Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., de se tiska lkrat, ,»i li || l| II II " >1 16 „ ,i ,i ii 3 -i Pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša. Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravuištvo administracija) 111 ekspedicija na Starem trgn h. it. 16 Po poiti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — /.a pol leta . . 5 .. — za četrt leta . . 'i , kr. V administraciji velja: S Politim list za slovenski narod /.a celo leto za pol leta ca četrt leta V Ljubljani na dom po velja 60 kr. ved na leto. Vredni4tvo je na stolnem trgn hiš. št. S84. Izhaja po trikratna teden in sieoi v torek . četrtek in saboto. 8 gl. W ' i i: W i Prihodnja številka »Slovenca" pride zavoljo Božičnih praznikov še le v torek na svitlo, zato smo pridali danes prilogo. 99 Vabilo k naročevanju na SLOVENCA t6 Malo čez leto je, kar se je »Slovenec,, zopet oživel, in vstopivši se v vrsto drugih slovenskih listov jel braniti pravice naroda slovenskega, pravice cerkve katoliške. S kolikim vspehom, temu je najboljše spričevalo to, da je kmalo obrnil na-se pozornost tiste nam nasprotne stranke, ki je zdaj pri nas na krmilu. Ker glas .,Slovencev' ni bil iz roga te stranke, zato so ga jeli preganjati in bil je večkrat zasežen ali konfisciran. A tega se on ne vstraš-', ne more ga odvrniti to od tiste poti, ktero je on za pravo spoznal; kar je bil on do zdaj, to hoče biti tudi v prihodnje; skušal bo le dospeti čedalje bolj do popolnosti, tako da bo svojo nalogo čedalje bolj natanko izvrševal. Na prvem mestu bo, kakor do zdaj, pretresal in rešetal najvažnejša narodno- in cerkveno - politična vprašanja, kazal svojim bralcem v kratkem obrisu važneje dogodke po svetu, v izvirnih dopisih prinašal novice in pritožbe iz vseh krajev slovenske domovine, pa tudi iz drugih krajev, sprehajal se po domačem polji in na £aY. ..Literarni kanceliji" ogerskega ministerstva je bilo naloženo, da bi pazljivo sledila vse izjave o vzajemnosti med Čehi in Slovaki. Sedaj prinašajo „Narod. Nov." vest, da je minister Szaparv zapored izpraševal več poslancev iz slovaških pokrajin, v čem in kako so spojeni Slovaki s Čehi, potem pa je poslal velikim županom dopis, da ostro pazijo nad vsem, kar bi dišalo po česko-slovanskem ter mu vsak takov primer nemudoma objavijo. Iz tega pa lahko razvidimo, da si gospodje Madjari nikakor ue žele duševnega iu gmotnega spojenja Slovakov s Čehi. Vnanje države. B-riiN2i)> „Nat. Ztg." poroča, da Arnim in državni pravdnik se hočeta pri višji sodniji pritožiti. Uni s kaznijo ni zadovoljen in temu je še vse premajhna. — Zavezni svet je Iloverbeckovo resolucijo o zaporu državnih poslancev o času zborovanja izročil v predpo-svetovanje pravnemu in ustavnemu odseku. iFraiifOMZti prezident Mac Malion je od ruskega cara prejel najvišji ruski red sv. Andreja, ki je že leta 1G98 po caru Petru I. vstanovljen. To je jako pomenljivo; ker car je Mac Mahonu podelil ta red v znamenje posebnega svojega spoštovanja, kakor stoji v do-tičnem pismu, precej potem, ko se je odločno branil pripnznati vlado španjskega maršala Serrana. Zato sploh sodijo, da tega ni storil samo iz hvaležnosti za sijajen sprejem carice, ampak ker so po maršalovem prizadevanju obveljala konservativna načela. Še veči pomen pa ima to carevo dejanje, če se ozremo na pisma, ktera je Bismark v Arnimovi pravdi priobčil in v kterih se knez Orloff imenuje izključljiv prijatelj Nemčije. Čas za objavljenje teh pisem je Bismark slabo zadel, ker prijaznost med Rusijo in Francijo še ni bila kmalo tako velika kakor je ravno sedaj, in Bismarkova pisma so bržkone mnogo pripomogla, da je car ravno sedaj Mac Mukonu podelil red sv. Andreja. Pravijo tudi, da je car s tem hotel povrniti veliko ljubav, ktero mu je Mac Malion skazal v španjskem vprašanji. V prav zanesljivih krogih se namreč govori, da francoska vlada nikakor ni mislila pripoznati Serrana. IUiska je imela ravno ta namen. Da bi se tedaj no dozdevalo, kakor da ste se Rusija in Francija že proti Bismarku zavezali, je Rusija francoski vladi dala na zbir, da ali ona pri-pozna Serranovo vlado, ali pa jo bode pripo-znala Rusija, kar bi pa cara stalo veliko pre- čanstvo, kako radost, kako bogatstvo bil bi zedinil pri njegovej zibeljki; kako krasna palača bila bi se mu odločila, kako se lesketala v čarobnem svitu zlata, srebra in mramora, kako bi se bila za-nj oskrbela dragoccna ba-grena oblačila; kako brezštevilna množica dvornikov bi mu bila stregla — a kje je človek, ki bi bil iz vlastnega nagiba sklenol, iznajti ter opisati prihod Sina božjega, pa bi ga bil pustil, da se v hlevu porodi, ležeč na slami, mej zaničevanimi živalmi, slab, nem, skoro gol, izpostavljen hudej zimi? Kje je oni, ki dopusti angelu naznaniti to veselo nebeško novico, a na mesto, da mu položi na jezik vele-častno doneče besede, mu le reči ukaže: „Kristus se je rodil, in to naj vam bo znamenje: Našli bote v plenice zavitega in v jaslice položenega otroka"? Ne, ta priprostost ne nahaja se v človeškem jeziku. Ne, ta tako poniževalni a vendar tako velečastni prizor ni človeška iznajdba. In kaj je vzročilo, včinilo to ubogo, slabo, plakajoče dete? Od začetka sveta govori vse o njem, zdihuje, hrepmi po njem, stavlja v njega svoje najslajše nade; skozi štiri tisoč let pripravljata se nebo in zemlja, da ga rodite. Mogočna kraljestva se vzdignejo, a spet mej hrupom in treskom porušijo in polomijo, da pripravijo pot onemu, na kojega se vse ozira. I jedva zagleda luč sveta, vse je po koncu. Nebeška bitja stopajo iz neba na zemljo, da razglasijo rojstvo toliko zaželjenega upanja. Pastirji zapuščajo svoje čede, da si ogledajo čudež v bornej bajti. Modrijani hite iz jutrove dežele, da se mu poklonijo, obdarovaje ga po kraljevski z zlatom, miro in kadilom. Samo njegovo ime vznemiri celo jeruzalemsko mesto. Udje sinagoge se zbirajo, da preiščejo pisma, ki o njem govore. Ilerod se trese na svojem prestolu pred kraljem brez posvetne sile, oblasti, časti. Vse moči napenja, skruni tujcem prise-ženo zvestobo, gostoljubnost, prijateljstvo, da ugonobi slabega otroka, ki nima pozemljskega pokrovitelja. A vničeni zateptani so hudobni lesičji nakani. Kakor se po Božiču solnce vedno više in više pomika na nebeškem obzoru, vedno kras-neje in topleje razsipajoče svoje celo naravo prešinjajoče žarke, tako narašča svitloba božjega Sina in koraka po poti večne slave. Kot dvanajstletni deček odgovarjal in vpraševal je, da so se mu čudili v skušnjah postarani pismoučeni. Pozneje osramotil je Fa- rizeje, Saduceje, duhovnike, više duhovnike. Govoril je kakor nijeden pred njim, kakor oni, ki ima moč. Razjasnoval je najtemneje, naj-globokeje resnice, da so strmeli največi modrijani. Zapovedal je naravskim zakonom, skrivnim močem, razkrival zakrite skrivnosti človeških src. Ozdravljal je dušine in telesne bolezni, budil mrtve, koje je že štiri dni zemlja krila. Poplavil je celo Judejo s svojimi čudeži. On umerje. Solnce otenini, zakrije svoj bliščeči obraz. Zemlja se trese v svojem trdnem temelji. Svet se misli pogreznoti v kaos. Naravski do takrat nespremenjeni zakoni zapuščali so svoj navadni tek. Mrtvi vstajajo, živi padajo. Grešniki se spreobračajo. On premaga smrt ter vstane častito. Svet spremeni svojo prešnjo podobo. Rušijo se krasna poslopja poganskih božanstev. Proč so prazni maliki. Predrugačijo se šege, navade, običaji divjih narodov. Božji evangelij spodrine sanjarije krive modrosti in strašnih zmot. V hlevu rojeni in na lesu sramotno križani sprejema kadilo vesoljnega sveta Na koncu 19. stoletja češčen je od vsili narodov. •- Vsi ti čudeži imajo svoj pričetek v betlehemskem hlevu; to je sad teh bornih jaslic, teh slabih plenic, tega tako nizkega rojstva! — Iz tega slabega, priprostega hleva nastal jo magovanja. Francoska vlada je sprevidela, da če Rusija pripozna Španjsko, bode ona sama ostala bela vrana med drugimi vladami in se ne bode mogla dolgo držati, zato je raji pripoznala Špaujsko ter si s tem prikupila rusko hvaležnost. Pa naj že bo kakor hoče, na vsaki način se iz tega razvidi, koliko je vredno pri-jatelstvo med Nemčijo in Rusijo. Luški minister je v senatu rekel, da bode vlada skušala davke vravnati po premoženju prebivalcev. Glede cerkve bode izvrševala laško politiko iu spoštovala cerkveno svobodo, če bo cerkev spoštovala postave in pravice državine. Papež so v konzistoriji 21. t m. imenovali 5 nadškofov in škofov na Laškem, dalje za Antijohijo, Tours, Rheina, Le Mans, Tarbes, Agen, Luvos, Truxilo, Prava, Goa, Nottingham, Clovher, Šandburk, Schecabrock. Ottauea, Te ksas pa 17 škofov in partibus infidelium. 9/, ŠiitiisiNkegit poroča „Union", da Serrano je odstranjen in vlada razkropljena. Če se ta novica potrdi, kar pa še „Union", sama za trdno ne veruje, bi to za Karliste imelo velik pomen in jako važne nasledke; za Bismark a pa, ki je tolikanj hitel pripoznati Ser ran a in njegovo vlado, bila bi to strašanska blamaža. Da se je mogočni kancler na Španjskem opekel, razvidno je že iz tega, kerje vojni ladij i, ktere je pred nekaj časom poslal na Španjsko obrežje, poklical nazaj. „Koln. Ztg." iz Bajonnea izve, da meklen-burška ladija „Gustav", prišedša iz New-Yorka, je 11. t. m. v Guetariji iskala zavetja; pa Karlisti so na-njo streljali, dasi je bila razpela nemško zastavo in zastavo za nevarnost (Nothtiagge). Drugi dan je ladija pri Zaranzu obtičala; prostovoljci iz Guetarije so rešili kapitana in mornarje ter spravili v San Se-bastian ladija pa je ostala Karlistom. — Nekteri španjski plemenitaši so poslali Izabelinemu sinu Alfonsu pismo, v kterem ga zagotavljajo svoje vdanosti in zvestobe. Pa to so veternjaki, kteri se, kakor Orleanisti na Francoskem, boje republike, pa tudi za postavno kraljestvo veliko ne marajo in se pri intrigah najbolje počutijo. „Vaterland" tudi iz Pariza zve, da I/.a-belin sin in Don Karlosov brat se pogajata, in da prvi postane kralj španj-ki ter Karlistom velečastni dom — sv. kat. cerkva, ktere nepremakljivi teuieljski stebri se nahajajo ob robu vesoljnega sveta. Pri teh jaslicah išče ona v svojih prevelikih stiskah in težavah potrebne pomoči in vspešnega zavetja. Tu zadobiva svojo moč in krepost, da se še vedno ustavlja pogubo nosečim mogotcem, kakor nekdaj Atilu. Tu celi svoje od hudobnega sveta globoko jej vsekane skeleče rane. Tu moli in prosi pa tudi za svoje sovražnike, da bi se vendar enkrat spametovali ter nehali naskakovati mogočno trdnjavo, ki vže okoli 19 sto let odbija zmago-nosno še tako orjaške napade. Od teh jaslic razliva se nebeški mir, nebeška sloga mej vse narode, da se zedinijo v svetej bratovskej ljubezni, da opuste vse med-sobno grčavo so\ražtvo, da dostignejo tako tim laglej odkazano jim svrho. Tu prisesi tudi ti v domače prepire zakopani in po njih krvavo razmesarjeni slovenski narod sveto prisego, da hočeš za vselej slovo dati strupenej neslogi, ki razjeda kre-pilno osrčje od zore do mraka, od mraka do dne. M- L- plača. 10 milijonov odškodnine, jim pusti dosedanje službe in princem dovoli bivati na Španjskem. A ta novica je tako čudna, da je nihče ne verjame. Izvirni dopisi. S/, »olccijrtkfff"' 24. decembra. Te dni sem spoznal vrlega moža Martina Tr-lepa, kteri je pri delitvi državne podpore v Dobrniču vitezu Vestenecku povedal, da se volitve in državna podpora ne mečeta v en in isti žakelj. Poprašam imenovanega moža, ali je bil že kdaj klican k sodniji za*tran gosp. Vestenecka; pa prav resnobno mi odgovori, da ne in da bo težko kterikrat klican. Ko mu rečem, da bojo to reč morali preiskovati, mi odgovori:" Bral sem sicer v »Slovencu" in drugili slovenskih časnikih, da so naši vrli poslanci v Ljubljani in na Dunaju vlado inter pelirali, pa kaj se menijo za nas! In potem reče: »Gospod, zapomnite si, da Vesteneck ima imenitne in visoke prijatelje in ničesar se mu ne bo pripetilo, akoravno je vlado v sitne zadrege spravil in s svojim ravnanjem vse svoje tovarše še razžalil in nas proste kmete zaničeval". Kakor se vidi, je mož pravo zadel. Pa žalostno, da se tako godi. Nam Dolencem se ne dovoli tako silno potrebne železnice, s ktero je naše ljudi g. Dežman o času volitve moti ter jo obetal iz Dunaja prinesti kot plačilo Trebanjcem in Zužemberčanom; državna pod pora se deli večidelj le c. kr. uradnikom pri jaznim, če tudi ne poškodvanim kreaturam ,ki v 24 urah poženejo vse pri bokalih, — re-vežev pa se ne spomni nihče; in naposled se hoče ljudem še prostost pri volitvah vzeti s tem, da se strahujejo tisti, ki ne volijo vladnih kandidatov. Ali ni tedaj Čudež, da Dolenjci morejo še toliko krivico voljno in pohlevno prenašati in da se tu in tam slišijo nevoljni glasi o Ve steneeku in njegovih varuhih. Prosto ljudstvo že tako ne vidi veselo c. kr. uradnikov, ker se pogosto ti gospodje čudno obnašajo kmetu nasproti, ako bo pa ljudstvo videlo, da se c kr. uradniki, ki zaslužijo graje in kazni, še promovirajo, - no, potem bodo kmalo tudi kmetje odveč razdraženi in tudi vladi to ne bo v korist. Naj bo še omenjeno, da muogo gg. c. kr. uradnikov se huduje nad Vesteneckom po družbah, ali očitno, se ve, se nihče ne upa si-rovosti Vesteneckove napasti. Tako se je nek pošten c. k. uradnik proti Martinu Trlepu iz ustil: „Nikakor ne morem verjeti, da bi sebi Vesteneck kot izobražen človek tako surovo proti vam obnašati mogel." Prav dobro se ve, da mu je Trlep odgovoril rekoč: »Ako bi bi' jaz laži pisal, — davno ste me že imeli v zaporu, ali ker sem resnico poročal, me pustite prav mirno doma." Še mnogo drugih zaničljivih reči se govori o Vestenecku, katere naj bi pa sodnija poizvedela; jaz jih tukaj nočem omeniti, am pak skliknem z Dolenjci: In ta viteški Vesteneck je zdaj vladni komisar pri volitvi kupčijske zbornice Kranjske No, vi kranjski in slovenski kupci le glejte, da vas ta mož po volitvi ne bo po ječah potikal, kar je Trlepu v Dobrniču zažugal. Ta mož ima eneržijo viteško! Ti »Slovenec" pa prinesi nam po volitvi tiste kupce ljubljanske, ki bojo nam nasprotno volili; mi hočemo take ljudi popustiti in videli bomo, kaj jim bojo hasnile prazne, od nern-škutarjev obiskovane prodnjalnice. Še eno: Kaj pa dela vaš ljubljanski magistrat? Kruh imate tako majhen, kakor da >i bila pšenica še vedno po 4 gld., čeravno je naši kmetje še po 2 gld. ne prodajo v Ljubljani, in meso je take visoke cene, akoravno so te ni ljubljanski mesarji pri nas pitane vole tako po ceni dobili, da bi vam lahko po 15 kr. meso sekali. Pa saj v Ljubljani jc dnar (ka-Ii)? Mar bo vam všeč prihodnjič še kaj. *) S t. Elorjiilit. 21. dcc. (Letina, zverina in učitelj.) Iz vsakega kraja »e bero kake vrstice, samo iz tihe doline horjulske se skoro nič ne sliši. Prosim toraj, dragi »Slovenec", vzemi te male vrstice v svoje prostore.**) Letina je bila pri nas letos še zadosti dobra, precej veliko se je pridelalo žita in krompirja; pa žalibog, kakor zdaj kaže, nam bo kmalo ves krompir segnjil. S tem malim pridelkom pa bo kmet komaj svojo družino i5ez zimo pošteno preživel, ker ni nobenega zaslužka. S čim pa bo davke plačal? Dolga na prihodnjo letino ne more delati, ker nam zavoljo hude zime že zdaj tako slabo kaže. C. k. davkarija pa tega kar nič ne premisli, kar naprej rubi ubozemu kmetu, nobenega usmiljenja! Ne vem, kakošna bo, če bo zmi-raj šb tako naprej! Tudi zverine je v našem kraju letos ve-iko, zajcev, srn, lesic in še celo volk se nahaja in vidre. Naj pri tej priliki tudi omenim našega vrlega narodnjaka in učitelja gospoda Janeza Pokorna. Neutrudljivo uči mladino že peto leto dan na dan in izurja zdaj v tej zdaj v gi reči. Posebno se mu moramo zahvaliti zato, ker jo tako pridno uči nove vage in mere; reči moramo, da zdaj že mladina o novi vagi in meri veliko več ve, kakor mi starejši, ki se tako rekoč od otrok učimo. Bog živi takega učitelja! 9« &»E*iškr okolice. 19- dec. — Iz tičje perspektive se marsikaj dobro vidi, kar se v obližji prezira, zato hočem nektere reči omeniti, ktere sem opazoval. O subvenciji ne bom pisal, ker za to tvarino ne marate, kakor je razvidno iz vaše listnice, pa tudi zarad tega ne, ker je že k — dopisnik »Vater-andov" nekterim golo resnico povedal. Poglejmo toraj najprej malo v semenišče. Odkar je dr. Hrast s svojo smrtjo vodstvo oddal, spremenilo se je marsikaj. Prej je on gospodaril, zdaj pa se dela njegova podoba iz mramorja, in tako ostane njegov spomin še za pozne rodove. Slovenska duhovščina je bila zelo radodarna z doneski za spominek njegov, dokaz, da ga je Čislala; Lahov je sicer manj, pa so tudi malo dali. V semenišče pridejo v službo v kratkem vsi vikarji stolne cerkve, zdaj so vpreženi v sladek jarem trije, eden je hišni gospodar, drugi uči petje, tretji je posta! vrh svojih neštevilnih opravil še začasni procesor morale, zdaj le še ostane, da se izroči katedra sacrae eloquentiae v slovenskem jeziku g. P., t italijanskem in furlanskem jeziku pa ostalima gospodoma. Potem bode menda vsi m prav. Vprašati se pa mora: Ali so ti gospodje v stanu toliko opravljati, in ne trpi ena ali druga služba kake škode?***) *) Prosimo! Vred. **) Le pošljite! Kar bo za rabo, bomo hvaležno sprejeli. Vredn. **') Kev je menda tudi na Goriškem pomanjkanje duhovnov kakor drugod, je pač naravno, da se več služeb, če jo mogoče, enim ramam naloži. Kes je, da ni mogoče vseh služeb skupaj tako izvrstno opravljati, kakor vsako posebej, a dotični gospodje navadno največ trpč, in če bode pomanjkaujo duhovnov tako silno naraščalo, treba bode službe še bolj kupičiti. Vredn. Poglejmo še nekoliko v prihodnost! Kmalo v novem letu bodo skušnje za dve stolici v našem semenišči, ki ste izpraznjeni po smrti ranjega Ilrasta. Tekmecev ho menda več ko eden. Ako se primeri (kar ne verujem), da bo tisti, ki je predestiniran za obojno službo, obojno tudi dobil, bo prazna zopet njegova sedanja služba in kdo bo njegov namestnik? Dosledno — vikar stolne cerkve. Tako bo on iu z njim še veliko drugih prav zadovoljnih, ali bo pa tudi v prid semenišča, to je drugo vprašanje. Take misli mi hodijo po glavi, in ko bodo moji tovariši to brali, bodo rekli: Saj sem jaz tudi tako mislil, pa nisem povedal nobenemu, še saui sebi nisem verjel, da tako mislim jaz in še drugi. Taka je! Kdo pa je vzrok vsemu temu? Tista ljubezujiva smrt, ki nam je Ilrasta pobrala. Zdaj pa še kako črtico iz političnega življenja. Da je bil „Glas" zarad vašega lista po policiji pograbljen, že veste, enaka osoda je zadela tudi zadnjo „Sočo", ker je kritikovala obsodbo izrečeno po porotnikih. Vsak ima že svojo smolo. Mene vendar ne morejo konfis cirati, ker me ne poznajo, a Bog varuj, da me spoznajo, potem z Bogom moja perspektiva in še kaj druzega — pri priliki. Slrvašitii. 21. decembra. Hrvaški zbor je začel včeraj zopet zborovati. Prva njegov naloga je, da ustanovi proračun za bodoče leto zraven tega pa bode vlada predložila nekaj novih osnov zakonskih in sicer: zakonsko osnovo o bagatelnem postopanju in o ekspropriaciji ter novelo zakona o izbornem redu. Le ta zad nja postava ima urediti nekaj nedostatkov pr; izborih. Meseca maja bode namreč minula sezona sedašnjega sabora ter bodo nove vo litve. Zopet živahnega gibanja na Hrvaškem ali zdaj se nam vsaj ni treba bati madjaron skega nasibtva. Te dni se opravljajo zadnje županijske skupščine, ktere prenaliajo z novim letom. Na vadno so skoraj vse županije odstopile svoja poslopja državi, ktera je bode upotrebila za nove urede. Drugo premoženje pa se bode navadno obrnilo v svrhe naukovne: za štipendije, šole itd. Z novim letom pa se bode začelo novo preustrojstvo. Ban je že sklical po-verenstvo za razdelitev pojedinih kotarov Vlada je sama vse kotare razdelila, poveren-stvo bode imelo le sem in tam kaj popraviti, kajti pri nas je jako težko s tako razdelitvijo, ker je zemlja slabo ljudnata. Težko bode za ljudi daleč hoditi v ured, in ravno tako težko bode tudi činovnikom zarad komisij. Gledati se mora zatoraj, da se vsestransko stvar pregleda in potem uredi. Kakor pri vsakem pre-ustrojstvu, tako bode tudi tukaj mnogo težav in s početka mnogo pogreškov, ki se bodo pa s časoma poravnali. V Pešti so glasovali tudi hrvaški poslanci za indemnitet ali poverjenje s sedanjo vlado. Ogerski poslanec Mariasy jih je zavoljo tega glasovanja malo okregal, zakaj držč z ogersko vlado. Sram mu je pa na to odgovoril, da so oni glasovali za ogersko-hrvaško državo, ker sedanji odnošaji tako zahtevajo ; oni bi glasovali v takem položaji za vsako vlado. Težka je zares naloga naših poslancev v Pešti med našimi „brati". Ako oni drže z vlado, zmer- vati vsi zoper nove davke, kajti drugače je blagostanje naše države zares spodkopano. Treba je dobro preiskati, smo li uii krivi, da je ogerska vlada tako zavozila. Hrvati gotovo ne. Od 1.1868 mora naša zemlja plačati vsako leto 50% več za splošne državne stroške. Ogri so od tega leta 500 milijonov na posodo vzeli in vse potrošili ter se še sedaj samo na posojila zanašajo. Vprašanje je, kako so Ma-djari gospodarili s tem denarjem? Hrvaška ni dobila od vsega tega denarja nič, a vendar je morala zastaviti svoja dobra za posojilo. Ma-djari so s posojenimi novci železnice brez koristi zidali, svojeglavno polepšavali mesto, si honvede uredili itd. Imajo li Hrvati od tega kakošno korist? Samo to vemo, da bi Madjari nas z našimi denarji radi pomadjarili in potopili v svojem orsagu. Se ve, da jim je to spod letelo že večkrat, vendar pa še vedno upajo, kajti da so oni bogati, čutili bi mi prav ob čutljivo njihov bič. Da smo tudi mi v tinan- jajo jih ogerski levičarji, ako pa z levičarji vlečejo, potem jih pa vlada na red kliče. Tako je, ker nismo sami svoji gospodarji. Čisto po pregovoru se nam godi: Ker nočeš spoznati brata za brata, boš imel tujca za svojega gospodarja. Radovedni smo, kako se bodo naši poslanci obnašali pri debati za nove davke. cijah sami svoji, to bi drugačno lice uaša zemlja imela, nego ga ima. Naši poslanci bodo morali teduj na vsak način proti pove čanju davka glasovati, ker drugač bi se narodu svojemu jako zamerili in njemu krivdo učinili Naj popuste Madjari svoje sanjarije honvedske in svoje veliko-državstvo, pa bodo imeli dosta denarjev ter si lahko brke sukali. Pri nas je že cel vreme. Goste megle pokrivajo nebo in solnca nismo že davno videli. Dež lije skoraj neprestano in vode so velike. Bojimo se močno za naše setve, ker stoje v vodi. Snega ni, samo po hribih se vidi. mesec strašno neugodno Domače novice. Ljubljana, 24. dcccmbra. (Deželni načelnik g. vit. IVidmann) je te dni vrnil se iz Dunaja, kamor je b.l poklican najbrže zavoljo Vestenecka, kteri z znano svojo „eneržijo" spravlja vlado vedno v zadrego in e zdaj začel tudi ministerstvu preglavice de-ati. Čudno res, da se tega človeka noče nobeden prav lotiti. Pri drugih uradnikih navadno nimajo tako nježne vesti. Proč ž njim, to je najbolje. Zarad enega človeka pač ni treba toliko sitnosti ne vladi, ne drugim osebam in zastopom. Saj menda niso drugi zato na svetu, da bi ta uradniček smel naslanjati svojo lestev ob nje ter tako splezati tje, kamor ga žene nevgasljiva častiželjnost. ma ta človek res tako močno naslombo za sabo, kakor govore? Ali res tudi deželnega načelnika suče in obrača, kakor hoče? Mi sicer tega ne verjamemo, a čudno je vendar-le, da ni slišati o nobeni preiskavi zoper Vestenecka. (Glasoviti profesor lleinrich) je sprožil )ri učiteljski konferenci predlog do deželnega šolskega sveta, da bi mladina srednjih šol lodila namesto po petkrat, kakor zdaj, le po trikrat na leto k spovedi in sv. obhajilu. Tako tedaj! Ta predlog se ve, da ni še zadnji, čez nekaj časa bi ta lleinrich predlagal, da je trikrat na leto že preveč hoditi k spovedi, za-osti po dvakrat ali enkrat, še par k t potem ia bo hotel, da se spoved čisto odpravi, če ne popolnoma prepove. Za danes le toliko, več tem bomo še spregovorili. (O dr. Razlagovem) govoru v državnem zboru 13. t. m., v kterem je rekel, da naj bi se tudi pri najvišji sodniji na Dunaju nastavili možje, ki so zmožni hrvaško-ilirskega, slo-enskega in laškega jezika, piše dunajski dopisnik „Politike", da so mu odlični možje desne stranke omenjeni govor zaznamovali kot brez Splošno mnenje je pri nas, da morajo glaso-jkolekno prošnjo za dvorno svetovalstvo. Do- pisnik pa meni, da je dr. Razlag dobro hotel in da se moti le v tem, kar je pa odločilno, da bode za slovenski narod s preponižnim moledovanjem pri ustavoverci!) več dosegel kakor pa z odločnim, moškim in neprestrašenim postopanjem. Ti „mladi" zagovorniki narodnih reči se iz zgodovine nič ne uče ter hočejo iznajti nove načine, ktere so pa drugi že zdav-nej poskusili ter prepričali se, da nimajo za-žeJjenega konca. (Dimitzeve „(>eschichte Kraint") je ravno kar prišel na svitlo III. snopič, ki obsega V. bukve in sicer v I. poglavji vlado goriških vojvodov Meinharda in Henrika (12'J5—1335), v II. poglavji vlado avstrijskih vojvodov do razdelitve dežel (1335—1379); v III. poglavji vladarje od Leopolda III. do Krnesta Železnega (1379 — 1411), v IV. pogl. vladarje od Krnesta do Friderika IV. (1439—1493). Ostali poglavji obsegate izobraževalno povestnico od leta 1411 —1493 in pa denarstvo na Kranjskem v srednjem veku. Tudi ta snopič je izdelan z enako marljivostjo, kakor prejšnja dva in nam podaja v lepi besedi mnogo zanimivega blaga. („ Tagblutt") je nedavno iz Lord Actonove brošure posnel članek, ki dolži rimske papeže, da so pouzročevali in pospeševali umore sebi nasprotnih vladarjev. Naši ultramontanci, je rekel „Tagblatt", se bodo jezili, a kaj hočejo početi, to so zgodovinski dogodki, ki se ne dado tajiti. Rimski dopisnik „Germanieu poroča, da je angleški nadškof M a n n i n g seboj v Rim pripeljal tudi svojega tajnika, ki po rimskih arhivih nabira in prepisuje dotična avtentična pisma. Ko se povrne nazaj na Angleško, bode \ctonovo brošuro zavrnil s temi avtentičnimi dokazi, in tedaj bodemo tudi mi „Tagblattu" pojasnili, koliko je njegova in Actonova zgodovina vredna. (O mazaSih), ki kmečko in gosposko ljudstvo po kmetih sleparijo, se nekdo iz Kamnika v .,Laib. Ztg." pritožuje. Res je čudno, da ljudje v bolezni pri takih inazačih iščejo pomoči, a to je lahko umljivo. Zdravnikov je v deželi silno malo in še ti so včasi taki, da niarsikak mazač njihovo vednost prekosi in z navadnimi domačimi zdravili več opravi, kakor zdravnik s svojimi „recepti". S tem pa nočemo mazačev zagovarjati, marveč hočemo le dokazati, da ljudem ni zameriti, če v bolezni raji iščejo pomoči pri človeku, ki je, morda zgolj po uaključbi, že komu pomagal in je v sili pri rokah, kakor da bi šli 3 do 5 ur daleč k zdravniku, ki morda ne zna druzega, kakor bolniku puščati ali pa dati mu kaj, da ga goni. K navadnim mazačem „Laib. Ztg." prišteva tudi duhovnike, ki se pečajo s horne-opatijo. A pri sedanjem stanu drugače ni; duhovnik po svojem poklicu pride k bolniku in vidi nevarnost; zdravnika ni, ker stanuje včasih daleč proč in ljudje tudi nimajo s čim ga plačati. Poskusi tedaj z zdravili, o kterih ve, da ne morejo škodovati, če pa vendar le koristijo, kdo bode to duhovniku za zlo vzel! Naj vlada po vseh večih krajih nastavi izvedene in skušene zdravnike, pa mazači kmalo ne bodo imeli več dosti opraviti in tudi duhovniki bodo radi popustili hoineopatijo, aus der sie aber nicht bedeutendes Kapital schlagen", kakor pravi Ljubljančanka, ampak ktera jim prizadeva veliko stroškov za zdravila, katera zastonj dajejo, in pa sitnosti, ker skoro nikdar pred ljudmi nimajo mini. Prav čudno pa je, da „Laib. Ztg." konečno „die compe-tenten Aufsichtsorgane" opominja „ihres Amtes zu thun" in menda preganjati vse, ki se drznejo komu dati kako zdravilo. Nedavno so ljubljanski zdravniki očitno izrekli, da nimajo Dalje v prilogu, "^jg Priloga ,,Slovencu'1 k St. 1H2. zdravila zoper vm tico vratu. A homeopatija ga ima, in dr. M a der v malo dneh spravi na noge vse, kteri sc precej pri njem oglasijo. Tudi iz dežele se nam poroča, da jim nobeden ne umrje, ki ta zdravila poskuša. Zdrnvn ki tedaj očitno naznanjajo, da v nektcnh boleznih pomagati ne morejo, a to še ni dovolj; „Laib. Ztg." nunvič zahteva, da bi tudi drugi pomagati ne smeli, ampak da bi bolniki po sili morali umreti in zato zdravnikom morda še prav drago plačati. Iu ljudje po kopitu ,,Laib. Ztge." si še drznejo govoriti o človekoljubji? (Na pritožbo rokodelcev iu malih obrtnikov ljubljanskih) zoper kaznilnico na Gradu, ktero je pualulo društvo »Slovenija 1 na Dunaj, ie došel odgovor, da je ministerstvo dalo pre-iskavati to reč, a uašlo, da nikakor mogoče ni, da bi >e po jetnsšnici godila kaka škoda, rokodt ccm m obrlu.kom. Cuduo! Saj so pri dotičnem shodu rokodelci jasuo dokazali, da sc jim škoda godi; saj bi vsa dela, ki se na Uradu izdelujejo, pripadla njim, ako bi se v jctnišnici ne delala, to je jasuo ko beli dau. Škodo trpe na vsak način, kajti ker se ua Gradu zelo bolj po ceui dela, je gotovo, da ljudje rajši gori dajo delat, nego domačim rokodelcem in obrtnikom, ki ne morejo tako po ccui delati, kakor jetniki, ki se ua državne stroške rede iu ne plačujejo nobenega davka. Zdaj pač vidijo rokodelci in obrtniki, koliko imajo pričakovati od sedanjega sistema! Naj bi j.ui skušnja pomagala do prtpr.čanja, da morajo vsi se držati narodne stranke, ne pa, kakor jih mnogo izmed njih dela, pri volitvah podpirati sistem, ki tako malo za-nje mara. Zdaj bodo knialo volitve, skazite sel (Slovensko gledišče.) Zopet nam ni nič veselega poiočati, kajti prostori so bili razun parterja prazni, parier pa tudi ne poln. „Za-kotm pisafc" je pač igra za enkrat; v nemškem originalu je gotovo boljša, v slovenskem pa je zgubila mnogo po prevodu, nekoliko pa tudi po igranji. Se ve, da so bile zopet hvale vredne izjeme gospodična Podkrajškova in gospodje Kajzelj, Sckmied, Nolli in Juvančič, tudi g. pl. Neugebauer je s svojim urnim in čenčajočmi brivcem zbudil veselobt in plosk; pohvala, ki se je slišala med igro, je tedaj veljala tim igralcem, nikakor igri. Zakaj daje vodstvo dramatičnega društva prestavljati take igre, ktere so že Nemci v kot vrgli, in ki so le za en večer, pa se še takrat igrajo v praznih prostorih? Ali ni škoda za denar, ki ga take igre stanejo? Če bo tako naprej šlo, bo drugo leto pri- mankljej zopet grozen. Mi sicer pnpoznamo, da je letos dramatičnemu društvu težko spraviti kaj posebnega na oder, ker manjka moči, ali kaj boljšega bi se pač lahko dalo, ko je 'bila zadnjič »Edina hči" in zdaj »Zakotni pi-sač" kterega morala nam nikakor ni jasna. Sv. Štefana večer bo prestavljala se burka Zakleti princ < v dveh dejanjih, za to pa krasne žive podobe-', ktere smo že v reduti po pravici občudovali. Zato je nadjati se polnili prostorov. mestni bolnišnici) so našli star rokopis o pričetim avguštinccv (U.K. P. P. Kremit. Discalc. S. P. Avguštini; na Kranjskem 1. 1042. G Dimitz ga bode porabil za svojo zgodovino Kranjske. ___ Razne reči. - Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem: Na 1 razredni šoli pri Beli cerkvi učit. služba, 1. jo 450 gld. in prosto stanovanje, pa od soseske 50 gld. za orgljanje; na 1 razredni šoli v Šmihelu poleg Itudoltovega učit. služba, I. p. 600 gl. in 80 gl. ta.iarine. Prošnjo do 30. decembra 1.1. pri dotičnih kraj- nih svetovalstvih. Na Goriškem: V šolskem okraju goriške okolice razpisujeti se s tem učiteljski službi v šolski občini 11. vrste v Ajdovščini in v šol. občini III. vrste v Podgori. Dohodki tih hlu-žeb so določeni v 22. 3'J. in 33. deželne šolske postave 10. marcija 1870. Prosilci naj vložijo prošnje previden« z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja naj dalje do 15. januarija 1875. pri dotičuih kraj. šol. svetih. Prosilci, ki ne služijo v tem okraju, naj vložijo prošnje po njim predpostavljenih šolskih oblastih. C. kr. okrajni šol.-ki svet v Gorici dne 2 decembra 1874. Na Štajarskem: V Mozirju (Prasberg, šol okraja gornjegrajskega) nadučiteljska služba z letno služuino 3. razreda, s priklado 50 gld. in » prostim stanovanjem. Prošnje do konca decembra t. 1. pri krajnem šolskem svetoval- stvu v Mozirju. — Služba poštnega ekspeditorja v Jesenicah na Dolenjskem s 150 gld. 1. plače, 40 gld. priklade in 300 gld. za pota, ki vsaki dan° hodi v Brežice, je razpisana. Kavcija znuša 200 gld., prošnje pa naj se oddajajo v 3 tednih pii poštni direkciji v Trstu. — Služba jetniškega nadzornika v kaznilnici ua ljubljanskem Gradu s 300 gld. 1. p, 25"/u doklado, stanovanjem iu obleko je razpisana. Proste se oddajajo do 25. januarija prih. 1. pri deželnem pravdmštvu v Ljubljaui. — Stekel pes je, kakor e »Narodu-poroča, v Loki popadel vcČ ljudi in oklal otroka, ki je iz šole šel. Ustrelili so ga, pa že pre-' pozno, dasiravno se j< neki že dalje čusa sumljivo obnašal. — Ministerstvi notranjih zadev in bogočastja niste uslišali peticije nekte-rih liberalnih iu židovskih kupčijsk.h zbornic, ki so prosile, naj bi se pomanjšalo štev.lo katoliških cerkvenih praznikov, sklicevaje se pri teui na državni temeljni zakon, ki ne dovoljuje ministru reševati takovih vprašanj. Če nam ni na poti, tako odgovarja uadalje ministerstvo, 29 praznikov zedinjene iu neze-dinjcue grške cerkve in 13 praznikov judovskih, bi bil poskus zrušiti 15 ali 10 praznikov katoliške cerkve, izmed kterih vsako leto eden ali dva padeta na nedeljo, neprijateljska ua-redba od naše strani m ne bilo bi mogoče pričakovati soglasja katoliških organov. — Poslednja slovenska gimnazija v sv. Martinu pričakuje osode, ki je zatrla že dve posestrimi, gimnazijo znjovsko iu revucko, akoravno še dosedaj, kakor vladiui listi sami priznavajo, Madjari niso istaknili v tem zavodu 'ničesar, kar bi po panslavizmu dišalo. Da bi profesorji ne prišli v take zadrege, kakor pri onih dveh, je sklenil patronatni konveut, da se jim tudi po vničenji gimnazije izplačuje dve [leti dosedanja plača. „Našincc\ _ Z n a n i 11 u r b a u, pastor na Slovaškem, ki se je prej potegoval za vpeljavo slovaškega narečja v knjigo mesto češkega, prigovarja sedaj rojakom, naj se zopet povrnejo k češčini; v »cerkvenih listih" piše: „Slovaška literarna delavnost se je začela posebno zato, ker so Madjari okoli leta 40. dolžili Slovake panslavizma in sicer zato, ker so imeli s Čehi skupni književni jezik. Slovaci so se teda' navdušili za svoj domači slovenski jezile iu na rodnost. Ali sedaj še le so se razsrdili Madjari, kajti čisto slovaške gimnazije zapirajo, češ, da so panslavistične. Namena tedaj nismo dosegli, ali edinost s sorodnimi slovanskimi sosedi je zrušena. Nič ni tedaj bolj času primerno, nego misel, vrniti se k nekdanji edinosti. Mi le-to veselo pozdravljamo tudi z naše strani, ki smo bili nekdaj med prvimi početniki ogersko-slo-venske literarne delavnosti. Pred vsem je treba, a se sporazume rodoljubi iz vseh slovaških strani, da se ne zgodi tako kot v 40. letih, ko mo si morali edinost v pisavi še le priboje-vati." »Slovenske noviny" radostno pozdravljajo glas slovečega starine. — Slavni poljski slikar Matejko je imenovan od francoske akademije krasnih umetnosti njenim členom namesto umrlega Kaulbacha. --Učitelj obsojen. Nek šlezki učitelj je bil obsojen k platežu 5 gold. in sicer iz tega le vzroka: „Nekteri izmed ujegovih učencev, ki so bili silno zanemarjeni in nesnažni, so prinašali v laseh mnogovrstno šaro v šolo. Učitelj, ki je bil prijatelj čistosti, je ukazal fantom, nuj se oajo ostriči, pa tudi stariše je opominjal na to. Ali niti dečki, niti roditelji ga uiso poslušali. Učitelj je opominjal zopet, pa vse zastonj. Tu ni pomišljevul dalje, prijel je fanta za fantom za kuštre, kakor hitro so prišli v šolo, ter jih ostrigel do kože. To je vjezilo očeta ednega izmed ostrižencev, tožil je učitelja pri mestnem šolskem svetu, ali ta je pohvalil učitelja — frizerja. Na to se obrne oče s tožbo k sodstvu in tu se ni dobro izteklo učitelju. Obsojen je bil ua 5 gld. globe, ker je kr.vično segal po tujem imetku. — Tako se sporoča „Komenskemu". — Strašna nesreča se je pripetila 20. t. m. v Skadru na turškem Albanskem. Strela je namreč vdarila v hišo, kjer so hranili smodnik, ki se je vsled tega vnel, veliko hiš podrl, in okoli 200 ljudi usmrtil ali pa nevarno ranil. — Velikanske no v i ne. Angležki časopis „Daily Ncws'\ ki navadno izhaja na veliki poli s O predali ua eni strani, je izšel pred enim mesecem v ogromni obliki, na velikanski poli z 8 razdelki na posameznih straneh. Ta list je bil doslej največji, le za eno številko se porabi več črk, kot za dva zvezka kakega romana. Za natiskovanje prej omenjene številke se je porabilo 1.017.000 črk. List je t.skaio pet strojev in v eni sami uri je izšlo petdeset tisuč tksemplarov. — Za angleško ekspedicijo k severnemu tečaju, ki se odpravi prihodnje leto na pot, se delajo že velikanske priprave. Poslali se bote dve ladij i, ki bote plavali ob zapadnem bregu Gronskega. Na 81. st. sev. širjave se ustavi ena ladija, da bode služila deleževalcem ekspedicije kot utočišče, druga i a odplava dalje proti severu. — Molit vena knjiga Lj ude vita XVI. / Londonu je bila te dni na dražbi prodana molitvena knjiga, iz ktere je nesrečni kralj francoski, Ljudevit XVI., molil vječivTemplu in ktero je, ko so ga peljali na morišče, daroval svojemu jetničarju. Ta znamenita knjiga se je leta in leta hranila v rodovini jetničar-jevi, dokler se ni sedaj prodala za 820 gld. Žene si niso enake, llišni posestnik iz Živkovega v Pragi je obhajal lani v 84. letu svoje starosti diamantno poroko. Letos mu umrje žena, s ktero je čez GO let mirno in složno živel v zakonu, vkljub visokej starosti se oženi vdrugič z neko 50letno damo. V nedeljo je bila poroka, v ponedeljek že se ločita nova zakonska. „Midva nisva eden za druzega", je djal on - in „prav imas", je odgovorila ona. Iu bila sta ločena. „KrakonQš" Listnica vredništva. O. A. D. v Č. Kdor koče imeti volilno pra vieo v trgovtkem odaeku kupčijake zbornice, uiora n* en Min patent pli.čevati najuiauj 8 gld. 40 kr pridobnine. O. J. L. v 8. Pridigo imo izročili Danici ter vee naročeno opravili. Prihajajoči in odhajajoči žele/nični vlaki v Ljubljani. Južna želeinlr«. Iz Dunaja poštni vlak ob 3. uri 4 min. popoldne. „ ,. brzovlak 6. „ 8 „ zvečer. „ „ hitri poit »L n 2. ,, 48 „ pouoči. „ „ zmešani vlak „ 9. „ 17 „ zvečer. U T r »t a brzovlak 10. „ SI ,, zjutraj. „ „ poitui vlak 12. „ 67 „ opoldne. „ „ hitri poitui vUk 3. „ 43 „ ponoči. „ ,, zmetani vlak 4. „ 46 „ zjutraj (Brzovlaki itojč po 4 min., navadni vlaU po 10 min., ■mešani po pol ure.) Rudolfov« (KoreiijnUn) želiznlca. Odhajata na dan po t Tlaka; pr> i ob 3. uri 66 niiu. ponoči. drugi „ 4. ,, — „ popoldne. Prihajajo p« trije: ob2 ori30min.ponoči iziv. Valentiua. „lt. „60 „ zjutraj „ „ „ „ T. ,. 6 ,. „ od Leaee (pa le tria« dneve, t. j. ob aredah in aobotah.) 'fVI«>gr*flrnr drnariir mir 23. decembra. Papirna renta 69.80. — Srebrna renta 74.86 — I860letiio državno posojilo 109 60. — ban kine akcije 994 - Kreditne akcije 2S6.60. — London 110.86. — Srebro 106 36.— Ce» kr. cekini —.—. — Napoleon 8.91'/,. Deimrnlt rut- rene. 19. decembra. Državni fondi. Denar. Hlagu. 6*/, avstrijska papirna renta . , « 69 90 70.- 6% renta v srebru . . . 74.70 74.85 Brefke (loži) 1864. 1. ... # a , 104.76 105 26 „ 1860. L celi. 109 60 109.90 ,, „ >860. I„ petinke • , 114.76 116 25 Premij»ki listi 1864 . . . . • e 134.90 135.10 Zemljiiičiue odvezuice. Stajarske po 6% . ... 93.60 94.- Kranjske, koroške in piimorske po 6*. }>6 M —.— Ogerske po 6% . . ... s 77.60 78,- Hrvaike in ilavonzke po 6% . t e • 1 79 76 80 16 9edmogradske po 6% 76 76 76 - Delnice (akcije). Nacijonalue banke 997 9 8 114 - 114.25 Kreditne akcije . . e • • a ItST.flO 237 75 Niioavitr. eskomptne družbe . • • • 8»0.— 865,— Anglo-avstr. bauke 141 76 142.— Srečke (losi). Kreditne po 100 gld. a. V« e 167.— 167.50 Tržaške „ 100 „ k. de e 107.- 107.60 n K 60 „ 1» M . 62.— 6 t.— Badenske „ 40 gld. a. T. . 26.— 25.50 Palmove „ 40 „ ii h • ! 32.— 33.- Palffi-jeve „ 40 „ ii ti • 24- 25,- Clary-jeve „ 40 „ ii 1' • 26 26 26.60 St. Oenoit „ 40 „ ii ii • 26.50 26.60 Windischgratz-ove „ 20 „ ♦» ii . 22- 23.60 Wald§tein-ove n 40 „ ii ii . 22 60 23.60 Srebro in zlato. Cea. cekini . . . * ... . . 5.27 : 5.28 8.9! : 8 92 Srebro ..... . . . • . • 105 90 106 10 Tržna renn: •M 1 9 •5 n Rett m j S 1 ► 0 A * Loki >3 S •O 0 cc i i a s 3 Ptuju * > ► » > Masla funt 0.52 O46 _ 0.60 0 50 _ _ Speha „ 0.35 0.38 — — 0.3« 0 38 0.40 0.38 Lei'e mernik 3.00 2.40 Krompirja „ 1 20 1.16 — t.00 1 00 1.00 1.00 1 00 l'iž' Ih „ 2.s»0 2 40 — — 2 20 — — — Sena cent 1.3o i.*oj 1.40 1.26 — 1.8« 1.20 2.00 Sem. detelja,, — — — — — — — — Pieitfi cent 210 22 0 — — — — — — Govedine funt 0.29 0.26 — — - 0.28 0.28 0.30 Teletii e ,, 0.26 0 30 — — — 0 32 0.3n 0.32 Jajc za lOkr. 4 — 6 4 — — — Vevtec, ' časopis s podobami < za slovensko mladost 1 l V Trita: Olje »labejie po 24—27, najboljše do 34-46 gld., sladkor 20—21 gld., kava Rio 49-68. Java po 62-63 gl, rajž 9—12 gld. cent. Petrolej od g —10 gold. ceut v ii/dčekih. nastopi z novim letom uže peti tečaj, odkar je začel izhajati, ter vabi vso slovensko mladino, stanše, prijatelje in vse prave rodoljube, da mu v obilnem Številu J z naročnino priskočijo na pomoč. „Verlee" stoji za vse leto samo 2 gl. (»0 kr., a za pol leta 1 gl. 80 kr. Naročnina se naprej plačuje ter se najhitreje in najceneje odpravi s poštnimi nakaznicami (Postanvveisungen), ki se na vsaki pošti dobivajo po 5 kr. Vredništvo ,.Vertčevo I (06 2) V špitalskili ulicah hiš. št. 273. Jurij Dornik-ova zalo^n olja v Trsta. Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnnch-nahme), s plačano colnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko. (4-47) t* Podpisani priporoča p. i. občinstvu, 2 zlasti visokočastiti duhovčini svojo zalogo j* voščenih sveč in ž: voščenih svefckov (Wachsstockel) z % ter si bode prizadeval postreči z dobrim £ ? blagom in najnižjo ceno. Naročila iz v na- g » njih krajev se hitro in po volji gospodov * naročnikov izvršujejo. $ | Orostav Dolence, « svečar v Ljubljani S (64—5) v glediščinih ulicah hš. št. 40 Podpisani si šteje v čast slavnemu občinstvu naznaniti, da je napravil v Ljubljani zalogo prelepih z oljnatimi barvami tiskanih podob cerkvenega in svetnega pomena. Podobe brez graje in napake v lesenih lepo pozlačenih okvirjih se prodajajo kolikor mogoče po nizki ceni. Ima podoba kako napako, ali če je bila na potu poškodovana, se vzame nazaj brez ugovora, ter se z drugo nadomesti, da se nam le v osmih dneh to naznani. Podobe so vsakoršne velikosti, tedaj pripravne za cerkev, za nizke in visoke sobe. Zato jih priporočamo tudi kakor prav prilične za božična in novoletna darila. — Da si zamorejo tudi manj premožni podobe omisliti, ne tirjamo vsega plačila na enkrat, ampak smo zadovoljni z mesečno plačo v osmih obrokih. Zaloga podob je pri gosp. Ladov i ku pl. Marchctti-ju, nasproti zvezdnega drevoreda v hiši banke „Slovenije". (67-3) Ferdinand Rudi. ) I Tržna cena preteklega tedna Mernik Mesta: « £ '5 M Om a « a ■ e <-> S S Turšice Ajde Prosa 9 k O 03 v Ljubljani I 2 15 1.80 1.60 1.00 1.70 1.45 I 1.66 1 90 v Kranji 2.65 1.70 1.00 - — 1.55 v Loki 2,60 1.70 1.00 — 1.50 1.60 v Novomestu 2.36 1.90 1.86 0.90 1.70 1.30 v Sodražci 2.80 — 1.80 1.00 1.90 1.60 1.70 — v Mariboru 2.80 1 95 1.80 I.IO; 1 66 j 1.46 1.96 — v Ptnjn 2.26 1 76 1.60 0.96 1. 0 1 20 1.60 t Celji 2.30 1.68 1.20 1.10 1.60 1.40 1.70 — v Celovca 2.34 2 13 1.40 1.00 1.36 — — v Tratu 2.64 — 1.92 1.94 — — — v Zagrebu 2.00 1.60 1.40 — 1.60 — — — r Siaeku — i — — _ — — — — V Varaždinu 2 64 1.60 1.60 0.95 1 22 1.10 1.00 — na Dunaju 2 65 — 1.86 1.20 1-60 — — T Peštu 2 50 1.20 1.64 1.10 2.00 — — — v Pragi 2.76' 2 30 1.80 1 00 — — — — v Gradcu 2.36 2 07 1.40 1.14 1.63 — — & sinov Cea. dvorna za zvonove L Hilzerja v Dunajskem a Novem mestu (Fgnaz Hi laser Solni in Wieiier-lVeiiwl«wlt) se priporoča na naročevanje zvonov viiuke