Prva naloga posestva je bila takojšnja obnova zapuščenih in na mnoge parcele razdrobljenih zemljišč. Zato so takoj po priključitvi kmetijske delovne zadruge »Krog« k temu posestvu izvedli arondacijo na 30 ha zemlje. Nato so zgradili rastlinjak in uredili tople grede ter vzgojili 250 tisoč sadik paradižnika, paprike in malancan. Osnovna dejavnost tega posestva sta sadjarstvo in vrtnarstvo. Letošnjo pomlad so uredili že 4 hektare breskovega nasada in zasadili 2 hektara vinogradov. S pomočjo Vodne skupnosti Koper pa so osušili 20 hektarov zamočvirjenega zemljišča, ki je namenjeno vrtnarstvu. Medtem ko. v začetku niso imeli živine, imajo danes na »Seči« že približno 60 ovac, 17 rodovniških krav in telic, plemenskega bika sivorjave pasme, letos pa nameravajo kupiti še 20 krav. Posestvo je v tem kratkem času tako dobro gospodarilo, da si je že nabavilo traktor, frezi za okopava-nje, škropljenje in namakanje ter več drobnega kmetijskega orodja. Nemo so klonile zastave v dežju na zapuščenem travniku. V ozadju platnena »vasica« brez hišnih številk — Matavun II. Se nezadovoljiv položaj žena Ti skopi podatki o poldrugolet-nem delu vzbujajo prepričanje, da je delovni kolektiv posestva »Seča« resno zagrabil za delo in se odločno lotil povečanja kmetijske proizvodnje v doslej nekoliko kmetijsko zaostali sečo-veljski dolini. i. m. Glavna točka dnevnega reda zadnje seje OO SZDL je bila vprašanje žena in njihovih organizacij v okraju. Sejo je otvoril predsednik Albert Jakopič-Kaj-timir in pozdravil kot gosta organizacijskega sekretarja CK ZKS Vido Tomšičevo. Sekretar OO SZDL Ivan Mavsar je nato govoril o problemih zaposlene žene pri nas in o delu ženskih organizacij. V živahno razpravo pp poročilu je najučinkoviteje posegla tova-rišica Tomšičeva. Poudarila je, da z dejanskim položajem naše žene v družbi ne moremo biti zadovoljni, čeprav so teoretični rezultati enakopravnosti že do-ženi. Svoja izvajanja je navezala na novo obliko stanovanjskih skupnosti, o katerih je podrobneje govorila pred kratkim na svojem predavanju v Kopru. Francija: Naj bo, gospodje trgovci, pa bomo fueali. Vrgla bom frank v zrak: če pade pismo, liorao pluli po Sueškem prekopn, če pade glava, pa okoli Afrike. Oprezni glas: »amo pohitite, mademoiselle, Sicer kmalu ne boste imeli s čim fucati. V razpravi so zainteresirano sodelovali tudi člani okrajnega odbora SZDL s konkretnimi predlogi za izboljšanje. Podrobneje o tem berite na G. strani današnje številke. BRKINSKA CESTA JE OŽIVELA V torek je bila na Pomorski srednji šoli v Piranu prisrčna slovesnost. Podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar je v prisotnosti predstavnikov oblasti in političnih organizacij okraja Koper in občine Piran, izročil zastavo prvi mladinski delovni brigadi, ki je nato odšla na Prem, kjer bo nadaljevala z gradnjo Brkinske ceste. V brigadi je 70 dijakov PSŠ iz Pirana. Podpredsednik Klobučar jih je pred odhodom na delo prisrčno pozdravil v imenu okrajnega ljudskega odbora in jim zaželel pod novo zastavo veliko uspehov pri njihovem nesebičnem delu. Mladinci so v sredo že začeli z delom na Brkinski cesti. V eni izmed naslednjih številk našega lista bomo kaj več napisali o njihovem življenju in delu. Uspeh tovarne Partizanka V ponedeljek, 10. junija so v tovarni plastičnih mas in ščetk »Partizanka« v Kopru po več kot enoletni prisilni upravi znova izvolili svoj delavski svet. Več o tem pomembnem dogodku preberite na 7. strani današnje številke Slovenskega Jadrana. NOVI PREDPISI O KDZ V Beogradu je bil pred dnevi sestanek skupne komisije Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta za pripravo predpisov o kmetijsko-obdelovalnih zadrugah. jugoslovansko-švedsko sodelovanje Naši stiki s severnoevropskimi državami se vedno bolj utrjujejo na podlagi enakih pogledov v zunanji politiki in iskrenega izmenjavanja izkušenj glede notranje ureditve. Po obisku državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča na Norveškem, je prispel v začetku tedna v Beograd švedski ministrski predsednik Tag Erlander. V naši državi se bo mudil osem dni. Izmenjal bo mnenja o raznih vprašanjih z našimi vodilnimi državniki, sprejel pa ga bo tudi predsednik republike Tito. Od njegovega obiska si mnogo obetamo zlasti glede razširitve gospodarskega sodelovanja med obema državama. pomen energije v kmetijstvu Svetovna konferenca za energijo v Beogradu je v torek zaključila zasedanje. Ena najbolj važnih razprav je bila o izkoriščanju energije v kmetijstvu. Mnogi delegati so govorili o vzornem centru za elektrifikacijo kmetijskih del v Srbiji, ki so ga zgradili s pomočjo OZN. Delegati so ugotovili, da lahko izkušnje tega centra koristno služijo mnogim državam, zlasti nerazvitim. Sovjetski delegat je govoril o možnosti izkoriščanja sončne energije v kmetijstvu, angleški delegat pa je opozoril na pomen kmetijstva v azijskih, afriških in v nekaterih deželah Latinske Amerike. zaostritev odnosov med jordanom in egiptom Iz diplomatskega invidenta je nastal resen spor med Jordanom in Egiptom. Jordanska vlada je namreč sporočila Egiptu, da sta egiptovski vojaški ataše v Ama-nu in egiptovski generalni konzul v Jeruzalemu nezaželeni osebi. Očitali so jima, da sta podpirala vojaško zaroto proti jordanskemu kralju, Egipt je na ta korak ostro reagiral. Med drugim so zahtevali od jordanske vlade, naj odpokliče svojega veleposlanika iz Kaira, hkrati pa je sklenil umakniti svojega zastopnika iz enotnega poveljstva egiptovske, sirske in jordanske vojske. ŽENEVA: Na seji mednarodne organizacije dela je sovjetski delegat Volkov izjavil, da bodo v Sovjetski zvezi leta 1900 uvedli se-demurni delovni dan.. LONDON: Na vprašanje, koliko znašajo stroški vodikove bombe, je britanski minister za industrijo Aubry Jones v Spodnji zbornici britanskega parlamenta dejal, da so stroški izdelave take bombe v vsaki državi različni in da odgovor na to vprašanje ni v javnem interesu. Kaže pa, da so stroški za vodikovo bombo enaki stroškom izstrelka, ki se na daljavo dirigira, se pravi, da v Veliki Britaniji znašajo 150.000 funtov, kar predstavlja vrednost okrog četrt milijarde dinarjev. BONN: Pred kratkim so v Zahodni Nemčiji izročili prometu komaj 7 km dolg odsek dvotirne avtomobilske ceste Miihlhausen— Hohenstadt na progi Stuttgart— Ulm, ki je zaradi težavnega terena in velikih objektov, kot so mostovi in predori, stala okrog 50 milijonov mark. Povprečni stroški gradnje na kilometer ceste so torej znašali več kot milijardo dinarjev. RIM: V začetku tega tedna je začelo stavkati 850 tisoč gradbenih delavcev, ki so člani najrazličnejših sindikalnih organizacij, in okrog 150 tisoč poljedelskih delavcev. Stavkajoči zahtevajo zvišanje plač in izboljšanje delovnih pogojev. Vodstvo Generalne konfederacije dela pa je pozvalo italijanske kovinarske delavce, naj skušajo s stavko doseči zmanjšanje tedenskega delovnega časa na 40 delovnih ur. RIM: Te dni so v Rimu podpisali nov klirinški sporazum med Egiptom in Italijo. Ta sporazum določa, da bo Italija plačevala pristojbine za plovbo svojih ladij po Sueškem prekopu neposredno egiptovski družbi. Po istem sporazumu bo Egipt odplačeval svoje dolgove Italiji v petih letih in to v treh obrokih začenši z letom 1959. Egipt dolguje Italiji 4 milijone egiptovskih funtov. KARAČI: Uradno sporočilo o razgovorih med predsednikom pakistanske in afganistanske vlade pravi, da je bil sklenjen sporazum o prijateljskem reševanju vseh spornih vprašanj. Afganistanski kralj Mohamed Zahlr šah bo decembra uradno obiskal Pakistan, V Kairu namreč trdijo, da so očitki egiptovskim diplomatom popolnoma neosnovani in da gre v tem primeru za očitno spletko imperialistov. Seveda pa si bo egiptovska vlada prizadevala ta spor razčistiti, saj ji je mnogo na tem, da se ohrani enotnost arabskih držav. protiatomsi« poziv iz azije V Columbu je bilo te dni prvo azijsko zasedanje Svetovnega sveta za mir, ki se ga je udeležilo 500 delegatov in 63 dežel. Številni govorniki so se odločno zavzeli za prepoved poskusnih jedrskih eksplozij. Na zasedanju so med drugim prebrali tudi poslanico predsednika cejlonske vlade Bandaranai-ke, v katerem je med drugim rečeno, da je svet zdaj v prehodni dobi med eno civilizacijo in drugo. Napovedovanja političnih opazovalcev, da so italijanski vladi, ki si je priborila zaupnico z mo-narhističnimi in fašističnimi glasovi, dnevi šteti, so se povsem uresničila. Predsednik Zoli je sicer hotel nekoliko popraviti slab vtis v javnosti s tem, da je napadel neofašiste, toda strnjeni odpor socialist.lv, komunistov, socialnih demokratov in republikancev ni prav nič ponehal. Ko so ugotovili, da je vlada pri petkovem glasovanju dobila manjšino, je v ponedeljek zvečer Zoli sporočil predsedniku republike Gronchiju ostavko celotne vlade. Italija je torej zdaj tam, kjer je bila pred štirimi tedni. Čeprav je v italijanski javnosti nastopilo po Zolijevem padcu olajšanje, kajti vse je kazalo, da bo Italija dobila najbolj reakcionarno povojno vlado, so vendar politični krogi precej zaskrbljeni, kako bi rešili krizo. Mnogo je seveda odvisno od stališča demokristjanov. Če se bodo še naprej' držali stare koncepcije popolne naslonitve na desno, lahko v kratkem pričakujemo nekaj podobnega, kakor se je zgodilo s Zoiijem. Če pa bodo poskušali poiskati naprednejšo pot za rešitev, potem bomo ver- jetno v prihodnjih letih manj slišali o vladnih krizah v Italiji. Razumljivo pa je, da bosta imela pri reševanju sedanje krize pomembno vlogo voditelj socialistov Nenni in voditelj socialnih demokratov Saragat. Po tritedenski vladni krizi v Franciji je radikal Maunoury sprejel mandat za sestavo nove vlade. V njej bodo predvsem poslanci radikalnih skupin in nekaj socialistov. Nova vlada, ki jo mora potrditi še parlament, bo imela še izrazitejši manjšinski značaj kot prejšnja Molletova. Kljub vsemu pa lahko Maunoury računa na večino v zbornici, ker so ga sklenili podpreti ljudski republikanci, neodvisni in kmetje na desnici. Napredni politični krogi gle- V nedeljo, 2. junija, je bila v dvorani na Stadionu 1. Maj revija folklornih plesov, ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza iz Trsta. Nastopale so folklorne skupine iz Brega, Roiana-Škorklje, Opčin, Gorice in Sovodenj, Sodeloval je tudi dolinski kvartet. Na tej zelo uspeli reviji so predvajali razen narodnih plesov iz tržaške okolice tudi belokranjske, srbske, vojvodinske, gorenjske in koroške plese. * * * V ponedeljek, 3. junija, so stavkali delavci v Tržaškem arzenalu zato, da bi dosegli priznanje rednega urnika ob enaki plači ter doklade za izvrševanje zdravju škodljivih del, V sredo pa so stavkali delavci iz Ladjedelnice Svetega Justa v znak protesta, ker delodajalec še ni sprejel njihovih zahtev. Delavci obeh podjetij bodo stavko ponovili te dni. V ponedeljek in torek pa je na Tržaškem stavkalo nad šest tisoč delavcev zidarske stroke zato, da bi prisilili delodajalce k nadaljevanju pogajanj za sklenitev novih delovnih pogodb. * ^ % Tržaške kroge je močno razburila vest, da je Italijanska vlada dala prednost zgraditvi avtoceste Bologna-Ravenna namesto cesti Benetke—Trst. Protestni brzojavki sta v tej zvezi poslali v Rim Pokrajinska uprava in Trgovinska zbornica. Tržačani tudi želijo, da bi čimprej začeli graditi avtocesto Trst—Videm—Trbiž, ker bi s tem izboljšali promet, ki se je v zadnjem času močno povečal med Trstom in Avstrijo. V petek, soboto in nedeljo je bil v Trstu kongres Zveze kovinarjev EIOM. Delegati iz raznih tržaških tovarn in podjetij so po analizi sedanjih razmer in potreb določili pot nadaljnjemu delu v duhu enotnosti delavstva in uresničitve delavskih pravic ter nadaljnjega razvoja tržaškega gospodarstva. Potem ko so izvolili novo tajništvo Zveze, so soglasno sprejeli sklepno resolucijo. Te dni je obiskala Slovenijo šest-najstčlanska delegacija Pokrajinskih federacij italijanske socialistične stranke iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona. Delegacija je v Sloveniji gost Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. * * * Nacionalistični nestrpnežl so pretekli teden razbili na spominski plošči na Openskem strelišču sliko Ivana Ivančiča, ki je padel pod fašističnimi streli skupno z narodnim herojem Pinkom Tomažičem in tovariši. V Križu pa so blizu naselja istrskih priseljencev neznanci razbili ploščo v spomin dvem žrtvam naclfašističnega nasilja. Ta vandalizem je vzbudil med napredno javnostjo upravičeno ogorčenje. * * * Po končani turneji v največjih italijanskih mestih je v ponedeljek na- stopila v tržaškem Avditoriju Slovenska filharmonija, s katero sta nastopila tudi pianistka Damijana Bratu- ževa in volinist Dejan Bravničar. * * * Slovensko narodno gledališče v Trstu je v nedeljo z drugo reprizo Nnšičeve komedije »Žalujoči ostali« zaključilo svojo dvanajsto sezono. Od 11. do 23. t. m. bo to gledališče gostovalo z deli »Vroča kri«, »Na nočnih poteh« ter »Caj in simpatija« v mnogih krajih koprskega in goriškega okraja in to od Bovca pa do Postojne. Premiera komedije »Žalujoči ostali« je bila v petek 7. junija in je bila obenem poslovilna predstava člana tržaškega Slovenskega narodnega gledališča Antona Požara, ki je po dolgih letih požrtvovalnega dela za napredek slovenske kulture na Tržaškem zapustil oder. Motorna ladja »Ivan Cankar« na mirni gladini koprskega pristanišča. Ladjo zelo pogrešamo, lter je izpadla iz prometa s Trstom tik pred začetkom turistične sezone. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA V zadnjih (tednih, opozarjajo znanstveniki številnih držav na nevarnost nadaljnjega izvajanja ter-monuklearnih poskusov. Pri tem so, kot kaže, najbolj odločni strokovnjaki za atomsko energijo, liziki in biologi, to pa verjetno zato, ker dobro poznajo težke posledice, ki jih ustvarjajo atomske in vodikove eksplozije z radioaktivnim prahom. Danes^si namreč nihče več ne upa javno trditi, da so takšni poskusi popolnoma neškodljivi za človeštvo. Posredna in neposredna nevarnost, ki trenutno zanima vso svetovno javnost, se ne kaže toliko v strahu pred novo večjo ali manjšo svetovno vojno, kot pa v strahu - pred posledicami, ki jih že danes kažejo poskusi z atomsko in vodikovo bombo. In da bi se zoperstavili omenjenim posledicam, se v svetu pojavlja borba proti samovolji, ki jo nekatere velike sile izvajajo z atomsko politiko. Ko je že beseda o atomskih in vodikovih eksplozijah je nujno, da morajo nekatere vlade upoštevati ne samo ogorčene proteste prebivalcev Mar-shalskih in Božičnih otokov ali Japoncev, pač pa tudi zahtevo lastnih državljanov po prepovedi eks-sperimentalnega uporabljanja tega ustrahovalnega orožja. V ustvarjanju takšnega razpoloženja pa so brez dvoma dali svoj delež znanstveniki industrijsko dobrih razvitih držav, kar dokazuje, da je verjetno prvikrat v zgodovini človeštva znanost dosegla stopnjo odločilnega vplivanja na politiko. Brez dvoma so na taka stališča znanstvenikov in javnega mnenja vplivale tudi določene objektivne okoliščine. Danes namreč ni resnega politika ali državnika, ki bi vztrajal v veri, da atomska sila predstavlja neko pomembno politično ali stra- težko prednost pred kakršnokoli drugo silo. Konec koncev pa že obstajajo ne samo kakovostne, temveč tudi količinske razlike v vrednosti atomske oborožitve med posameznimi velesilami, ki pa so že več ali manj zaključile predstavljati pomembnejšo vlogo. Razen tega se uveljavlja mnenje, da vsaka atomska sila, ki bi lahko uničila nasprotnika, škoduje tudi napadalcu. Krčevito oklepanje atomske prednosti, pa naj bo s katerekoli strani, nima več nobenega praktičnega smisla. Edino kar je še ostalo raznarazen med stališčem znanstvenikov in politikov je v iskanju izhoda,kako naj bi atomsko energijo uporabili za te ali one namene. Prvi korak iz te slepe ulice pa naj bi bil odlok ali sporazum o prepovedi nuklearnih in termonuklearnih poskusov na sploh. Do pred leti ni bilo možno resno razmišljati o prepovedi izvajanja atomskih in vodikovih poskusov. Sedaj je v tem pogledu položaj dokaj spremenjen. Nato nas opozarja rezultat nedavne ankete Gallupovega inštituta v ZDA, ki navaja, da se je letos 63 °lo anketiranih Američanov odločilo za ustavitev kakršnegakoli eksperimentiranja z atomskim orožjem, medtem ko je bilo'la?ii le 24°/o vseh Američanov podobnega mišljenja. Tako razpoloženje daje misliti, in marsikateri velesili ter njenim vladam ne preostane drugega, kot da poiščejo politično in vojaško formulo, s katero bi se na osnovi eventualnega sporazuma prebivalci te ali one države zaščitili pred neprijetnimi iznenadenji. In kaže, da podkomite za razorožitev pri OZN, ki sedaj zaseda v Londonu, resno razpravlja o možnosti ostvarjenja takih pogojev, ki bi odstranili nevarnost nadaljnjega ekspermientiranja z atomskim orožjem. dajo s precejšnjim nezaupanjem na politični program nove francoske vlade. Maunoury je bil namreč eden pobudnih za ostrejši kurz francoske politike v Al-žiru, nobenega znaka pa ni, da bi zdaj te svoje koncepcije kaj prida spremenil. Proti novi vladi je zlasti ostro nastopil Mendes-France, ki je izjavil, da bo v znak protesta odstopil kot prvi podpredsednik Radikalne socialistične stranke. Takojšnjo prekinitev politike sile in represalij v Alži-ru pa so zahtevali tudi komunisti. Verjetno so novi francoski vladi dnevi šteti, saj je v manjšini, podedovala je žalostno finančno stanje kot plod sueške avanture, hkrati pa je v večini "francoskih političnih strank vedno močnejša težnja, da je treba prenehati s sedanjo politiko do Alžira. FRANCOZI SE NOČEJO UMAKNITI IZ TUNISA Francoska vlada je zavrnila zahtevo tuniške vlade o umiku 75.000 francoskih vojakov iz Tu-nisa, hkrati pa je izrazila pripravljenost za nova pogajanja v smislu francoskih načrtov o skupni obrambi obeh dežel. Kakor je znano, je tuniška vlada zahtevala umik francoskih čet iz Tunisa zaradi vedno pogostejših incidentov v deželi. Samo v preteklem tednu je bilo ubitih v spopadih s francoskimi vojaki 7 tuniških vojakov. Tunizija odločno vztraja pri svoji zahtevi in izjavlja, da bo to vprašanje predložila OZN, če bo Francija še vnaprej vezala umik svojih čet s predhodno sklenitvijo pogodbe o skupni obrambi. ' JuMIJ - 1917 40-letnica revolucionarnega leta v rusiji Med 12. in 16. junijem je bila Petrograjska konferenc a tovarniških komitejev. Tri četrtine delegatov je sledilo boljševikom in njihovemu geslu: »Vso oblast sovjetom«. 16. junije^ pa se je začel Prvi vseriiski kongres sovje-tov, ki je trajal' tri tedne. Medtem ko so imeli boljševi-ki na tem kongresu le nekaj več kot 100 delegatov, je skoraj 800 delegatov zastopalo manjševike, eserje in druge stranke. Boljševiki, med katerimi je bil tudi Lenin, so nastopili proti sporazumaštvu z meščanskimi strankdjni in za izročitev oblasti sovjetom. Za smotrne investicije (Nadaljevanje s 1. strani) lanskoletni višini, delno toda notranje spremenile. Tako se je povečal odliv sredstev za gradnjo stanovanj od lanskih 4.4 milijard v prvih 4 mesecih na letošnjih 7.7 milijard v istem času. Za toliko so se tudi znižale gospodarske investicije, zlasti v industriji in rudarstvu, medtem ko so se za kmetijstvo celo povečale za kako milijardo. To pa je v skladu s planom. Čeprav bi morali graditi in zgraditi še mnogo objektov za dvig našega gospodarstva vidimo, da moramo tudi tu skrbno zasledovati gibanje in trošenje sredstev in ne smerno iti preko naših možnosti. —dt — Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc Zdešar. DOPIS IZ POSTOJNE PRED TURISTIČNO SEZONO Veliko govorimo o olepšanju mest in vasi, večkrat pa ostajamo le pri sklepih, ki se ne uresničijo. Tako je tudi v Postojni. Skoraj nerazumljivo je, da Postojna kot pomembno turistično središče nima prodajalne s cvetlicami, ki bi imela na razpolago tudi cvetlice-lončnice. Velja pa tudi razmisliti o izvajanju nekaterih že sprejetih občinskih predpisov. Čemu se ne stopi krepkeje na prste ponočnjakom, ki motijo počitek Po-stojnčanom? Prav tako: zakaj doslej še niso sprejeti ostrejši ukrepi za odstranitev psov-pote-puhov, ki se klatijo po mestu in uničujejo javne nasade? Če na eni strani ugotovimo, da so glavne postojnske ulice po zaslugi občinskega Zavoda za komunalno gospodarstvo več ali manj redno in skrbno vzdrževane, pa ne moremo trditi, da so stranske in zakotne ulice ter dvorišča zasebnih lastnikov hiš (v tako imenovanem Majlondu) v čast zunanjemu licu Postojne. ZA 21 °/o JE BILA V PRVIH Štirih mesecih letos industrijska proizvodnja večja, kot je bila v istem časovnem razdobju lani. Zanimiva je ugotovitev, da se je proizvodnja električne energije letos povečala za 25 °/o in aprila je bilo prvikrat v naši domovini proizvedenih več kot pol milijona kilovatnih ur mesečno. LETNO PORABIMO ZA 30 MILIJARD DINARJEV VREDNOSTI EMBALAŽE. Čeprav predstavlja embalaža v naši trgovini okrog 5% vrednosti proizvodov, pa zaenkrat še nimamo dovolj embalaže za vsakdanje potrebe. Na letni skupščini zveznega biroja za embalažo, ki je bila pred kratkim v Zagrebu, so tudi govorili o ustanovitvi zveznega laboratorija za embalažo. Namen te ustanove bo izboljšanje embalaže in skušati vplivali na njeno ceno ter vpeljati sodobnejšo in bolj praktično embalažo. S 15. junijem bo ODPRTIH VEC NOVIH LETALSKIH ZVEZ Z DRUGIMI DRŽAVAMI. Tako bodo vozila letala na progi Dubrovnik—Bled—Dunaj dvakrat tedensko, v kratkem bo odprta proga London—Zürich—Beograd, medtem ko bodo letela letala na domači progi Beograd—Zagreb—Bled trikrat tedensko. NA PROGI SEŽANA—DJEVDJE-LIJA BODO V KRATKEM ZACELI VOZITI BRZI TOVORNI VLAKI, namenjeni za prevoz, živine, mesa in hitro pokvarljivih kmetijskih pridelkov. Ti vlaki bodo na tej relaciji vozili direktno in se bodo ustavljali le na nekaterih postajah zaradi prevzemanja In iztovarjanja blaga. V Jermenoveu v Srbiji so v nedeljo odprli EKSPERIMENTALNI CENTER ZA ELEKTRIFIKACIJO VASI IN KMETIJSKIH DEL. V imenu Zveznega izvršnega sveta je center odprl Slobodan Penezlč, otvoritvi pa so prisostvovali tudi domači in tuji znanstveniki, ki so se udeležili svetovne konference za energetiko v Beogradu. LITOSTROJ OSVAJA TUDI TRŽIŠČA V PERZIJI, Tako je že letos poslal v to državo štiri pošiljke vodnih zasunkov raznih dimenzij. Po tem, ko bodo te rini poslali še dve pošiljki, v eni bo 00, v drugi pa 00 vodnih zasunkov, bo Perzija imela 579 kosov teh izdelkov ljubljanske tovarne LITOSTROJ. Prav bi bilo, če bi odstranili kupe smeti in drugo nesnago. Turistično društvo v Postojni ima v svojem letošnjem programu marsikakšen sklep, katerega uresničitev bo pripomogla k odpravljanju omenjenih pomanjkljivosti. Razen tega bodo člani tega društva vložili vse za delno ureditev Planinske jame in za izdajo vodiča; nameravajo tudi odkriti spominsko ploščo raziskovalcu Postojnske jame Luki Čeču in postaviti spomenik pionirju postojnskega turizma Antonu Globočniku. II r^-i Pogled s Soviča na novi del Postojne i napr Ob zaključku letošnjega šolskega leta je 80 gojencev Vajenske šole iz Sežane priredilo enodnevni izlet v Koper in Piran, kjer so si med drugim ogledali ribiške ladje in sečoveljske soline. V Kopru, kjer so imeli skupno kosilo, sta sežanske vajence obrtne stroke pozdravila predsednik Obrtne zbornice za okraj Koper Davorin Praček in okrajni inšpektor za strokovno šolstvo tovariš Brataševec. Po kosilu so se izlemiki odpeljali v Ankaran. To ekskurzijo, ki je bila ob zaključku šolskega leta z namenom, da bi se gojenci Vajenske šole v Sežani razvedrili ter ob tej priložnosti spoznali nekaj gospodarskih objektov in se seznanili z lepotami slovenske obale, je vodstvo šole priredilo s finančno pomočjo raznih obrtnih podjetij in delavnic sežanske občine. , D, P. o o o Kako resno upoštevajo Po-stojnčani vrednost širjenja turizma, dokazujejo številni ukrepi, ki so jih sprejeli in jih tudi že začeli izvajati. Tako je Zavod Postojnske jame pričel z gradnjo prostora za postajanje avtomobilov v neposredni bližini jame. Ko bo ta prostor še v letošnjem letu dograjen, bo lahko pred Postojnsko jamo, tam, kjer je bil še do nedavnega hrib, ob istem času parkiralo več kot sto osebnih avtomobilov in okrog trideset avtobusov. Avtomobilsko postajališče pa bo zvezano tudi s camping prostorom. Gradnjo tega pomembnega turističnega objekta bo v glavnem omogočil Občinski ljudski odbor v Postojni, ki se dobro zaveda pomembnosti razvijanja turizma na svojem področju. Ob tej priložnosti je treba omeniti tudi to, da je ObLO Postojna že poskrbel za izdelavo načrtov za kopališče, saj ve, da bo kopališče velikega pomena za turizem na eni strani, na drugi pa bo s tem uresničena dolgoletna želja članov delovnih kolektivov, telcsno-vzgojnih, športnih in mladinskih organizacij, da bi tudi v Postojni imeli možnost razvijanja plavalnega športa. Kako veliko zanimanje vlada za gradnje kopališča v Postojni dokazuje dejstvo, da so že začeli razmišljati o ustanovitvi prostovoljnih delovnih brigad, v katerih bi razen Po-stojnčanov sodelovali tudi pripadniki JLA. V delu so že tudi načrti za ureditev turistične postojanke na Soviču. Z eno besedo: v Postojni so tako občinski ljudski odbor, kakor tudi Zavod Postojnske jame, Društvo jamarjev, Turistično društvo in Inštitut za raziskovanje kraških jam krepko popri-jeli za delo. Vse te inštitucije so se z vso resnostjo lotile tistih del, katera bodo turistično dejavnost postavile na mesto, ki ji v našem gospodarstvu pripada. DOBRO NALOŽEN KAPITAL Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je podarila piranski ribiški šoli 800 tisoč dinarjev. S tem denarjem si bo ta šola nabavila dva manjša ribiška čolna, ki ju bodo gojenci uporabljali za praktični pouk v zimskih mesecih. Doslej so namreč imeli v zimskem času le teoretični pouk in to zaradi pomanjkanja lastnih plovnih objektov, poleti pa dijaki te šole opravljajo prakso na večjih ladjah podjetij »Riba« in »Ribič«. Z nabavo teh dveh čolnov pa bodo lahko uvedli neprekinjeno praktično delo in se usposobili za ulov rib tudi z manjšimi ribolovnimi sredstvi. Rekorden obisk To je gradbišče tik pred Postojnsko jamo, kjer urejajo parkirni prostor za več kot 100 avtomobilov in 30 avtobusov. Dela bodo končali še letos. (Foto Filač, Postojna) iiojnski V prvih petih mesecih letošnjega leta je obiskalo Postojnsko jamo že več kot 36.000 domačih .in tujih gostov, kar kaže, da bomo letos po zaključku turistične sezone zabeležili rekordno številko obiskovalcev. Domačih gostov je bilo v prvih petih mesecih za osem tisoč več, kot jih je bil/a lani v istem časovnem razdobju, inozemskih pa za približno dva tisoč pet sto več. rori@tfflGite©a w W PNU PROBLEMATIKA SEVERNO JADRANSKEGA LUŠKEGA SISTEMA Skoda, ki nastaja v reški Iukl zaradi prenatrpanosti in zaradi nerazvitega severnojadransltcga luškega sistema, se lahko odpravi samo z investicijami. Da bi se te investicije najracionalncje izkoristile, je potrebno, da se prouči celotni severnojadranski luški sistem, vključno s Koprom (bivša cona »B«), Po nekem izračunu bi se lahko odpravila škoda v reški luki, ki nastaja zaradi prenatrpanosti, z investicijami v višini ca. 2,7 milij. ¡j; (po obračunskem tečaju 1,706,100.000 din), od tega 20 '/. v devizah. S tem bi se povečal operativni potencial luke za nadaljnjih 0,5 milj. ton. Vedno močnejša industrializacija naše države in Podonavskih držav, kakor tudi držav Srednje Evrope, bo privedla do takega porasta prometa na Reki, ki ga reška luka no bo zmogla, pri tem pa je potrebno vedeti, da zaradi konfiguracije tal ne obstaja več možnost, znatnejše razširitve njenih pristaniških zmogljivosti. Ce glede na gornje navedbe pogledamo v okviru porasta prometa v glavnih evropskih lukah perspektivni porast prometa v naših lukah in perspektivni porast tranzitnega prometa v naših severnojadransklh lukah, ni težko uvideti, da je v splošnem interesu naše države potrebno zgraditi luko v Kopru. Ni potrebno samo razmisliti o graditvi luke v Kopru, temveč je potrebno, da bi Pula in Bakar postala pomožni luki za masovni in domači in tranzitni promet, medtem ko bi se morala Reka zgra-jevati kot specializirana centralna luka za jugoslovanski in tranzitni generalni promet. Tako kompletiranje našega severnojadransltcga luškega sistema lil omogočilo tudi polno izkoriščevanje magistrate, katera preko Sežane, Dutovelj in Jesenic spaja naše severnojadransko področje s Srednjo Evropo. V pogledu perspektivnega porasta prekomorskega prometa Srednje Evrope in Podonavja in perspektivnega razvoja našega severnojadranskega luškega sistema jc potrebno pripomniti, da se je tudi avstrijski prekomorski promet povzpel po vojni na preko 2.5 milijona ton, medtem ko pred vojno ni znašal niti 2 milijona ton. Čeprav ne razpolagamo s konkretnimi podatki o prometu drugih držav Podonavja, bo pospešena industrializacija teh držav, njihovi vse večji gospodarski odnosi s Kitajsko in ostalimi državami Daljnega in Srednjega Vzhoda, južnoameriškim in afriškim kontinentom, privedla v najbližji bodočnosti do še hitrejšega porasta njihovega pomorskega prometa, kot je to primer v ostali Evropi. Povečani prekomorski promet sosednih in bližnjih držav bo brez dvoma vplival na večje koriščenje naših železnic, luk in ladij, kot je to bilo doslej. Zaradi tega se kompletiranje severnojadranskega luškega sistema postavlja tudi kot materialna osnova dalekosežne politike mirne in aktivne Icoeksistcnce naše države, kar nam nalaga, da preko tega tako važnega področja organiziramo kar najboljšo mednarodno izmenjavo blaga. Voditi moramo račun o tem, da nas porast prekomorskega prometa teh držav ne dobi nepripravljene. Izgradnja luk in prometnih poti mora biti dokončana, prodno pride do navedenega porasta prekomorskega prometa. Iz zgoraj navedenega izhaja, da se je promet v reški luki pol rojil, celotni prekomorski promet naše države pa se je povečal v odnosu nn predvojno stanje za 2.5-krat. Udeležba slovenskega gospodarstva v koriščanju prekomorskega prometa je znašala leta 1953 okoli 66.000 ton. leta 1956 okoli 90.000 ton, za leto 1957 pa se predvideva okoli lio.ooo ton. (Nadaljevanje prihodnjič) PLOVBA NAŠIH LADIJ P/l »BIHAG« je 5. junija prispel v New Orleans, kjer naklada blago za Jadransko morje. P/l »DUBROVNIK« je 9. junija priplul v Split, kjer razklada tovor. M/l »GORENJSKA« je 4. junija odplula iz Adena v Rangoon, kamor bo prispela predvidoma 19. junija. Pil »GORICA« je v pristanišču Eleusis, kjer naklada tovor za Kontinent. P/l »KORNAT« je 13. junija priplula iz Rotterdama v Narvik, kjer razklada blago. P/l »LJUBLJANA« je 11. junija odplula iz Raše v Ploče, kjer naklada tovor. M/l »MARTIN KRPAN« je 9. junija yl ul skozi Suez na poti v Rdeče morje. P/l »NERETVA« je 9. junija odplula iz Hartlepoola v Casa-blanco. P/l »POHORJE« je 13. junija priplula iz Porto Marghera v Piran. P/l »ROG« je 5. junija priplul v Romblon na Filipinih, kjer naklada tovor za Kontinent. P/l »ZELENGORA« je s tovorom umetnih gnojil na poti na Kitajsko. TANKERJI IN SUPERTANKERJI Tankerji so ladje za prevoz tekočih goriv, predvsem surove nafte. Ker je poraba nafte v svetu vsak dan večja, je tudi potreba po prevozu nafte velika, zato se ni čuditi, če je že danes flota tankerskih ladij za 160°/o večja kot pred drugo svetovno vojno. Sedaj je v svetu okoli 3600 ladij za prevoz nafte z brutto kapaciteto 44 milijonov ton. Medtem, ko so bili pred svetovno vojno največji tankerji z nosilnostjo 18.000 ton, so današnji največji tankerji z nosilnostjo 33 tisoč do 46.000 ton, Največji tanker v prometu je 47 tisoč tonski »Kralj Ibn Saud« last grškega lastnika ladij Onassisa. Ta ladja je bila zgrajena v Hamburgu. Vendar so vsi ti do sedaj veliki plovni objekti majhni proti supertankerjem, ki se sedaj grade ali pa so naročeni v ladjedelnicah po vsem svetu. Tako je bil v septembru 1956 na Japonskem splovljen za ameriškega lastnika ladij Daniela Lu-dwiga ogromni tanker »Univer.se Leader« s 84.000 ton nosilnosti, medtem ko grade več petrolej-skih ladij z nosilnostjo 60.000 ton v ameriških in japonskih ladjedelnicah. Ti »manjši« tankerji imajo prednost pred »super-super tankerji« v tem, da še lahko plovejo skozi Sueški prekop, in sicer vsaj prazni torej v eno smer, polni pa plovejo okoli Afrike. Če bodo kdaj razširili in poglobili Sueški prekop, bodo te ogromne ladje lahko uporabljale tudi to važno prometno pot. Zaradi ogromne količine zemeljskih olj, ki jih ti »supertankerji« naenkrat prepeljejo, so ekonomični kljub temu, da opravijo s tovorom znatno daljšo pot za Evropo okoli rta »Dobre nade«. Grk Onassis pa je 'medtem že naročil največjo ladjo za prevoz nafte na svetu, ki bo imela 100 tisoč ton nosilnosti, bo plula z brzino 18,5 morskih milj na uro in bo dolga »samo« 250 m. Posledica gradnje teh ladij je, da bodo morale skoraj, vse evropske luke dopolniti svojo pristaniško opremo in poglobiti morje ob pomolih. KOLIKO JE V MORJU SOLI? Morje vsebuje skoraj 3°A> soli, kar pomeni, da je v enem litru morske vode okoli 30 gramov soli. Vsa morja sveta imajo torej nekako 14 bilijonov ton soli. Iz morske vode s površino enega štirijaškega kilometra in globino 200 m bi dobili šest milijonov ton soli. Naloženo na desettonske tovorne vagone bi to množino soli prepeljalo 12,000 tovornih vlakov, ki bi vsak štel po 50 vagonov. Ce bi se vsa morja na svetu posušila in bi bila sol porazdeljena enakomerno, bi na morskem dnu ostal 61) m visok sol-nat sloj. Ce pa bi vso to sol enakomerno raztresli le po kopnem, bi bili vsi deli suhe zemlje na svetu pokriti s 150 m visoko plastjo soli. Letni spored oddaj Razpoloženje poslušalca do radijskih programov v poletnem času je čisto drugačno kakor v mrzlih dneh, ko sHDp, Na zadnji seji OO SZDL so razpravljali o vprašanju žena in njihovih organizacij v okraju. Sekretar zveze Ivan Mavsar je v svojem poročilu predvsem poudaril dejstvo, da je v raznih družbenih in oblastnih odborih majhen odstotek žena. Borili smo se sicer, da so žene prišle na razne kandidacijske liste, nismo pa vztrajali na tem, da bi bile te kandidatke tudi izvoljene. Vzrok vsemu temu lahko iščemo delno v napačnem gledanju na ženo, v glavnem pa v našem zaostalem gospodinjstvu, ki tvori skupaj z družino za našo ženo še vedno veliko breme. stanovanjska skupnost bo laiiko rešila številne probleme Ženska društva se sicer trudijo, da z ustanovitvijo raznih uslužnostnih podjetij, čimbolj razbremenijo zaposleno ženo, vendar niso stvari spremenila bistveno; zdi se, da bodo ti pro- Svilena dvodelno- cbleka, primerna- tudi za starejše ženske z močnejšo postavo blemi laže rešljivi v okviru stanovanjskih skupnosti. Korak naprej bomo naredili tudi z gospodinjskimi centri, ki jih bomo ustanovili po občinah in bodo vezani na okrajni Zavod za pospeševanje gospodinjstva. Toda pri tem nastaja vrsta problemov, predvsem gospodinjski kader. Razen v ženskih društvih so se žene lepo uveljavile tudi v društvih prijateljev mladine. Toda nujno bi bilo, da v ta društva vključimo tudi moške. Pomembno vlogo so odigrali na vasi odbori žena zadružnic, ki so delali največ v zvezi z gospodinjsko pospeševalno službo. reševati moramo konflikt MED ženino zaposlenostjo in dolžnostmi do družine Razprava o problemih žena in o njihovih organizacijah je bila zelo živahna in je pokazala še vrsto problemov, s katerimi se mora vsakodnevno spoprijemati naša žena. Pokazala pa je tudi, da bi bili nekateri od teh z malo razumevanja in dobre volje lahko rešljivi. V razpravo je najučinkoviteje posegla Vida Tomšičeva z izredno jasno formulira-nimi dejstvi in konkretnimi predlogi. Eden izmed vzrokov naših težav je premajhna storilnost, zaradi česar je pri nas ročno delo še vedno ceneno, ne samo v gospodinjstvu, ampak tudi drugod. To bo še kompliciran družbeni proces, v katerem bodo odigrale važno vlogo tudi žene. Čeprav je teoretično naši ženi zagotovljena enakopravnost, ne moremo še biti zadovoljni z dejanskim položajem žene v družbi. Toda dosegli smo veliko že s tem, da ima vsak človek pri nas pravico do poklica in zaposlitve in da odpravljamo mišljenje, da Pismo uredništvu Tovariš urednik, gotovo se spominjate predavanja, ki ga je imela v Kopru pred kratkim Vida Tomšičeva. Govorila je predvsem o stanovanjskih skupnostih, katerih naloga ho med drugim tudi skrb za otroke in predvsem za razbremenitev zaposlene žene. Naj navedem kratek citat iz njenega predavanja: ». .. Osnovna ideja mora biti, da v stanovanju ne moreta biti samo dve sobi in kuhinja, pač pa še prostor, kjer se bodo otroci igrali . ..« Nekaj dni po tem predavanju smo dobili stanovalci v novem bloku pri Triglavu v Kopru nov hišni red. Popolnoma razumljivo je, da hišni svet v tem času še ni mogel uresničiti (ali vsaj skušal) izpodbudnih predlogov s tega predavanja. Vendar je le prevelika ironija, da nekatere točke tega hišnega reda zanikajo vso našo družbeno skrb, ki je v tako veliki meri posvečena družini in prav posebno otrokom. Omenila bi le eno točko, lvl najbolj bije v oči, in je skoraj nerazumljivo, da se lahko danes kaj takega sploh zgodi: otrokom je namreč v naši hiši prepovedano biti na hodnikih, na stopnišču ali celo na dveh velikih terasah, ki ju premore hiša na strehah. Hišni svet ljubeznivo predlaga, naj bodo otroci na stanovanjskih balkonih ali na dvorišču. Morda to za nepoučenega niti ne izgleda tako hudo. Toda dovolite, da vam stvar pojasnim: V bloku je precej otrok, ki se med seboj poznajo in se radi skupaj igrajo, V ta namen so uporabljali dolge sončne hodnike, po katerih imamo dohode do stanovanj, in pa veliko teraso, kjer sušimo tudi perilo. Imamo še eno ieraso, ki pa je vedno zaklenjena, verjetno zato, da je ne bi otroci »pokvarili« ali pa tisti, ki bi radi uživali res lep razgled na Koper. Zdaj zahtevajo od nas, naj otroke zapiramo v stanovanja, da sploh ne govorim o tem, da ne morejo uživati družbe svojih vrstnikov.'Kajti večina stanovanj ima balkone na prisojni strani ali pa preveč izpostavljene popoldanski sončni pripeki. Govorijo o dvorišču. Toda ali bi vi imenovali tako neurejen javni trg, kjer hodijo ljudje, parkirajo vozila, kjer je ostro kamenje, pa veliko prahu ali pa velike luže ob dežju? Med materami je bilo seveda veliko razburjenja in družine z otroki se sprašujejo, kako je mogoč tak odnos in nerazumevanje. Potem so obljubili hišni sestanek, pa ga "do danes še ni bilo. In vendar je razlaga kaj preprosta: hišni svet sestavljajo večinoma ljudje brez otrok. Tako lahko razumemo, da hišni svet tolerira živali v stanovanjih, po hodnikih in stopnišču, da pa nima razumevanja za potrebe otrok. Res je težko razumeti, da je današnji človek tako daleč od naše stvarnosti, da jc mislil, da so zidali dvosobna stanovanja za družine brez otrok. Toda mislim, da bi lahko z vso upravičenostjo pričakovali, da tistim, ki imajo v taki stanovanjski stiski dvosobna stanovanja, čeprav so brez otrok, naši otroci vsaj ne bodo v napoto. Mnenja sem, da hodnikov in teras nimamo samo zato, da jih čistimo, ampak tudi zato, da jih uporabljajo naši otroci. In končno: ali res mislite, da je pri nas vse res tako.v redu, da hišni svet nima drugega dela in skrbi? Ne. Luči na stopnišču dolgo nismo imeli (na hodnikih je še zdaj ni), dvigalo ni delovalo dve leti, stari hišnik (ki je tudi brez otrok) ima dvosobno stanovanje, novi pa se kljub številnim odločbam še vedno stiska v eni sami sobi, ki je povrh tega še vlažna (družina ima pet otrok), stroji iz lokalov ovirajo poslušanje radia itd. itd. Vendar se zdi, da vse to hišnemu svetu ne povzroča skrbi . . . Mati 0D IH.Š žsptji fetáfe 'i fNHti i ■ipwM ■íémí f¡ % ifffc; je za ženo poklic družina in gospodinjstvo. S tem seveda nastaja konflikt med zaposlenostjo žene in med družino, kar rešuje kapitalizem na Zahodu tako, da ima žena za isto delo manjšo plačo, na Vzhodu pa to rešujejo z razbijanjem družine. Mi iščemo pri tem novo obliko, ki družine ne bo razbijala, ženi pa bo omogočila poklicno udejstvova-nje in ji zagotovila za enako delo enako plačilo. samopomoč v okviru stanovanjskih skupnosti Tu se odpira cela vrsta problemov. Z uslugami imamo najrazličnejše izkušnje, tudi slabe. Predvsem so te usluge navadno predrage. Zato bi morda kazalo organizirati neke vrste zaprte usluge v okviru stanovanjskih skupnosti. To bi lahko imenovali tudi samopomoč, ki ne bi samo razbremenila zaposleno ženo, ampak ustvarila tudi nova delovna mesta, predvsem za upokojence in žene, ki ne zmorejo osemurne zaposlitve. Prav v okviru stanovanjskih skupnosti bi lahko imeli tudi manjše, gibčne otroške ustanove, ki bi bile tako rekoč sestavni del gospodinjstev. Zdaj gre predvsem za to, da naši urbanisti sprejmejo zamisel o stanovanjskih skupnostih in predvidijo v bodočih stanovanjskih naseljih za to ustrezne prostore. V ta namen je potrebna propaganda in pa razpravljanje na terenu, po ljudskih odborih, v Socialistični zvezi, po tovarnah, na zborih proizvajalcev. v ženskih društvih naj bi sodelovali tudi moški Dalje je tovarišica Tomšičeva govorila o ženskih društvih na terenu, ki naj se ne bi imenovala ženska, razen v okrajnem in republiškem merilu, zato da bi bila lahko mešana, to se pravi, da di v teh društvih sodelovali tudi moški. Morda bi kazalo, da bi se ta društva ponekod združila z društvi prijateljev mladine, vendar pa naj bi te združitve ne bile nasilne. V splošnem naj bi veljalo načelo, da so društva prilagojena potrebam in željam na terenu. Glede odborov zadružnic tovarišica Tomšičeva misli, da bi morali po prvi uspešni fazi svojega razvoja razviti svojo dejavnost bolj široko. Skrbeli naj bi predvsem za strokovno izobrazbo svojih članic in pa za to, da se kmetica uveljavi kot proizvajalka in aktivna zadružnica. To bi bilo verjetno najlaže, če bi formirali vaške skupnosti, podobne stanovanjskim skupnostim v mestih. urbanizem naj se podredi potrebam stanovanjskih skupnosti Med najuspešnejšimi oblikami za razbremenitev zaposlene žene bo prav gotovo ustanavljanje go- li III ...... ii m ¡iiií. "r ■ Í, Ä-liff vir-- ¡Ss-gS* I ............im. WIHS&W m i m 1 íJMIIÍ«^!!4-....... " fmmsm Hl ¡¡¡¡g||l fMSKmš. Sí V Pivki so pred kratkim uspešno zaključili gospodinjski tečaj. Na sliki vidite udeleženke tega tečaja spodinjskih centrov. Le-ti bi določili vsebino svojega dela po temeljiti analizi področja, na katerem delajo. V nadaljnji razpravi so tovariši odborniki marsikaj predlagali za konkretno izboljšanje, posebno upoštevanja vreden pa je predlog Petra Aljančiča, naj bi se urbanizem podredil potrebam stanovanjske skupnosti in da bi razpravo o teh problemih prenesli med najširše forume, ker prav zdaj sprejemamo okrajne družbene plane. To so namreč vprašanja, ki jih moramo prenesti na vrsto naših družbenih organizacij, ker jih ne morejo reševati politični forumi. v konkretnih rešitvah vidijo ljudje lepšo perspektivo Sejo je zaključil predsednik OO SZDL Albert Jakopič-Kajtimir s predlogom, naj bi vsaj na enem mestu ustanovili tako stanovanjsko skupnost, budno spremljali njen razvoj in ji pomagali. Sicer pa bodo morali tudi občinski ljudski odbori razpravljati o problemih zaposlene žene in njene razbremenitve ter po svojih močeh pomagati pri uspešnem reševanju teh vprašanj. Preorien-tacija naše gospodarske politike, je poudaril tovariš Kajtimir, se bo morala odražati tudi v skrbi za našega delovnega človeka. Ni važno, da skrbimo za njegovo politično in strokovno izobrazbo, ampak tudi za njegovo osebno srečo in prijetno zasebno življenje. Pri tem pa nam ne bodo pomagale samo načelne razprave, ampak predvsem konkretne rešitve, kar ljudi bolj zadovolji in v čemer vidijo perspektivo bodoče socialistične izgradnje z. l. NASE ZADRUZNICE NA OBISKU V AVSTRIJI Poletna obleka ~z pepita blaga (Nadaljevanje in konec) Drugi dan smo si ogledale nižjo gospodinjsko šolo v Ragnitzu pri Grazu. Imajo zimske in poletne petmesečne tečaje. Šola je organizirana na internatski osnovi, poučujejo pa gospodinjstvo, šivanje, kuhanje in kmetijstvo, razen tega pa tudi petje in glasbo. Vse te šole kakor tudi centri, o katerih smo že pisali, zagovarjajo stališče, da morata imeti kmečki mladinec in mladinka prav tako dobro strokovno izobrazbo kot katerikoli obrtnik. Zahtevajo triletno učno dobo. Tudi v Avstriji se borijo s problemom, da mladina beži z dežele v mesta in zato skušajo pri mladini vzgojiti veselje do kmečkega poklica. V ta namen so potrdili vrsto ukrepov in načinov dela s kmečko mladino. Izkušnja kaže tudi, da strokovno izobražena mladina dobi tudi veselje do svojega poklica, zato tudi podpirajo gospodinjske in kmečke šole, STROKOVNE ŠOLE V prostorih kmetijske zbornice za Štajersko pokrajino smo si ogledali pospeševalni center. Gospodinjsko pospeševalno' službo ločijo za mesto in za podeželje. Tako svetovalke niso samo gospodinjske učiteljice, ampak tudi kmetijski tehniki in delno celo medicinske sestre. Gospodinjskih centrov ne organizirajo samo kmečke zbornice, ampak tudi prosvetne organizacije in celo oblastni organi. Razen tega pa je kmetijska zbornica ustanovila okrog 200 učnih obratov, kamor prihaja mladina na dveletno prakso. V letošnjem letu na primer imajo tako v štajerski - pokrajini 198 gospodinjsko-nadaljevalnih šol in 214 gospodarsko-nadalje-valnih šol. Naloga teh šol je, da izobražujejo osnovnošolske učiteljice, ki potem vodijo gospodinjske oziroma gospodarske tečaje na vasi. Za kmečko mladino te šole sicer niso obvezne, razmišljajo pa že o ustreznem zakonu. V nekaterih pokrajinah so te šole že obvezne, ORGANIZACIJA TEČAJEV NA VASI Za tečaj na vasi mora biti vsaj 10 prijavljencev. Za sedaj so tečaji ločeni za žensko in moško mladino, razmišljajo pa že o potrebi skupnega šolanja. Ce ni učne moči v vasi, jo pošlje strokovna šola. Ce nimajo za tečaj posebno urejenega prostora, je to navadna kmečka hiša ali gostilna. Opremo da deželna vlada ali kmetijska zbornica, in sicer dobijo štedilnik, dva šivalna stroja in potrebno posodo. Občina pa je dolžna skrbeti za razsvetljavo, kurjavo in plačati najemnino za prostore. Na tečaj ne sprejemajo mladine pod 16. letom. SREDNJA KMETIJSKO- GOSPODINJSKA ŠOLA Ogledali smo si tako šolo v Pitzelstadtenu, kjer vzgajajo kmetijsko-gospodinjske učiteljice. Pri šoli je veliko posestvo z vrtom, rastlinjakom, hlevi itd. V učnih prostorih preizkušajo tudi uporabnost plastičnih mas, da učenke vidijo, kaj je najboljše. Prav tako preizkušajo v pralnici najzrazličnejše pralne stroje in praške. Pri ogledu posestva smo videli, da imajo odprte hleve, za svinjake pa nam je agronom rekel, da šo po vseh preizkušnjah ugotovili, da so najboljši leseni podovi. Vrt obdelujejo na boljših in slabših površinah, tako da učenkam dokažejo, da se da gojiti zelenjava povsod. Učenke vzgajajo tudi cvetje, posebno vrtnice. NA POTI DOMOV Ko smo se vračali domov, nas je na Gosposvetskem polju sprejel predstavnik koroške Zveze kmetijskih zadrug. Obiskali smo slovensko vas Bilčovesi in slovensko kmetijsko šolo v Podrav-ljah. Zamisel za to šolo se je rodila že pred 50 leti, ko so kupili v ta namen tudi posestvo, ki je doživljalo čudno usodo. Bilo je zaplenjeno, po drugi svetovni vojni pa je bil potreben poseben zakon in 70 procesov, da so posestvo vrnili slovenski kmetijski šoli. A. M. mladi svet, stev. 6 Marija Brezovec: Pomislite, eno leto prej pri pouku, Branka Jurca: Naj vam povem o Borisij. Franka Kovic: Kdo je kriv, Nuša Kolar: Pred pomembnim življenjskim korakom, Franka Kovic: Kaj potrebuje otrok za šolo, Jolka Milič: Pene, Zima Vr-ščaj-Holy: Prve češnje: Franc Pe-diček: Ali naj bo študent?. Ela Pero-ci: Trije učitelji, Zima Vrščaj: Strah smo z naše šole pregnali, Vladimir Cvetko: Letovanje naših otrok na podeželju, Helena Puhar: Ali naj gre otrok na letovanje s starši ali s kolonijo, Ela Peroei: Pozabljeni glavnik, Bojan Hrovatin: Telovadba za otroke, prof. dr. Neubauer: odkrita beseda o BCG. Pomenek s starši, Nove knjige za starše in druge vzgojitelje. VESEL DOGODEK V KOPRSKI TOVARNI »PARTIZANRA« pr A Olj ponovni vzpostavitvi delavskega upravljanja — Doseženi zakrivili delavci V ponedeljek, dne 10. junija popoldne, je kolektiv koprske tovarne ščetk in izdelkov iz plastične mase slavil pomemben dogodek. Po več kot letu dni prisilne upi-ave v tovarni je ta dan ponovno prevzel upravljanje tovarne v svoje roke. Izvolili so spet svoj delavski svet, ki bo na novih, utrjenih temeljih vnaprej upravljal s tovarno. Poprejšnje slabo vodstvo in nesposobna organizacija tako v proizvodnji kot v prodaji proizvodov, zlasti pa nekvalitetni izdelki — vse to je pred dobrim letom dni pripeljalo tovarno na rob propada. Pristojni gospodarski organi so bili po oblastveni liniji primo-rani uvesti v tovarni prisilno upravo, da bi jo s tem rešili pred likvidacijo. Bili so namreč mišljenja, da bi tovarna s svojimi konjunkturnimi izdelki ob izboljšani proizvodnji in organizaciji dela, svoje izdelke kaj lahko prodala na jugoslovanskem trgu. Pokazalo se je, da je bilo tako gledanje pravilno. Ko je bilo v tovarni uvedeno pravilno gospodarjenje na podlagi veljavnih predpisov, ki so bili poprej močno zanemarjeni, ko je bila v tovarni vzpostavljena delovna disciplina, izvedena analitična ocena delovnih mest in normirano delo, so se takoj pokazali pozitivni rezultati. Treba je vedeti, da je imela tovarna v letu 1955 30 milijonov dinarjev izgube, da se je ta izguba v letu 1956 do uvedbe prisilne uprave v prvem četrtletju Tri tovarniške delavke •—• tri članice folklorne skupine, ki je s svojim nastopom navdušila ves kolektiv in zbrane goste povečala še za 11 milijonov dinarjev, da pa je tovarna do konca leta 1956 pokrila izgubo tekočega leta (11 milijonov), krila z 9*318.177 dinarji del izgube iz leta 1955 in imela 14,862.433 dinarjev dobička. To je vsekakor izreden uspeh, če pomislimo, kako je poprej tovarna iz dneva v dan večala izgubo. Postavljeni proizvodni načrt podjetja za letošnje leto predvideva 204,100.000 dinarjev prometa, povprečno 17 milijonov na mesec ali 51 milijonov dinarjev v četrtletju. 2e v prvem kvartalu pa je bil plan presežen za cel milijon, kar jasno pove, da je tovarna zlezla na zeleno vejo, kot pravimo, in da je na dobri poti. Od letnega prometa predvidevajo po ' planu približno 12 milijonov dobička. Vsekakor bodo lahko izpolnili vse svoje obveznosti do družbe in popravili svoj umajani ugled, Tovarna Partizanka je najlepši dokaz, da je slabim gospodarskim uspehom in nazadovanju podjetij lahko kriva le nezainte-resiranost kolektiva in pa nesposobnost vodstva. Zdaj gredo izdelki Partizanke po vsej Jugoslaviji ter so zelo iskani in cenjeni proizvodi široke potrošnje. Tovarna je ob stalnem napre-dov£ m ju proizvodnje, kar je zahtevala trgovska mreža na terenu (ne pa kot poprej, kopičenje zalog v skladišču), nenehno večala tudi število zaposlenih, ki je bilo ob uvedbi prisilne uprave zclaj naraslo na 185 delavcev in nameščencev, medtem ko jih je bilo ob uvedbi prisilne uprave aprila 1956 le 100. Tovarna je razen temeljitih organizacijskih sprememb v proizvodnji ter upravnem in komercialnem poslovanju nabavila še nekaj novih strojev, kar ji je omogočilo tako količinski kot kvalitetni skok v & i ■■ 1I111II1I »tati Upravnik prisilne uprave v Partizanki Tone Bazec-Cene bere poročilo o sanaciji tovarne in doseženih uspehih proizvodnji. Zato ni prav nič čudno, če vzbujajo proizvodi Partizanke zlasti na vsakokratnem zagrebškem velesejmu veliko pozornost in zanimanje tako potrošnikov kot trgovske mreže. Pomembni dogodek ob ponovnem vzpostavljanju delavskega samoupravljanja v tovarni je ves kolektiv izredno slovesno in v veselem razpoloženju proslavil. Ko so se v uvodni besedi v svojih sindikalnih prostorih, kjer so se polnoštevilno zbrali, seznanili s kratko zgodovino tovarne ter njenimi perspektivami v prihodnosti, sta kolektiv ob tej priložnosti pozdravila in mu zaželela veliko uspeha pri nadaljnjem delu sekretar OKZKS Albert Jakopič-Kajtimir in predsednik koprske občine Miro Jelarčič. Tovariš Kajtimir je med drugim dejal, da je vesel, ker je tovarna premostila vse nekdanje težave in se z roba propada dvignila med dobra podjetja našega okraja. Položil je kolektivu na srce, da naj bo jedro, duša nove proizvodnje. Zavedati se morajo, da so kot proizvajalci določenih predmetov obenem tudi potrošniki le-teh, zato naj skušajo prav s svojim delom vplivati na izboljšanje kvalitete in znižanje cene teh proizvodov. Med drugim je tudi dejal, naj bodo budni pri izvajanju plana in naj ves kolektiv takoj obračuna s posamezniki, ki bi kakor v preteklosti širili nezadovoljstvo v tovarni in ovirali njen napredek. Voljo za delo je kolektiv dokazal tudi s svojo kulturnoprosvetno uspehi kažejo, da škode niso dejavnostjo. Tako je folklorna skupina, ki jo vodi Irena Stajer, sestavljajo pa jo sama dekleta, — tovarniške delavke, ki so jim priskočili na pomoč fantje iz Vajeniške šole, prikazala izredno uspel in obširen program, ki je bil spričo kratkega časa dveh mesecev, v katerem je bil naštudi-ran, vsekakor na primerni višini. Požrtvovalne kulturnike — fol-kloriste in pevce — je zato kolektiv nagradil z velikim priznanjem in gotovo bo zdaj zlasti med mladimi delavkami vedno več takih, ki bodo dobile veselje do kulturnoprosvetnega dela, kot je Folklorna skupina po nastopu tudi doseženi dosedanji uspeh gotovo navdušil vse nastopajoče za nadaljnje delo. Mladina se je uveljavila tudi na področju dela, kar je prišlo do izraza v izrednem zaupanju ko- lektiva, ki je v novi delavski svet izvolil dobršen odstotek mladih. Dosežen: uspehi tovarne Partizanke na splošno pa so pvav gotovo jamstvo za njene bodoče uspehe. rb OB ZAKLJUČKU SOLSKEGA LETA NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI V KOPRU Da, zaključili so, Vendar pa to ni bil običajen zaključek. Letošnjemu zaključku šolskega leta so na Ekonomski srednji šoli dali poseben poudarek. Ta dan, 11. junij, bo nedvomno ostal v lepem spominu vsem, tako staršem kot dijakom in profesorjem. Zaključili so, se poslovili in odnesli s seboj spomine, vtise, znanje ... Da, znanje, za katerega so se borili skozi vse leto in zaradi katerega so pripravili tudi tako svečan zaključek. V dvorani Ekonomske srednje šole so se 11. junija ob 10. uri zbrali starši, dijaki, člani šolskega odbora, predstavniki ljudske oblasti in profesorji. Na vabilo šole so se starši polnoštevilno odzvali. Z obrazov kakor tudi iz razgovorov ni bilo težko razbrati, s kakšnim veseljem in zadovoljstvom so sprejeli vabilo ter kakšno je njihovo zanimanje za šolo, za vzgojo svojih otrok. Zaključno svečanost je otvoril šolski ženski pevski zbor, ki je zapel »Pesem Titu«. Sledil je govor predsednika šolskega odbora inž. Aljančiča, ki je zlasti poudaril pomen družbenega upravljanja v šolstvu. Šolski odbor pra- znuje letos skupno z ESŠ že drugo obletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. Ta organ je vse leto stal ob strani dijakom in profesorskemu zboru ter pomagal reševati vzgojne in finančne probleme na šoli. Predmetni učitelj Mozetičeva je govorila o vzgoji mladine ter vlogi družine, šole in družbe pri tej vzgoji. Prikazala je način naše vzgoje, stremljenje, cilje in tudi napake, ki se pojavijo tu in tam v širokem sistemu našega izobraževanja in vzgoje mladega rodu. » ... Današnja družba potrebuje delavne ljudi, zdrave, močne, zdržljive, vsestranske ljudi, ki bodo sposobni graditi in braniti našo domovino. In če želimo imeti tak naraščaj, nove ljudi socialistične morale in hrabre borce za i-esnico, jih moramo tudi primerno vzgajati... « Tako nekako je tekla beseda. Tov. Mozetičeva je v svojem govoru opisala tudi vzgojo od prvotne skupnosti do danes, se ustavila ob konkretnih primerih vzgoje na šoli, ob družbenem upravljanju, stikih staršev in dijakov itd. Ravnatelj prof. Lenardič je podal statistični pregled dijakov, NA BRINOVEM GRIČU PRI ČRNEM VRHU V senci smrekovih in bukovih gozdov na Brinovem griču pri Črnem vrhu nad Idrijo je bila v nedeljo svečana otvoritev nekdanjega partizanskega taborišča, v katerem stoji koča narodnega heroja Janka Premrla-Vojka, kjer je bilo pred petnajstimi leti zbirališče partizanov predno so se spoprijeli s sovražnikom. Pred nekaj leti so v bližini tega nekdanjega partizanskega kraja že odkrili spominsko ploščo, v nedeljo pa so odprli spominsko kočo, ki so jo postavili člani Zveze borcev iz Zaloga s sodelovanjem občinskega odbora Luksuzna potniška ladja Partizanka je danes na svojem krožnem potovanju po Jadranskem morju pristala tucli v Portorožu Zveze borcev iz Idrije. V njej so razstavljeni številni predmeti iz narodnoosvobodilne borbe. Med njimi so tudi predmeti, ki so jih partizani uporabljali med- svojim bivanjem v nekdanji Vojkovi koči, katero je okupator požgal. Svečanosti na Brinovem griču se je udeležilo okrog dva tisoč ljudi, med njimi tudi nekdanji borci Vojkove brigade. Zbrani množici je spregovoril bivši so-borec narodnega heroja Vojka in nekdanji komisar Vojkove brigade, okrajni sekretar ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir. V svojem nagovoru je orisal značilnosti borbe tamkajšnjih prebivalcev s sovražnikom in omenil, da so jeseni leta 1942 zgradili na tem mestu barake partizanskega taborišča, kjer so se formirale čete za udarne partizanske brigade. Svečanosti so prisostvovali tudi član CK ZKS Tomo Brejc, predsednik Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo Janko Rudolf, sekretar Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije Marjan Bertoncelj, sekretar OKZKS Gorica Tine Remškar in tudi oče narodnega heroja Janka Pre-mrla-Vojka. Po zaključeni svečanosti sta godbi na pihala iz Idrije in Trbovelj, igralska skupina IX. korpusa, folklorna skupina dijakov idrijske gimnazije ter recitatorji priredili koncert partizanskih pesmi. Kočo je prevzel kot zgodovinski objekt v upravljanje in vzdrževanje Občinski ljudski odbor Idrija. -Jp pregled uspeha, pohvalil najboljše dijake in zlasti poudaril uspeh šole v dveh letih obstoja. Letos so razen desetine dijakov s popravnimi izpiti vsi uspešno zaključili šolanje. Ob koncu svečanosti je predsednik šolskega odbora inž, Aljančič razdelil pohvale in nagrade najboljšim dijakom. Sledil je koncert ženskega pevskega zbora pod vodstvom prof. Ščeka. Dijakinje so prav lepo zapele nekaj partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. Po proslavi so se starši, profesorji in dijaki podali v razrede, kjer so se skupaj pogovorili o uspehih in vzgoji. Prav tu so prišli do izraza toplina in prisrčni odnosi staršev, dijakov in profesorjev. S tem so zaključili tekoče šolsko leto in obenem postavili nove temelje za nadaljnje uspešno delo. Takole so v nedeljo mladi udeleženci in telovadci iskali strehe in zavetja pred 'dežjem v Matavunu ¥ IZOli V Izoli je bilo v nedeljo posvetovanje italijanskih kulturnih krožkov iz Kopra, Izole in Pirana, na katerem so obširno obravnavali politične in organizacijske ■ probleme teh krožkov. Tovariš Nerino Gobbo-Gino je v svojem politično organizacijskem poročilu med drugim poudaril, da se italijanska manjšina udejstvujc v vseh panogah družbenega življenja, ter da je OLO Koper prispeval lani za delovanje kulturnih krožkov okrog pet in pol milijonov dinarjev. V razpravo je posegel tudi tajnik OLO Koper Črtomir Ivolenc, ki je predlagal večje sodelovanje italijanske narodnostne manjšine z naprednimi silami in s kulturnim življenjem v Italiji. Omenil je tudi, da je Okrajni svet za kulturo in prosveto v Kopru predlagal ustanovitev posebnega fonda za štipendiranje dijakov italijanske manjšine na italijanskih univerzah. Po zaključku posvetovanja so člani vseh treh kulturnih krožkov priredili kul-turno-glasbeno predstavo. wwm uret uiiiuiuiiimiiMiiiniiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinniiiiiimiiiiuimiimummumiimiinim Ko človek uzre lepoto, ostrmi pred njenim velieastvom in se mahoma zave, kako bedna je njegova govorica, s katero želi izraziti navdušenje. Zato je tole kar bi rad povedal, le skromno jecljanje, meglena in nepopolna podoba resnične krasote pravljičnega sveta, ki tisočletja dremlje v začaranosti narave pod grobo skorjo kraške planote. Tu in tam slišimo ali beremo o mimogrede omenjeni kraški jami Dimnici, navadno pa tedaj, ko je beseda o Postojnski in Škocjanskih jamah. Svetovni sloves Postojnske jame že dolga desetletja vabi in mika tuje in domače turiste; v zadnjem času narašča za- Kapniška tvorba v obliki človeške glave v jami »Dimnica« nimanje tudi za Škocjanske jame pri Matavunu blizu Divače. Jama Dimnica pri Markovščini, oddaljena komaj nekaj streljajev od glavne mednarodne ceste Reka—Trst, pa potrpežljivo čaka občudovalcev. V dobi, ko se skozi te kraje proti morju razvija iz leta v leto močnejši turistični promet, ki je pomemben gospodarski činitelj, se človeku zazdi, da leži v jami Dimnici pokopan in neopažen dragocen zaklad, pravi dragulj v kroni lepot naše domovine. Uprava kraških jam se tega sicer v polni ineri zaveda, vendar so ji prepičlo odmerjena sredstva, da bi zmogla kriti stroške za tako ureditev Dimnice, da bi bilo možno to jamo izročiti širšemu tujskemu prometu. Tistim, ki jo poznajo, je jama Dimnica sicer dostopna po obnovljenem, v vijugali speljanem stopnišču, ki pelje 46 m globoko. V šestih krivuljah vodi pot do preddvor j a v samo jamo. Tam ugasne dnevna luč in vodič prižge karbidne svetilke, ki razsvetljujejo pot v skrivnostne podzemeljske hodnike. V skoraj neopaznem padcu terena se pogreza obiskovalec v globino jame, kjer vlada sveži zrak in je temperatura 7,5 stopinje Celzija. Do višine 50 m se bočijo mogočni ka-meniti svodi rubinaste barve, rahlo nadahnjeni z belimi apnenčastimi meglicami. Ponekod visijo od teh svodov tisočeri kapniki, ki se leskečejo v siju karbidne svetilke kakor brušeni biseri. Na vsakem koraku srečujemo v čudovitih oblikah grajene stebre in pot pelje skozi prehode, na pol zastrte z bogatimi okamenelimi zastori do tankih listnatih gub kamnitega pregrinjala, ki ob dotiku s palico votlo zapoje. To so okamenele orgle. Čudovit je pogled na začarano, okamenelo vilo, ki je s hrbtom prikovana na skalo. Telo te vile ovija prozorna, bela tančica, ki kakor pena kipi proti njenim prsim. Vznak nagnjena vilina glava izraža bolečino, navzdol ukrivljena gola noga pa resignacijo. Dvorane, večje in manjše »sobe«, vse opremljene s čudovitimi mojstrovinami narave, vzbujajo v obiskovalcu občutek pravljičnosti in globokega spoštovanja do nevidnega gospodarja tega podzemeljskega veličastja. Toda kdo bi opisal vso to krasoto! Pretresljiv je pogled na kamenito skupino otrok, strnjeno v prestrašeno gručo, nad katero lebdi pošastna uhata glava zmaja. Nekoliko dalje je kip srednjeveškega viteza s šlemom, ki je oprt na držaj mogočnega meča. Vse te prispodobe pravljičnega in resničnega življenja je v tem mirnem zatišju kraškega podzemlja klesala in oblikovala nevidna roka narave. To delo je trajalo tisočletja z edinim orodjem: vodne kapljice, nasičene z apnenčevo raztopino in pomešane z raznimi rudninskimi snovmi. Bližajoče se bobnenje vode opozarja obiskovalca, da je v bližini dno jame. V globini 186 m so ob strugi podzemeljske rečice ostanki instalacij vodnih električnih črpalk, ki so še med vojno potiskale vodo skozi železne cevi na površje. Takrat še ni bilo da- Pred dnevi j" okrog 200 mladih esperantistov-dijakov in učencev osnovnih šol, gimnazij in učiteljišč iz Kopra, Postojne in Ljubljane ter delegacije mladih esperantistov iz Maribora, Celja in Rogaške Slatine obiskalo Postojnsko jamo in Predjamski grad. Ta obisk je bil v zvezi s I. republiškim zborom mladih esperantistov. Ob tej priložnosti so učenci četrtega razreda postojnske osnovne šole pod vodstvom Štefke Ivančič v koncertni dvorani Postojnske jame izvedli krajši pevsko-recitacijski nastop v esperantskem jeziku, ljubljanski in koprski dijaki pa so pred Predjamskim gradom zelo dobro podali več recitacij in pesmi v esperantskem jeziku ter s tem dokazali velik uspeh pri učenju tega mednarodnega jezika. Ob zaključku prireditve je koprsko esperantsko društvo razdelilo med 40 najboljših dijakov-esperantistov knjižne nagrade. Namen tega zelo uspelega I. zbora mladih slovenskih esperantistov, ki so se ga udeležili tudi predsednik Zveze esperantistov Jugoslavije Peter Zlatnar, vodja republiškega inštituta za mednarodni jezik esperanto Tone Kozlevčar ter drugi, je bil poglabljanje znanja esperantskega jezika in ustvarjanje tesnejših medsebojnih stikov med mladimi esperantisti Slovenije. Po zelo uspelih kulturnih prireditvah so gostje v svojih nagovorih poudarili predvsem vlogo, ki jo ima širjenje esperantskega jezika pri krepitvi mirnega sožitja med narodi. Na sliki so mladi slovenski esperantisti po obisku Postojnske jame. (Foto Filač, Postojna) našnjega podaljška istrskega vodovoda. Ureditev dobrega pol kilometra cestišča od glavne ceste skozi vas Markovščico do jame, napeljava električne razsvetljave v jamo, zgraditev manjšega paviljona pred vhodom vanjo, primerni propagandni napisi ob glavni cesti in na cestnih križiščih na Kozini in v Podgradu, seznanjanje domačih in tujih bralcev z lepotami Dimnice, morda tudi propagandni film, to bi bili učinkoviti pripomočki, da bi postala ta naša naravna posebnost znana širšemu krogu ljudi in obiskovana tako, kakor po svoji lepoti zasluži, Jaša Žvan Prošnja zaslužnih borcev Tovariš urednik, V neposredni bližini Kobilarne Lipica stojita dve lilši. Posebnost teh dveh zgradb je, da sta brez električne napeljave. Stanovalci obeh hiš, skupaj jih je pet, med katerimi sta dva invalida, so starejši ljudje. Že večkrat so zaprosili, da bi jim napeljali elektriko, vendar pa doslej s svojimi prošnjami niso uspeli, čeprav imajo dovolj tehtnih vzrokov za pomoč sežanske občine pri uresničitvi svoje želje. Košček kraške zemlje, ki jo imajo stanovalci teh hiš, komaj zadostuje za skromno preživljanje in ne omogoča, da bi si postavili zunaj električno napeljavo v razdalji približno 500 m, pri tem pa še krili stroške za instalacije v hiši, Č'e pa upoštevamo še, da so stanovalci omenjenih zgradb prestali marsikatero bridko uro, tako za časa stare Avstrije in italijanske fašistične okupacije, da so aktivno sodelovali v narodnoosvobodilnem Šolska vrata so se zaprla. Trudapolno in naporno umsko delo preteklih osmih mesecev je zaključeno. Dijaki in učenci so te dni z veselimi srci in obogateni z znanjem, ki so si ga pridobili odšli tja, kamor kogar vleče dolžnost ali pa želja po sproščenosti. Ta v mladinsko delovno brigado, oni bo moral pomagati doma na kmetiji, spet drugi bo šel na taborjenje ali pa s Počitniško zvezo po Jugoslaviji. Morda pa bo tudi kdo, ki bo moral biti »priden« in se učiti za popravni izpit, ker si je med šolskim letom privoščil počitnice. Vsem, kjerkoli že bodo in kar bodo že počeli, želimo zaslužen oddih, prijetno sproščenost in mnogo notranjega zadovoljstva. Ker se že dolgo časa nismo oglasili iz Podrage, bi lahko marsikdo mislil, da smo popolnoma zaspali. Vendar pa temu ni tako. Pri nas je kulturno-prosvetno delo dokaj razgibano. Domače prosvetno društvo je letos priredilo že nekaj uspelih dramskih nastopov in je tudi gostovalo v bližnjih krajih. To društvo si je postavilo nov igralski oder, ki je prav okusno urejen. Upravni odbor prosvetnega društva pa si že dalj časa prizadeva, da bi zgradili v Podragi kulturni dom, v Dobre volje so sedmošolci — 'zot bi pili teran! Ni čuda, laj se je fotografu posrečilo, da jih je »ujel«, ko so polni navdušenja za naravne lepote opazovali penaste slaijove v Plitvicah. katerem bi lahko še bolj razvili ljudsko-prosvetno dejavnost. Tudi društvena knjižnica je pod skrbnim vodstvom knjižničarke dobro urejena in ima precejšnjo izbiro novejših knjižnih del. Med člani društva je mnogo mladincev in mladink, ki pridno prebirajo knjige; med dve sto člani društva pa je skoraj 40% stalnih obiskovalcev knjižnice. Preteklo nedeljo je v Podragi gostovala igralska skupina prosvetnega društva iz Štjaka. Uprizorila je Kranjčevo dramo »Pot do zločina«. Predstava je zelo dobro uspela, predvsem po zaslugi osnovnošolske učiteljice iz Štjaka, ki je mlade igralce — večinoma kmečkega stanu — dobro pripravila za izvajanje tega zahtevnega dramskega dela. Podražani upajo, da jih bo ta mladi igralski aktiv še kdaj obiskal in jim nudil prijetno kulturno doživetje. čp NISO BILE LE OBLJUBE Društva prijateljev mladine in ženska društva so s sodelovanjem organizacij Rdečega križa letos ustanovila v koprskem okraju 140 delilnih centrov za dopolnilno prehrano otrokom. V raznih šolskih in mlečnih kuhinjah dobiva hrano 14 tisoč šolskih otrok ter številni vajenci in mladi delavci po podjetjih. Od avgusta lani. pa do sedaj so v teh kuhinjah razdelili za 35 milijonov dinarjev vrednosti hrane. Rdeči križ si z ostalimi organizacijami prizadeva, da bi ustanovil še druge kuhinje in da bi v sedanjih izboljšali opremo in prostore. SO Pretekli ponedeljek je imelo društvo upokojencev v Hrpeljah svoj redni letni občni zbor. Med razpravo o poročilu predsednika in tajnika društva je predstavnik občinskega ljudsekga odbora tovariš Jakob Zvan govoril o pomenu in delovanju te organizacije ter o predlogu novega zakona o pokojninah, Hrpeljsko društvo upokojencev šteje 91 članov. Le-ti so na občnem zboru sklenili vsestransko poživiti svoje delovanje zlasti za izboljšanje materialnega stanja članov. Novoizvoljeni upravni odbor bo poskrbel za dosledno izvajanje zdravstvene zaščite upokojencev in tudi za polno izkoriščenje ugodnosti, ki jih imajo upokojenci med letovanjem v počitniških domovih. Občni zbor je izvolil za novega predsednika društva upokojencev hrpeljske občine Jožeta Pe-trinjo, za tajnika pa Marijo Žvan. gibanju, da je bila ob partizanskem napadu na Trst v eni izmed obeh hiš zasilna partizanska zdravstvena postaja, da pa je danes prav pred to hišo, ki je na križišču, celo avtobusna postaja in se v nočnih urah zaradi nerazsvetljenosti često pripetijo prometne nezgode, je skoraj nerazumljivo, zakaj pristojni ne poiščejo možnosti da bi v ti dve hiši napeljali elektriko. A. N. Pomanjkljivosti ob začetku sezone Tovariš urednik, Kaže, da marsikateri prebivalec našega okraja še ni za čistočo naselij napravil tega, kar bi lahko. Ta trditev velja tudi za nekatere organe družbenega upravljanja. Za primeri Izola. Res je, da so skoraj vsi člani področnih hišnih svetov v Izoli resno-zgrabili za delo, so pa tudi taki, ki se svojih dolžnosti še ne zavedajo. Med take sodijo člani hišnih svetov v Skladiščni in Kocjančičevi ulici. Na dvorišču Skladiščne ulice številka 4 sta dve stranišči. Eno je na prostem, odprto in zanemarjeno, druge-pa je javno stranišče menze, nameščeno na istem dvorišču tako, da za-vdarja njegov vonj v stanovanjske prostore nad njim. Velja omeniti tudi to, da je kanalizacija tega dvorišča pokvarjena in se zato na dvorišču pojavljajo prava jezera gnojnice. In na tem dvorišču se igrajo otroci.. . Sanitarna inšpekcija v Izoli ve za to, ko pa sem prosil predsednika hišnega sveta, naj poskrbi za odstranitev takšnega stanja, mi je že pred časom obljubil, da bo to uredil »jutri«. In pri teh obljubah je ostalo. Pa naj bo o tem dovolj besedi Skrajni čas je, da bi se pristojne oblasti resneje lotile reševanja tega perečega vprašanja, saj lahko to leglo bacilov na tem dvorišču napravi znatno škodo ljudskemu zdravju. A. J. Zakaj »Slovenski Jadran« med drugimi ne objavlja tudi tedenskega sporeda kinematografov v Piranu in Portorožu Vsak teden redno prebiram Slovenski Jadran in med mnogimi zanimivimi in koristnimi prispevki redno zasledujem tudi objave najrazličnejših prireditev, radijski program, gledališka gostovanja in napovedi filmov, ki so na sporedu v posameznih kinematografih. Prav jezi pa me, in mislim, da še tudi druge Pirančane in prebivalce Portoroža, da v napovedi filmov za naslednji teden Slovenski Jadran ne prinaša tudi sporeda piranskega in portoroškega kina. Večkrat bi šla v kino, če bi vnaprej vedela, kakšen film je na sporedu. Do piranske objavne deske se mi ne ljubi vedno, do portoroške pa je sploh predaleč, in tako včasih ne vidim filma, ki bi si ga bilo vredno ogledati, ali pa pridem do kina in vidim, da sem film že gledala. Prav tako ,ie z mojimi v družini in tako je še s številnimi drugimi v Piranu in Portorožu. Rada bi vedela, zakaj Slovenski Jadran torej ne objavlja tudi sporedov omenjenih dveh kinematografov. Zakaj moramo biti prav mi prikrajšani, ko pa so med drugimi objavljeni tudi kinosporedi v manjših krajih? Je morda objavljanje predrago in ga uprava kina ne zmore? Kako potem zmorejo to drugi kinematografi? Prosila bi, in mislim, da s tem izražam ludi željo številnih drugih prebivalcev piransko občine, če bi Slovenski Jadran v prihodnje med. drugimi sporedi redno objavljal tudi program piranskega in portoroškega kina. Cvetka Vergolin Opomba uredništva: Podobnih reklamacij smo slišali več tudi ustnih. Ponovno smo stopili v slik in urgirali telefonično in pismeno dostavljanje programa tudi od piranskega podjetja, ki upravlja kinodvorano v Piranu in. Portorožu, vendar zaman. Morda je podjetju žal znamke in pisma enkrat v treh mesecih, kajti sporede vseh kinematografov ter gledališke in radijske programe ob-javljamo brezplačno. V okviru priprav za festival telesne kulture v Ljubljani so bila v nedeljo v Novi Gorici številna tekmovanja članov TVD Partizan v lahki altetiki in raznih drugih športnih panogah. To je bila mala primorska olimpiada, saj so se zbrali najboljši športniki iz obeh okrajev. Vzdušje je bilo precej svečano, tekmovalci borbeni, igrišča lepo urejena, tekmovalne točke so se odvijale brez zaprek in končno je treba omeniti, da so posamezne prizore snemali za ljubljansko TV. Borbe so se odvijale v znamenju neuradnega dvoboja med koprskim in goriškim okrajem. Go-ričani so bili boljši in so tudi odnesli večino zmag. Največje zanimanje je bilo za lahko atletiko, čeprav je bila razmočena lahko-atletska steza precejšnja ovira, da ni mogla priti kvaliteta primorskih tekmovalcev do polnega izraza, Kljub temu je treba omeniti nekaj prav dobrih rezultatov, zlasti pa uspeh Humerja (NG), ki je skočil v daljino 6,39 m, mladinke Komelove (NG), ki je sunila kroglo preko 13 m, mladinca Černica (NG), ki je pretekel 100 m v 12,1, mladinca Taljata (NG), ki je pretekel 400 m v 58,8 in mladinke Ušajeve (NG), ki je skočila v daljino 5,8 metra. Najbolj dramatična je bila borba v štafeti članov 4 X 100 metrov. Goriška štafeta je imela v zadnji predaji že 12 metrov prednosti in tako rekoč zmago že v žepu. Toda mladi Koprčan Emil Bandelj je s skrajnimi napori dohitel svojega nasprotnika in zmagal. V skupnem plasmanu so dosegli tekmovalci novogoriškega okraja v moških disciplinah 17.758 točk, tekmovalci koprskega okraja pa 13.784 točk. Razlika pri ženskih tekmovalkah pa je še večja, tako da so Goričani v končnem plasmanu zmagali s tovarna za predelavo rib IZOLA obvešča člane kolektiva iz leta 1956, da dvignejo pri blagajni podjetja svoj delež plač, ki jim pripada po delitvi dobička za leto 1956 PRODAM skoraj NOVO SPALNICO (trdi les) po zelo ugodni ceni. Šemen, ZSZ Koper. DVOKOLESA od 7000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od 44.000 lir naprej dobite pri tvrdki MARCON, Trst, Ulica Pieta 3, Darilne pakete pošiljamo tudi v inozemstvo in so brez carine! Občinski ljudski odbor Piran Komisija za Štipendije razpisuje 3 NA UČITELJIŠČU V KOPRU V pošte v pridejo predvsem moški prosilci. — Pravilno kolkovane prošnje z zadnjim šolskim spričevalom, potrdilom o premoženjskem stanju in življenjepisom pošljite na Občinski ljudski odbor Piran, komisiji za štipendije skoraj 9 tisoč točkami razlike. Vse to daje seveda misliti, da bo potrebno lahki atletiki na Koprskem posvetiti večjo pozornost. Medtem ko se je lahkoatletski dvoboj zaključil z zasluženo in pričakovano zmago Nove Gorice, pa je bilo v drugih panogah več presenečenj. V finalni tekmi članov v odbojki je Ilirska Bistrica zasluženo premagala Kobarid s 3 :2 in dokazala, da je trenutno najmočnejše moštvo na Primorskem. Za presenečenje pa so poskrbeli koprski mladinci,, ki so nepričakovano izgubili srečanje s Tolminom z 1 : 3. Pri tem je treba omeniti dve stvari: sodnik je sodil zelo pristransko in organizatorjem prireditve to ne dela časti, po drugi strani pa je treba omeniti nedisciplinirano vedenje koprskih mladincev. Presenečenje je bil tudi na-mizno-teniški finale. Tolminčan Ličof je nepričakovano premagal prvaka Primorske Vesela (Koper) z 2 :1. Zanimivo je, da je isti tekmovalec izgubil vsa srečanja v dvoboju Tolmin—Koper, ki se je končal z zmago Kopra 5 : 0. Primorsko bodo torej zastopali na festivalu v Ljubljani Ličof za člane, Koper za moštva, Kumer za mladince in Tolmin za mladinska moštva. NOGOMET ODBOR ZB III. MESTNE ČETRTI _KOPER__ VABILO na masovni sestanek ZB, ki bo ; dne 17. junija 1957 ob 20. uri v • prostorih italijanskega krožka »CIRCOLO DI CULTURA ITALIANO« v ulici OF (v bližini Ra-dia-Koper) z naslednjim dnevnim redom: 1. Sklepi občinske konference ZB: a) evidenca članstva, izdajanje izkaznic; b) evidenca otrok padlih borcev, skrb,, pomoč; c) članarina. 2. Priprave za proslavo: »Dneva borcev« — 4, VII, 1957 in »Dneva vstaje« — 22. VII. 1957: a) centralna proslava na trgu Revolucije; b) sprejem invalidov in starih borcev na ObLO; c) družabni večer na »Dan borcev«. 3. Razno. Opomba: Pred sestankom pobiranje članarine in razdeljevanje izkaznic. V zadnjem kolu ljubljansko-nrimorslce nogometne lige so bila zanimiva le tista srečanja, ki so odločala, kdo se bo obdržal in kdoj izpadel iz lige. Naslov prvaka si je namreč zagotovil ljubljanski Krim že v prejšnjem kolu. Največje zanimanje je bilo seveda za srečanje med Izolo in ljubljanskim Graf ičar jem v Izoli. Pred rekordnim številom gledalcev (1.000) so domačini zasluženo premagali goste s 3 :0 (0 :0) in si tako zagotovili nadaljnje sodelovanje v tej ligi. Tekma je bila zelo borbena in je potekala ves prvi polčas in do polovice drugega polčasa v premoči Izole. V tem času so dosegli domačini tri lepe gole po Černetu, Sorgi in Lukinu, dva gola je sodnik razveljavil zaradi offside pozicij, dvakrat pa so zadeli prečko. Po vodstvu 3 : 0 se je Izola umaknila v obrambo in gostom kljub vsem prizadeva- Š AH KOPER—PIRAN 5 IN POL : 4 IN POL V kvalifikacijskih tekmovanjih za naslov moštvenega šahovskega prvaka Slovenije so Koprčani v Piranu premagali domače moštvo s 5 in pol : 4 in pol. Nizka zmaga Kopra je pravzaprav presenečenje, saj so vsi računali na visoko zmago gostov. Srečanje se je odlikovalo po številnih borbenih partijah, na obeh straneh (zlasti na koprski) pa je bilo tudi precej »spregledavščin«. Posa- Revanžno srečanje bo v petek popoldne v Kopru. njem ni uspelo doseči častnega gola. Zanimivo je, da bi Izola tudi v primeru poraza ostala v ligi, ker je kranjska Mladost izgubila s Triglavom z 1:2. Novogoriška predstavnika sta tokrat ostala praznih rok, vendar si tudi v primeru zmag ne bi mogla izboljšati plasmana. Nova Gorica je izgubila s Tržičem 1 :2, Branik pa s Slovanom 0 : 3 p. f. Končna lestvica Ijubljansko-primorske nogometne lige je naslednja: OBRTNA ZBORNICA za okraj Koper razpisuje mesto' z znanjem strojepisja. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Krim 18 13 4 1 57:21 30 Triglav 18 13 1 4 56:26 27 Grafičar 18 11 1 7 59:37 23 Nova Gorica 18 > 8 3 7 44:31 19 Slovan 18 8 2 8 35:31 18 Tržič 18 8 2 8 28:28 18 Ilirija 18 G 3 9 33:37 15 Izola 18 6 2 10 32:40 14 Mladost 18 5 2 11 28:50 12 Branik 18 2 0 16 22:73 ' 4 OBVESTILO Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru obvešča vse interesente, da sposoja sesalnik za prah. Izposojevalni-na je za eno dopoldne ali popoldne 100 dinarjev. OBVESTILO Študijska knjižnica v Kopru bo 10, junija 1957 uvedla letni delovni čas. Za obiskovalce bo odprta od 8, do 13. ure. OBVESTILO Obveščamo vse cenjene odjemalce in dobavitelje, da se je Trgovsko grosi-stično podjetje »KOVINAR«, PIVKA na Krasu s 1. junijem tega leta priključilo k Trgovskemu podjetju »MERKUR«, veleželeznina, Kranj in preimenovalo v »M E R K U R«, veleželeznina, Kranj, PODRUŽNICA PIVKA. Vse terjatve in obveznosti prevzame »MERKUR«, veleželeznina, Uprava Kranj. »MERKUR«, veleželeznina, Kranj PODRUŽNICA PIVKA V zadnji številki se mi je vrinila neljuba pomota in upravnik zadruge v Luciji se res lahko jezi na mojo površnost, čeprav nisem imel najmanjšega namena, da bi ga obdolžil česa neresničnega. Pomotoma sem zamenjal kraj in zadeva je v toliko nerodna, da so vsi tisti, ki so moje pisanje prebrali, dobili napačno sliko. Resnično prizadeti upravnik zadruge, ki je vedel, da se vsa reč nanaša nanj, pa se je med tednom oglasil pri meni, tako da sva se še enkrat temeljito pomenila. Glede na to, da je izjavil, da je zemljo podaril občini in je zadeva po njegovem rešena kot se spodobi, ne bom navajal njegovega imena. Za upravnika v Luciji pa mi je hudo žal, posebno še ker vem, da je med najboljšimi zadružnimi delavci in da je njegova zadruga vzorno urejena. Upam, da mi te pomoto ne bo preveč zameril in da si bova ostala še vnaprej prijatelja. V Kopru pa sem nazadnje tudi jaz zvedel za spor okrog ure na razglednem stolpu. Revica, nihče je ne mara. Najbrž zato, ker se tako rada pokvari. Nekajkrat se je je prostovoljno usmilil čuvaj stolpa, a popravljati tako iz svojega in za svoj račun se človek kmalu naveliča. Uprava za komunalne zadeve namreč trdi, da je stolp in z njim tudi ura pod upravo Turističnega društva, ta pa ugovarja, češ da ura ni turistični objekt, Glavno pa je, da ne dasta denarja za popravilo ne prvi ne drugi. Po mojem pa bi Uprava za komunalne zadeve tistih nekaj dinarjev, ki so potrebni, prav lahko prihranila pri javni električni rar.svetljavi. Zdaj res ni potrebe, da gorijo vse luči do 6. ure zjutraj, ko pa je ob štirih že dan. Naš Triglav pa me je spet raz- • očaral. Zadnjič sem zavil tja s prijateljem na pol litra belega. Prinesli so ga v steklenici, ki je bila še vsa črno pobarvana. Pov-vprašal sem natakarja, kako si razlaga to reč. »Najbrž je bilo prej v njej črno vino«, mi je pojasnil, Potem sem pa hotel vedeti še to, zakaj ni natočil do tiste črte, ki pomeni pošteno mero, pa mi je rekel, da dela tako vsak pameten gostilničar. Ker pa so razen pametnih gostilničarjev še drug.i ljudje, ki tudi niso neumni, bom šel drugič raje pit kam drugam. Pri novem stanovanjskem bloku sva se sešla z Juco, 2e od daleč sem jo videl, kako je bila rdeča v obraz. I-Iudimarja, sem si rekel, spet so jo nekje nakurili, da mi ves teden ne bo dala miru. Pa je bila le pri frizerju, kjer je zdaj na poletje približno tako, kot v parni kopeli. Salon je res najmodernejši, kar jih imamo v Kopru. -Rekel bi, da so pri gradnji upoštevali prav vse razen ventilacije. Peljal sem Juco na Belveder, da bi se ohladila na svežem zraku. Tam sem mimogrede opozoril nekatere mamice, naj vsaj od časa do časa pogledajo na svoje malčke, da ne bodo trgali cvetlic in pustošili parka v pristanišču. Ju-ca pa se je vmešala in rekla, da imajo malčki prav. Zakaj pa jim ne uredijo nekega kotička, kjer bi se lahko po mili volji igrali. To je nazadnje res in o tem sem že pisal, pa brez uspeha. Nihče se ne zgane, čeprav imamo kar dva lepa prostora, ki sta za to primerna. Tistega pri tržnici in tistega v ulici, ki ji nisem mogel pogruntati imena, čeprav se začenja takoj za poslopjem občinskega odbora. Vidite, to so mi mislili pokazati v našem Kopru. Zato so me zadnjič tudi tako nestrpno pričakovali. Pozdravljeni In na svidenje prihodnji teden! Vaš Vane NEDELJA, IG. junija: 8.00 Kmetijska oddaja: Dan med šmarskimi podružniki; 8.30 Spored lahke glasbe; 9.00 Oddaja za Beneške Slovence; 9.20 Charles Gounod: Baletna glasba iz opere »Faust« —- izvajajo Miinchenški filharmoniki, dirigent Fritz Lehmann; 10.15 Poje tenorist Renato Kodermac iz Trsta; 10.30 Sosedni kraji in ljudje: Sv, Križ — najstarejša ribiška vas na Tržaškem; 10.15 Glasbena medigra; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Vesti; 15,10 Pojeta ženski in mešani zbor tolminskega učiteljišča; 15,30 Z mikrofonom po Primorski: Pojdite z nami na pivško planoto. PONEDELJEK, 17. junija: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Vesti; 7,45 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Koledar; 13.40 Vesti; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Ponedeljkove popevke; 14.00 Od melodije do melodije; 14.30 Šport doma in po svetu; 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki; 15.00 Vesti; 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15,25 Pojeta Dario in Darko iz Doline pri Trstu — spremlja dolinski kvartet. TOREK, 18. junija: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Vesti; 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Koledar; 13.30 Vesti; 13-40 Kmetijski nasveti; 13.45 Torkov operni oder; 14.30 Gospodarsko življenje na Primorskem: Razgovori ob kongresu delavskih svetov; 14.40 Pisan spored lahke glasbe; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 Dalmatinske narodne pesmi v priredbah. SREDA, 19. junija: 7.15 Glasba za dobro jutro: 7.30 Vesti; 7.45 Glasba za dobro jutro; vmes ob 7.45 Koledar: 13.30 Vesti; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam; 14.00 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturno življenje na Primorskem: Ob zaključku sezone koprskega in goriškega ljudskega gledališča; 14.40 Skladbe slovenskih skladateljev izvajata ljubljanski komorni zbor in orkester Radia Ljubljana; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 »Štirje fantje« v ritmu polke in valčka. ČETRTEK, 20. junija: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Vesti; 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Koledar; 13.30 Vesti; . 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni spored; 15,00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame: 15.25 Poje ženski tercet s spremljavo harmonike. PETEK, 21. junija: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Vesti; 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Koledar; 13.30 Vesti; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 tisoč in en takt . . . Pisan spored orkestralne in solistične glasbe; 14.30 Spoznajmo našo domovino; 14.40 Zabavne melodije; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 Domače melodije. SOBOTA, 22. junija: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Vesti; 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes „ ob 7.45 Koledar; 13.30 Vesti; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Melodije in ritmi; 14-20 Življenje ob našem morju; Z izolskimi ribiči na lovu; 14.35 Za vsakogar nekaj; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 Zapeli in zaigrali 'bodo: Zlata Gas-peršič, Božo Grošelj. Miško in Božo, Avgust Stanko in Vaški kvintet. KOPER: 14., 15. in IG, junija ameriški barvni film LJUBIMCA DIVJEGA ZAPADA, 17, in 18. junija ameriški film KO ODIDEM, 19. in 20. junija nemški film MOČNEJŠI OD NOCI. IZOLA: 15, in IG. junija ameriški barvni film POSLEDNJIC SEM VIDEL PARIZ, 17, junija jugoslovanski film KRVAVA POT, 18. in 19. junija "ameriški barvni film LJUBIMCA DIVJEGA ZAPADA, 20. in 21, junija poljski film ZAKLAD.. SEČOVLJE: 15, junija ameriški film ANGEL ALI DEMON, 16. junija francoski barvni film VLAKI ODHAJAJO, 20. junija ameriški film LETEČI VRAGI. ŠMARJE: 15. Junija francoski barvni film VLAKI ODHAJAJO, 16. Junija ameriški film ONA ISCE SREČO, 19. Junija ameriški film LETEČI VRAGI. ŠKOFIJE: 15. Junija Jugoslovanski film KRVAVA POT, 16. junija mehiški film POSLEDNJA ZELJA, 19. junija ameriški film KO ODIDEM. DEKANI: 15. Junija mehiški film POSLEDNJA ZELJA, 16. Junija jugoslovanski film KRVAVA POT. POSTOJNA: 14., 15, in 16. junija ameriški film ANGEL ALI DEMON, 17. in 18. junija ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE PAJE IN PLUTONA. PIVKA: 15. in 16. junija ameriški film NORE SANJE, 19. in 20. Junija argentinski film ZENA MORJA. SEŽANA: 15. rn 16. junija ameriški film MOSTISCE, 18. in 19. junija italijanski film KRUH. LJUBEZEN IN FANTAZIJA, 20. in 21. junija ameriški film BALADA O ČRNEM ZLATU. IZOLA, V soboto, 15. junija, Eftimlu: ČLOVEK, KI JE VIDEL SMRT. Začetek ob 29, uri. DEKANI. V nedeljo, 16. junija More-to: DONA DIANA. Začetek ob 20.30 uri. «S Avstrijci so v gozdovih ob Trnovskem grebenu, na drugi strani nad nami, nakopičili mnogo topništva in so ponoči hudo obstreljevali ceste. Tu je tudi baterija mornariškega topništva, ki mu gre hudo na živce. Spoznal da jo bom po nizkem letu granat. Najprej je slišati pok, potem pa se skoraj hkrati oglasi žvižg. Po navadi sprožijo naenkrat po dva topa, in sicer drugega za drugim, šrapneli ob eksploziji pa so velikanski. Pokazal mi je enega; bil je gladek, nazobčan kovinski kos, dolg več ko trideset centimentrov. . Bil je podoben Babbittovi kovini.* »Ne verjamem, da so kdo ve kaj učinkoviti,« je rekel Gino. »Vendar pa me plašijo. Žvižgajo, kakor da letijo naravnost vate. Najprej zaslišiš pok, takoj zatem pa žvižg in eksplozijo. Kaj zato, če nisi ranjen, če pa te na smrt prestrašijo?« Rekel je, da so v strelskih jarkih pred nami Hrvati in nekaj Madžarov. Naše čete so še vedno na položajih za napad. Ni nobenih telegrafskih zvez za sporazumevanje, niti nobenega kraja, kamor bi se lahko umaknili, če bi Avstrijci napadli. Vzdolž nizkega gričevja, ki se vzpenja nad ravnico, so sicer dobri obrambni položaji, toda nič ni bilo storjenega, da bi jih pripravili za obrambo. Kaj pa sploh merdm o Banjšici? * Zlitina cinka, antimona in bakra, imenovana po Isaacti Babbittu (1799—1862), ki jo je odkril. — Op. prev. Predstavljal sem si bil, da je bolj položna, nemara kot nekakšna planota. Nisem mislil, da je tako razčlenjena. »Altopiano,« je rekel Gino, »toda ne piano.«** Vrnila sva se v klet hiše, kjer je prebival. Rekel sem mu, da bi bilo dosti laže in dosti bolj pripravno, če bi se zakopali vrh grebena, ki je ploščat in kjer je malo kotanj, namesto da branimo celo vrsto gričev. Zatrjeval sem, da raVnico ni prav nič teže naskakovati kot hrib. »To je odvisno od tega, kakšni so hribi,« je odvrnil. »Vzemite za primer Sveti Gabrijel.« »2e prav,« sem rekel, »toda polomijo so imeli prav na vrhu, kjer je piano. Do vrha so se prebili še dokaj zlahka.« »Ne prav tako zlahka,« je dejal. »Prav,« sem rekel, »vendar je šlo za poseben primer, kajti to je bila bolj trdnjava kot pa hrib. Avstrijci so ga utrjevali celo vrsto let.« Govoril sem s stališča vojaške taktike, kajti hotel sem reči, da v vojni, v kateri je nekaj gibanja, ni mogoče obdržati vrste hribov kot frontno linijo, ker jih je mogoče preveč lahko obiti. Treba je imeti možnost čim večje gibljivosti, medtem ko hrib ni kdo ve kaj gibljiv. Razen tega pa letijo krogle vselej previsoko, če streljamo navzdol. Ce pa obidemo pobočja z-boka, ostanejo najboljši borci na najvišjih hribih. Ne verjamem pa v bojevanje v hribovju. O tem sem mnogo premišljal, sem rekel. Mi stisnemo en hrib, oni pa stisnejo drugega. Tedaj, ko se začne zares, se morata oba spustiti s hriba. »Kaj bi vi storili, če bi imeli hribovito fronto?« me je vprašal. »O tem si še nisem na jasnem,« sem rekel. Oba sva se zasmejala. »Toda,« sem nadaljeval, »v prejšnjih časih so bili Avstrijci v četverokotu okoli Ve-rone vselej tepeni. Spustili so jih na ravnico, potem pa so jih krepko namahali.« »Da,« je rekel Gino. »Toda tedaj je šlo z i Francoze. ** Besedna igra v italijanščini: planota, toda ne nižavje. — Op. prev. Vojaške probleme je dosti laže reševati, če se bojuješ na tuji zemlji.« »Seveda,« sem mu pritrdil, »kadar se bojuješ na lastni zemlji, ne moreš ravnati taka znanstveno.« »Rusom pa je le uspelo, da so dobili Napoleona v past.« »Da, toda imeli so veliko ozemlje. Če bi se pa vi poskušali umikati, da bi dobili Napoleona v past v Ital ji» bi se kmalu zna^i v Brindisiju.« »Strašen kraj,« je rekel Gino. »Ste kdaj bili tam?« »Samo mimogrede.« »Jaz sem patriot,« je rekel Gino. »Vendar pa mi nikakor ne uspe, da bi imel rad Brindisi in Taranto.« »Imate radi Banjšico?« sem vprašal. »To je sveta zemlja,« je odvrnil. »Toda želel bi, da bi na njej gojili več krompirja. Veste, ko smo bili prišli semkaj, smo našli cela polja krompirja, ki so ga bili zasadili Avstrijci.« »Je hrana res tako pičla?« »Jaz osebno nisem imel nikoli dovolj hrane, čeprav sem močan jedec, nisem umiral od lakote. Menaža je povprečna. Polki v strelskih jarkih dobivajo še kar dobro menažo, toda tisti, ki so v zaledju, ne dobivajo kdo ve kaj prida. Nekje pač nekaj ni v redu, Dejansko bi moralo biti tu dosti hrane.« »Jo že vojni dobičkarji prodajajo kje drugod.« »Da, bataljonom na frontni liniji dajejo, kolikor je mogoče, toda tisti, ki so v zaledju, so hudo na kratkem. Vojaki so pojedli ves avstrijski krompir in otresli kostanjeve gozdove. Morali bi jih bolje hraniti. Smo pač požeruhi. Prepričan sem, da je hrane več ko dovolj. Za vojake jc zelo hudo, če jih tako slabo hranijo. Ste že kdaj opazili, kako to vpliva na način mišljenja?« »Seveda sem,« sem rekel. »S tem ni mogoče dobiti vojno, pač pa jo je mogoče zgubiti.« »Nikar ne govoriva o tem, da bi jo zgubili. 2e tako se dovolj govori o tem. To, kar je bilo storjeno to poletje,, ne more biti zaman.« Tudi radar je nevaren Cela tri leta so popolnoma molčali o nesreči, ki se je primerila leta 1954 nekemu delavcu v Los Ange-lesu. Slučajno se je postavil pred oddajno anteno močnega radarja in nič hudega sluteč stal nekaj časa v območju • radarskih valov. Po nekaj dneh pa je začutil močne bolečine v trebuhu. Zatekel se je k zdravnikom, a ti mu niso mogli pomagati. Dobil je tako močne notranje opekline, da je kmalu izdihnil. Zaradi tega primera so zdaj na vrstnem redu razprave o določanju moči, s katero lahko'radarji oddajajo svoje valove. Hkrati pa tudi ugotavljajo njihovo splošno delovanje na človeški organizem. RUMEN DEŽ Pred dnevi je v Singapuru padal rumen dež. Po kratki plohi je postalo vse predmestje, ki ga je dež zajel, lepo rumeno pobarvano. Znanstveniki, ki so se takoj pozanimali za ta primer, sodijo, da so povzročili rumen dež atomski poskusi na Božičnih otokih. Najnovejši umetni satelit. Izstrelili ga bodo v Floridi približno čez eno leto. Satelit bo dosegel višino 500 km, na kateri bo krožil eno leto okrog zemeljske oble. V njem so vse potrebne priprave za razna merjenja in opazovanja ter za zvezo z opazovalnicami na zemlji. Med tem poročajo, da so tudi v Sovjetski zvezi pravkar dokončali prvi umetni satelit, ki ga bodo v kratkem poslali na pot okrog zemlje Ulrich Komer, 2 2-letni dekorater iz Eutina blizu Hamburga, potuje s kolesom v Grčijo, kjer se bo odločil ali za pot naprej v Azijo, ali za povratek. Pot iz Hamburga do Kopra je prevozil v pičlih treh tednih. Razen skromne prtljage je vzel na pot samo 20 DM in pravi, da dobro shaja, saj ni izdal na vsej poti za hrano in prenočišča niti pjeniga. Najbolj ga je presenetila gostoljubnost naših ljudi, ki pač vidijo v mladem Nemcu smelega potnika, saj bi marsikomu upadel pogum že spričo stalnih defektov, ki, kot pravi mladi potnik, vzbujajo v samotnih gorskih področjih dokaj neprijetne občutke. kini se je poizvedovanje spet začelo in prijavila sta se dva sorodnika, ki bosta po vsej verjetnosti podedovala Bizu-ntičevo premoženje. To znaša danes 19 milijard dinarjev. Popolnoma naravno je, da v Ameriki, kjer volijo vse, volijo tudi najlepšega petelina. Pa se jim je primerilo tole: resen kandidat za prvo mesto je pred samo ocenjevalno komisijo znesel jajce. Ponosni predstavnik svojega spola se je seveda s tem tako osmešil, da je izpadel iz konkurence. rojstva v jugoslaviji V naši deželi se vsako leto rodi nekaj manj kot pol milijona otrok. Razlike od leta do leta niso velike. Pregled zadnjih desetih let nam pove, da se je največ otrok rodilo leta 1952, ko je kar 498.172 novih državljanov zagledalo beli dan. Najmanj rojstev pa je bilo leta 1917, ko je prišlo na svet samo 416.350 otrok. Po nepopolnih podatkih Je bilo lani okrog 4GO.OOO rojstev. švica postaja nemška Neki švicarski novinar je objavil članek, v katerem piše, da bo, če bo šlo tako naprej, postala Švica popolnoma nemška. To dokazuje s statističnimi podatki, ki prikazujejo padanje števila italijanskega in francoskega prebivalstva in stalen porast prebivalstva nemške narodnosti. Razen tega tudi piše, da so Nemci najbolj podjetni in da že sedaj držijo v rokah glavne ekonomske pozicije v državi. — Obljubil sem ženi, da. se nikoli več ne dotaknem kozarca. Lela 1S51 je Nikola Bizumič iz Runie iznašel strojček za striženje las. Doma s svojim izumom ni mogel prodreti. Ljudje, ki jih je prosil, naj mu posodijo 100 goldinarjev, da bi strojček lahko patentiral, so se mu smejali. Zaradi tega je odšel v London. Tam je svoj izum še izpopolnil in ga nato patentiral skoraj v vseh državah na svetu. Ko je leta 190G umrl, je zapustil svojim sorodnikom ogromno premoženje. Izumitelj namreč ni imel otrok. Pristojne oblasti so poizvedovale za njegovimi sorodniki takoj po njegovi smrti,' a niso našli nikogar, ki bi bil upravičen dedovati. Po prvi svetovni vojni so spet nekajkrat poizvedovali, toda prav tako brez uspeha. Pred krat- Knjiga za slepe. Francoska Zveza slepih je začela snemati na gramofonske plošče dela največjih svetovnih pesnikov in pisateljev, da bi tako omogočila slepim, da se seznanijo z njihovimi stvaritvami. Slepi sicer imajo svojo, tako imenovano Braillovo pisavo, vendar zahteva čitanje te pisave velik napor. Z »zvočno )knjižnico«, kot jo imenujejo, pa bodo omogočili slepim, da se seznanijo z največjimi deli svetovne kulture. Tudi pod morjem bi se človek rad vozaril sam, ne le po njegovi gladini. Pa so jo pogodili — seveda v Ameriki. Kar dvakrat. Nekje skoraj kot igračko majceno podmornico, drugod nekaj podobnega pod imenom Moped. ___ Zgradili so torej podmornico, majceno podmornico, tako majhno, da bo človek v njej hkrati kapitan, njena celotna posadka in njen edini potnik. Kapitanov prostor je navzgor odprt. Da se mož pri potapljanju ne zmoči, natakne nase nekakšno potapljavsko obleko; da pod vodo lahko diha, ima s seboj pripravo s kisikom. V dolžino meri podmornica 2,5 m, široka je 56 em in tehta 64 kg. Poganja se lahko z elektromotorjem ali s kolesarskimi pedali. Podobno podmorsko vozilo, nekak križanec med podmornico in biciklom, je nedavno zgradila neka avtomobilska tovarna v Los Angelesu- Nazva-la ga je »Mini Sub«. Njen podolgovati valjasti trup, ves marogast, s prsnimi in trebu-inimi plavutmi, ki sta dejansko le njegovi nogi, statična opora, močno spominjajo na grozeči pojav neznane, morske . pošasti. Prostora je v vozilu le za eno osebo. Brž ko zleze človek vanj — v potapljavski obleki in z dihalnim aparatom — in poklopee nad sabo zapre, se »Mini Sub« sam po sebi dvigne in zaplava skozi vodo. Štiridelni vijak, ki nadomešča repno plavut, suče elektromotor, ki žene vozilo z brzino 12 kilometrov na uro. Po želji se dobi vozilo tudi na pogon s pedali. Od tod ime »Moped«. V njem bodo športniki in raziskovalci varni pred morskimi psi. koruza odkriva zlato Dva češka inženirja sta odkrila nov postopek pri iskanju zlata. Ugotovila sta namreč, da natančna analiza koruze, ki je zrasla na določenem zemljišču, pove, če se v zemlji nahaja zlato. Podobno lastnost imajo tudi sončnice. Obe rastlini vsrkata zlato iz zemlje — seveda v neznansko majhnih količinah, vendar dovolj, da ostane v pepelu sežganih stebel. Neki italijanski upokojenec je s pomočjo svojih sinov naredil model ladje, ki ga vidimo na naši sliki. Gre za ladjo, ki bi ji ne mogli do živega niti največji cikloni. Prostor za potnike in za posadko je gibljiv, tako da je vedno v vodoravnem položaju, čeprav se ladja še tako nagne