GozdVestn 79 (2021) 9 355 Gozdarstvo v času in prostoru Predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske Unije: Neformalno srečanje generalnih direktorjev, pristojnih za lovstvo in upravljanje z divjadjo Slika 1: Udeleženci srečanja pred vhodom v Postojnsko jamo (foto: M. Baznik) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v sklopu predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske Unije organiziralo nefor- malno srečanje generalnih direktorjev, pristojnih za lovstvo in upravljanje z divjadjo. Srečanje je potekalo v Postojni, in sicer od 13. do 16. sep- tembra 2021. Plenarnega zasedanja so se udeležili predstav- niki 13 držav članic EU, Evropske Komisije in organizacij CIC in FACE. Udeleženci so razpra- vljali o afriški prašičji kugi, problematiki divjadi v urbanih okoljih in se seznanili z upravljanjem velikih zveri v Sloveniji. V uvodu je župan občine Postojna Igor Maren- tič predstavil mesto Postojna s Postojnsko jamo in obsežnimi okoliškimi gozdovi. Ti so ključni življenjski prostor za praktično vse vrste divjadi, ki živijo v naši državi. Žilvinas Ilevičius, predstavnik Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane pri Evropski komisiji, je udeležence seznanil s stanjem glede afriške prašičje kuge po Evropi. Bolezen se je v Evropsku uniji pojavila v letu 2014 in se je do danes razširila po dvanajstih državah članicah. Bolezen močno vpliva na ekonomiko prašičjereje in na upravljanje z divjim prašičem v prosti naravi. Evropska komisija se zaveda težav, ki jih povzroča, zato so že pred časom pripravili priporočila na področju preventivnih ukrepov in ukrepanja ob pojavu bolezni. Do sedaj sta bili pri zatiranju bolezni uspešni le Češka in Belgija. Sašo Novinec, vodja Sektorja za lovstvo na MKGP, je predstavil stanje v Sloveniji. Poudaril je, da afriške prašičje kuge pri nas še ni, vendar smo preventivne ukrepe že pričeli izvajati. Predstavniki držav so preko predstavitev izmenjali svoje izkušnje glede izva- janja preventivnih ukrepov in zatiranja bolezni. V nadaljevanju je prof. dr. Klemen Jerina z Bio- tehniške fakultete predstavil stanje in upravljanje z rjavim medvedom v Sloveniji. Izkušnje z upra- vljanjem oziroma trenutno stanje populacij velikih zveri v svojih državah je predstavila tudi večina predstavnikov prisotnih držav. Nekatere države opažajo naraščanje številčnosti in opozarjajo, da popolna zaščita velikih zveri ni več ustrezna, saj se opaža potreba po aktivnem upravljanju v skladu s strokovno pripravljenimi načrti upravljanja. Z organiziranostjo lovstva v Sloveniji ter GozdVestn 79 (2021) 9356 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 2: Strokovnjaki s področja upravljanja z divjadjo in velikimi zvermi so predstavili pereče teme; Maruša Novšak, mag. Robert Režonja, Sašo Novinec in prof. dr. Klemen Jerina (od leve proti desni) (foto: M. Baznik) aktivnostmi Lovske zveze Slovenije in lovcev je udeležence seznanil direktor strokovne službe na Lovski zvezi Slovenije mag. Božo Zakrajšek. V nadaljevanju je Miha Marenče iz Zavoda za gozdove Slovenije predstavil ekosistemski pristop slovenskega gospodarjenja z gozdom in upravljanja z divjadjo. Opozoril je na neločljivo povezanost živalske komponenta gozda z rastlinsko, kar v Sloveniji upoštevamo pri pripravi gozdnogospo- darskih in lovsko upravljavskih načrtov. Ključni deležniki pri pripravi omenjenih načrtov so vsi uporabniki gozdnega prostora. Drugi dan zasedanja je prof. dr. Boštjan Pokorny predstavil stanje in problematiko z divjadjo v mestih in drugih urbanih okoljih, kjer prihaja do stika med živalmi in ljudmi. Najbolj proble- matična vrsta v Evropi je divji prašič, sledi mu lisica in v nekaterih predelih tudi kuna belica, ki lahko povzroča znatno škodo. Poleg materialne škode, so raziskave pokazale, da so kune lahko tudi prenašalec virusa Covid-19, kar je v zadnjem času zelo aktualna tema. Dr. Pokorny je opozoril, da v Sloveniji vlagamo veliko napora v iskanje rešitev za reševanje proble- mov z divjadjo na nelovnih površinah, predvsem na cestah za preprečevanje trkov posameznih osebkov z vozili. Nove tehnologije in z obdelavo podatkov o povozih iz Lovskega informacijskega sistema lahko prepoznamo najbolj kritične odseke cest. Na podlagi teh podatkov smo v Sloveniji najbolj kritične odseke cest opremili z modrimi odsevniki, s pomočjo katerih smo uspešno zma- njašli število trkov. V nadaljevanju je prof. dr. Elena Bužan predstavila mednarodni projekt, preko katerega bodo poskušali ugotoviti razlike med zbiranjem podatkov s pomočjo splošne in s pomočjo strokovne javnosti. Predvideva se, da se bodo pokazale razlike, saj imajo predstavniki stro- kovne javnosti specifična znanja, ki so ključna pri pridobivanju relavantnih podatkov. Predstavnica Luksemburga je udeležence seznanila s svojimi izkušnjami glede divjadi v mestih. Opozorila je, da smo pogosto ljudje sami krivi za težave z živalmi, saj jim ponujamo hrano in jih vabimo v bližino svojih bivališč. Izobraževanje ljudi, predvsem otrok in mladine, se ji zdi ključno za reševanje tega problema. Odstranjevanje živali iz urbanih področij je občutljiva zadeva, ki mora biti izvedena strokovno in okolju primerno, zato ne sme biti prepuščena samo lovcem ali lokalni skupnosti. Dogodek se je končal s terenskim ogledom Lovišča s posebnim namenom Jelen. Vodja lovišča Anton Marinčič je udeležencem predstavil lovišče in upravljanje z divjadjo v njem. Udeleženci so se še sprehodili po Mašunski gozdni učni poti in si ogledali rjavega medveda v naravnem okolju. Sašo NOVINEC