Zsl poduk in kratek čas. Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polji. Nedavao je aa avitlo prišla kajižica z aaslovom: ,,Zupaijasv. Lovreaca naDrav- akem polju. Krajepisao - žgodoviaske črtice. Spiaal Matej Slekovec, kaplaa pri sv. Lovreaca aa Dravskem polja. V JVIaribora 1885 Tiak J. Leoaove tiskarae. 8" straai 136." Dobiva ae ta kajižica pri opravaištvu ,,Slov. Goapod." v Maribora ia pri č. g. piaatelju iztis po 60 kr. Pridjaaa jej je tudi ličaa podoba cerkve sv. Lovreaca. V tej kajižici je zbraao vae, kar je v kterem koli oziru vredao vedeti o sv. Lovreacu aa Dravskem polju. Pred vsem bode seveda zaaimala ta kajiga župljaae ali farmaae av. Lovreaca, veadar bodo pa maraikaj zaaimivega aaali v ajej tudi ajihovi sosedi ia aploh vsi ki omeajeai kraj pozaajo ali pa se za Baše kraje kaj brigajo. Pri tej priliki, ko to kajigo Bazaaajamo ia priporočajemo, poaaeli bomo iz aje z dovoljeajem č. g. pisatelja na kratko obče zaaimljive reči za aaše čitatelje, da bodo tisti, ki ae bodo kajige v roke dobili, vedeli, koliko lepega je č. g. M. Slekovec Lovreačkim farmaaom o ajihovi fari aapisal. 1. Zgodoviaa. Sv. Lovreac aa Dravskem polji je ime žapaiji ia občiai, ob cesti iz Ptvija na Ptujsko goro ia Moasberg, kamor iz Ptuja lebkov pičlih dveb urak pridea. Zupaija av. Lovreaca je gotovo eaa izmed staršib. aa JVIalem Štajeru, dasiravao ai zaaao, kedaj je bila župaija ustaaovljeaa; le toliko vemo, da je od kraja cerkev av. Lovreaca bila poddražaica Hoike žapaije ia da je v prvi polovici 15. stoletja že bila samostalaa župaija. V prejšnjih č-aaih je bila župaija sv. Lovreaca maogo večja, kakor zdaj, kajti razua tega, kar zdaj obaega, je k njej dohajala cela Gorska fara ia vea Mihovci, ki zdaj spadajo v Cerkovce. Vesi ia kraji, ki ao avoje dai k Lovreački žapaiji 8padali, bili so tedaj ti-le: Mihovci, oboje Pleterje, Zupečja ves, av. Lovreac, Apače, trg Čraa ali Ptujeka gora, Formia a cerkvico av. Leaarta, Klaaiburki, Saviasko, Sevce, Trebež, Podlože, Stogovce, Apače ali Vapčja ves pri Draviaji, Slape, Deklece, Bolečka vea, Kapla, av. Jaaž v Halozah, Hramao, Paatirovec, Lipao ia Bildon. Fevdai goapod, zavetaik ia brez dvoma tudi patro^i te obširae župaije je bil 1. 1567 aek Wolf Eagelbrecbt Auersburški. Zravea žapaijake cerkve sv. Lovreaca bile so v žapaiji še tri poddražaice: Mati božja aa Gori, sv. Leaart ia sv. Jaaž v Halozah. Cerkev Matere božje aa Gori je pozidaaa bila okoli 1424 od Ptujakib. ia Celjskih grofov v čistem gotskem slogu ia je eaa aajlepših božjih hiš aa Štajerskem. Kedaj pa ste bili cerkvici sv. Leaarta ia sv. Jaaža poatavljeai, aam ai zaaao; le toliko je gotovo, da ate v 16. stoletju že etali. Proti koacu 17. atoletja ao sezidali Mihovčaai sredi veai cerkvico av. Au- toaa Padvaaskega, ki je bila akoz 100 let četrta poddražaica sv. Lovreaca. Ko je bil 1615 v Leobau aa aemškem Stajeru kolegij jezvitov ustaaovljea, prejel je od aadvojvode Ferdiaaada II. župaijo sv. Lovreaca z vsemi takratnimi poddružaicami v dar ia je bil ajea patroa do 1. 1773. Takrat je bil aamreč red jezvitov v Avatriji odpravljea, ajegova poeeatva prodaaa, akupilo z ostalim premožeajem pa šolskemu zalogu pripisaao. ki je vsled tega  prevzel čast in breme patrona Lovreačke župaije. V cerkvenem oziru je spadal av. Lovreac v razaih časih k razaim akofijam. Do 1. 1751 je dohajal k patrijarhatu Oglejakemu, ki je že od časov Karola Velikega do Drave segal. Iz Ogleja je torej skoz več atoletij dobival avoje dašae pastirje, ki so morali v zaamenje avoje podložaosti Oglejskemu očaka deseti del avojih letaih dohodkov odrajtovati. Ko je bil 1. 1751 Oglejaki patrijarhat razdeljea v dve aadškofiji: Goriako ia Videmako, spadala je župaija av. Lovreaca potem pod Goriško aadakofijo. Sicer pa se za čaa Goriških aadškofov cerkveae razmere aa Malem Štajaru aiao maogo apremeaile, ia sv. Lovreac je kakor poprej apadal k Celjskej naddijakoaiji, ki je bila aa več komisarjatov ali dekaaij razdeljeaa. Večje spremembe v cerkveaem oziru ao se pa dogodile za čas cesarja Jožefa II., ki je nekterim škofijam spremeail meje, uataaovil aove fare, zatrl samoataae, prepovedal božje poti in s takimi in eaakimi aaredbami aapravil maogo zmešajav. Valed Jožefovih aaredeb je Celjska aaddijakoaija razpala, sv. Lovreac je bil 1788 pridružea Sekovski akofiji, ia metropolitanskc pravice čez te kraje je 1789 dobil Solaograški nadškof. Na povelje cesarja Jožefa je bila 1786. 1. aa Gori aamostalaa žapaija ustaaovljeaa, katerej ao odkazali trg Goro, Formia s sv. Leaartoai, Podlože, Saviaako, Stogovce, Vapačjo ves, Slape, Doklece, Trebež, Bolečko ves, sv. Jaaža, Lipao, Bildoa ia še druge kraje v Halozah, tako da je takrat župaija av. Lovreaca zgabila tri poddražaiee ia ae skrčila za polovico avojega obaega. Ia ker ao 1. 1795 še Mihovce a kapelico av. Aatoaa Cirkovcam pridružili, ai imela žup Apače. Ako še omeaimo, da je po preaelitvi sedeža Lavaatiaakega škofa od av. Aadraža aa Koro akem v Maribor župaija sv. Lovreac z dragimi aloveaakimi župaijami, ki so k Sekovaki škofiji dohajale, 1. 1859 prišla pod višjo duliovao oblast Lavaatiaskih škofov, smo s tem omeaili vae važaiše zgodoviaake dogodke, ki ae tičejo sv. Lovreaca ia ao v zgoraj omeajeai kajigi mičao in obširao popiaaai. (Dalje prihodaj.) Smešnica 27. Nek židov akopub prišel je ves žaloatea iz aiaagoge. Drag židov ga areča ia ga vpraša: ^Brate! zakaj si tako pobitega srca?" ,,Kako da bi ae bil? Rabia aam je ravao razlagal, da bomo vai prah, ker smo iz praha vzeti". ,,Si prav aorec, da te to žali! če bi bil iz zlata ia bi moral poatati prah, bi bila to zguba za 100 proceatov; tako pa, ker ai prah ia boš prah, ae bo aiceraič dobička, pa tudi ae zgube." ,,Glej prijatelj! tega aisem poprej pomialil", reče židov ekopuh.