Gospodarstvo. Vinogradnik Rob. Košax: Stroški za oral vinograda. Z ve^eljem se odzovem pozivu' uredaf.šlva, da podam cenjeaiu: braloem tega lista pregled ftez stroške, ka tere )e povzročalo obdelovanje enega orala vinograda v L 1921. Povdarjadj pa rnorani že v, naprej, da :cbane &tev.lke ne monejo biti merodajne za vse slovensbe vinogradnike, ker so razmere v vsakem lcaju in celio na veakeai \Tbu drugačne. Tako porabi n. pr. vinogradaik, ki ima v goricah pe gčeno zemljo, samo 22—25 ^ežakov za prvo kop na o»*al, drugi pa, ki iina hudo zemljo, smoliko ali lapor in kamenje 35»—40, Enema pride morda i*ežak z dflfso pijačo in jedjo vred na 25 K dnevno, drugemu pa na 60 K, Edea Je Skropil petkrat in žv«plal sedemkrat, drugi samo dvakrat, Zato si naj vsak vinogradnikstroSike za svoi vtnograd prilagodi svoijiai razmeram. Storil bo to tem lažje, ako bo imal za to neko podlago, po kateri se bo lalika ravnal pri srvojili raSuniJb.. Usitva" riti tako podlago je namen teh vrstio in mislim, da ustrežem s tem tudfi želr i\ slavnega urednlštva. KoKko znašajo torej strofeki za oi*al vinograda v tetu 1821? L Ako rafiunimo težaka povpf8čQO po 35 K dnevno z vsemi strojškv vred, ataue opravljeno delo, kakor sledi: 9 težakov za roz; 2 težaka za popravek pota in ctests k \1aogradu; 10 težakov za nošenj© gnoja iii trošenj« (8 kub. met-i; 30 težakov za prvo kop in, ravnanje; 12 težakm- za SpiSeni« 600 novih koiov, s{a,vljeaje vsega kolja in rezanj« Sparonov; 20 težakov za drugo kop; 8 težakov za pl«tje; 5 težakov za prvo škropljenie (3 potovnjak8 vode); 2 težaka za prvo žvepljanj«; 10 težakov za prvo vez z ralijo; 6 tožakov za drugo Ski^opifi^nje (4 polavnjake vode); 3 težake za drugožve planje; 12 težakov za drugo vez s slamo (60 ritek); ;7. težakov za tretjo Skropljenje (5 polovnjakov vode); 4 težake za tretjo žvoplanje; 24 težakov za tretjo kop (velik les, pozor na grozdje); 6 težakov za rozanje vrhov; 2 težaka za pripravljanje posod© za bratvo; 22 bežakov za bratvo; 10 tezakov za nošenja put; 4 tožake zapre Saaje; 1 težak za nal:va.nje možia; 2 težaka za pretakanj«; skupaj 210 |ežakov po 35 K - 7350 K. Kdor pa je spomladi daJ strugati tr&jo mora računati za to dalo najmanj 50 težakov za oral in za mazanje z •žvepleno-apneno! brozgo tudi po 24 | težakov. RaCun se torej zviša za 74 težac kov in 2570 K na 9920 K. | II. : PotroSeni materqal sfapa in voznina: 8 kub. met. gnoja a 250 K toj« 2000 K; 12 loring za U guoj a 60 K to je 720 K; 600 kolov b 2.50 K to ]e . 1500 K; 1 foringo za koljo 100 K; 50 ' kg gafioe a24K- 1200 K, 100 kg ! apna a 2 K =• 200 K: 30 kg žvepla a • 22 K «- 660 K; 5 kg railje a30K» 150 K; 60 ritk slame a 4 K — 240 K; 1 foringa za gat^co, žveplo, apno in < slamo 60 K; 40 kg žvepleno-apoene brozgo a 5.40 K O 216 K; 6 čopi&ev ?a icazaajo a 3' K — 18 K; 1 1% svef za. klet 1n preSanJe 40 K; skupaj 7101 K. III. Vzdrževaiije orodja in odpisi: Vzdrževanje dveh špricalk a 50 K — 100 K; Vzdrievanje dv©b pubalk a 25 K — 60 K; 10% odpis od vrednosti dveh špricalk a 1000 K - 200 K; 10% odpis od vredaosti dveh pubalk a 200 K — 40 K; Vzdrževanje klletat, posode, 6 polovnjakov a 40 K »» 240 K; 4% odpis od vrednosti 6 polovnjakov a 600 K — 144 K; skupaj 774 K. IV, Obresti ia amortizacija trstja: 3% obresti od obratnega kai4Jtala po 20 ti- so3 K =- 600 K; 3.Q obresti od klet- nega inventarja po 4000 K — 120 K; 3 % obresti od vinogradskega inven- tarja po 3000 K — 90 K; 3% obresti od giavnice v kolju 10.000 K — 300 K 3% obresti od glavnioe v trsiju 10.000 K — 300 K; 3% obresti od zemljiške  glavnice po 5000 K = 150 K; 25 ltetaa  amortizaaija trsne gluvniee 10e000 K  — 400 K; skupaj 1960 K.  > v.  ZavarovaLadua iii davki: Zavaro valnina sotiov ozir. vlna 50 K; zem ljiški da\T8k pribjžno 160 K; skupai 200 K. Preglled nam torej kaže sledede stroSke: 1. Za opravliena dela v . . 9920 K II.Potroš.eni,materijaMn dovoz 7104 K III, Vzdrževanr-orodja ia oKlpisi 774 K IV, Obrest tn amortiz. ti-sja • .1900 K V, Zavarovalniaa in davki . 200 K  Skupai . . 19958 K tako, da lahko rečemo z mirno vestjo, da stanejo stroški za ea oral vinograda v letu 1921 okrog 20.000 K.  Tukaj sem vzel v račun gamogoli vinograd z neobbodno potrebno posodo brez stroškov, katere ima gospodar s tem, da pr&ša na tuji preši. Ako pa ima pri vinogradu svoio prešo in hiSo ^viaiCarijo) potem so seveda stroSki So vlSji za vzdržavanje preše in niše, za amortiza«ijo preše in Mše za zavarovalni'.no in iiiSni da-v«k. Izi"eden slačaj. ^ek uemSti 6as- nik porofia, da jo v aekem kraju vslefl ;olge in tople jeseni zaftela nekaOrefr« nja drugokrat cvesti in da je sad zopot dozorel. CreSnja je rodila torej 2* krat v enem letu. Tudi pri naa je letos mnogi trs dvakrat obrodil. MMar ¦ ^inšaki", ki ovetojo navadno konoem i,ulija in začetkom avgusta, so dozo roli sredi novembra. Skoda, da iih( pi hilo vefl, kajti naši gospoidarii in vi nifiarji se ne bi kregall, ako bi mo rali za Stiri tedne iti zopet na1 bratvn. Negujmo sadne drevJe! :4 Premnogo naSih sadjarjev posadi drovo na &talno mesto In 06 ne brlga veB za njega celo življen]e, razen kadar je treba sp_raviti sad. Ali ]e mogoče od takega sadnega drovja priCakovati kak posebni dobi6ek? Dobičkanosno tx)^postalo naSe sadjarstvo Sele tedaj, ko bomo drevjo, ki ga posa|tiimo, tudi negovali. Negovanjo sftdno1»a drevja predvsem v redSeniu In snar ženju drevesno krone in debla ter gnojenju. Obrezovanju krone, to posebno v, prvih letih tako važnem opravilu, se iahlvO priuSimo sarao praktifino, Ne broj teGnjcv prirejajo v ta naraen naSe kmetiisko korporacije loto za lotom in Želeti hi bUo, da se teb tefiaiev n- deležojejo kmetovaloi v kar naJveCJeai žtevilu, Kjer se še tak teftai nl prirardil, ga je lahko zahtevati potom KmeUjske družbe. Negovanje debla v prvih 10 do II tetih po sajenju obstoji v glavnem » pravočasnem zavarovanju pred zai« oem. T«h mertod J© zelo veUko, dobpa so vse, samo, da dosežejo svoj oamen* Najmanj zanesljivo je mazanje drevea, kor premnogi napravijo belež tako slab, da po zimi premnogokrat odpade, posebno pjri mladem drevju z gladjco skorjo. Najlx)ljše so žičnate rare žo, prirejene nalašfl v ta namen, ki so porabne za nebcoj let. Pred vsem pa moramo sadnemu drevju gnojiti. Gnoj, gno] iq spet gnoj — kriči vinograd, sadonosnik in nji« va, Navadno nam ga primanjkuje, Ur da za sadonosnik se bo že Se našel kak kupček. Kar tja z njim! Drevo razprostira v zemlji korenine nekak« v tem obsegu, kakor veje v zraku. Kan.or nam prinašajo sad le male vejice 111 imajo v©6je samo namen nositi ma« Ie in tvfriti zvezo, tako srka> najve^S hrane iz -emlje male koreninice. T« koreninico se naliajaio v zemlji pri* bližno tara, kjer so v zraku male v&* jice. Zato je ipredvsem gnojifi na tis« cem prostoru, to jo pod kapom krono* Pod celim drevesom ruSo prelopatimo, na omen}©nem mestu podkopljemo gnoj in ga z rušo spet zagrnemo. Spomlac di prezebUeno rušo z grabljami porac •/namo in })OS8jemo 6e mogoČe Se s ka» kirn deteljnim ali fravnim semenom, da se nam ne razširi na tistem inesto ničvredni travniški plevel. Cas za to delo je sedaj najboliSi^ Preprižani smo lahko, da se nam bo ta gnoj obilo povrnil v lepšera sadju iu boljšem razvo]u drevesa. Tudi gnojenje z gnojnico Je jako oriporočljivo, napraviti pa moramo pod kapom krone do J4 m globoke luknje^ v kater« vljvamo gnojnico, katero bl iiam gjccr po večini popila travniška ruSa. Vse natanfinejše podatke. glede guo jil pa najdemo razen več drugib. podufinih člankov v ,,Koledarju" Kmetski; Łvqzq, ki se za komaj 18 K dobi v Ciriiovi tiskarhi v Mariboru. PrKfelovanje sadJeTca-. Sadievetj ^o postal za nas Slovence zelo važnn pijaža. V južnih deželab prfdelovania sadjevoa skoro ne poznajo, tako n- pr. kuha^o-Srbi in drugi balkanski narodi celo iz najžlabtnejšlb. jabolk žgan0. Tudi pri nas je bilo nekdaj tako, gele zadnja lcta je došel sadlevec do popolne veljave, Vendar se pa pti na*pravi te pijače mnogo greši, kar Je vžrok, da sadjeveo ne uživa tistegaz» npanja, ki bi mu pristOaal. PosebnOAv Siovenskih goricah je navada, da po~ aiaožjjo sadjevec z dodatkoni vode. To v edo vsi kupci prav dobro, zato ku pujejo sad]eyeo z najvežjo grevidnosfrjti. Po drugib kra^ili namoftijo tropine In prešajo še enkrat ter vse dodenelo pravemu moštu. Moštarne na Nemš-» iom sicer tudi ta načiu uporabljajo, * nopina Ie malo zmočijo in spravijota« kf1 v preSo. Ta dodatek vaie raztog^ že v troŁ>inah se nahaiajofii sladkor in o«lotni izdelek trpi le prav malo na kakovosti. NajboljSe je seveda, posetino pri naSib. preSah, kjer gre delo po fiasi, dodati prav nobene vode. Ako l>odo ravnali vsi sadjerejei tako, bodo privabili Hinogo kupcev in bodo dosogli znatno viSje cene. Ponekod je pr>V (ielovanje sadjevca skrajno neanažno,, porabi se vsa gnila jabolka fci rabl orodje, ki ga malokodaj osnažijo, Pre^ mnogokje &e rabi preveliko železnega orodja, kar povzroča prev©6 poftrnjenja sadjevoa. — KaJco naj torej rav vamo? Pri napravi sadjevoa nam je ravnati še bolj snažno in Se bolj previflno, kakor pri napravi /inskegamo ifa, ker sadjeveo postane dosti prej j^sifien ali okužen po drugih bolezuii vsled manjiSe množine alkobola. To bS biio nekako splošno »ravilo« Gnilo saffje nam je skrbno izločafi, ker samc j.okvari okus celotnega pridelka. Le 8 takim ravnanjem bomo našemu sadi^vcu pridobili pomen, ki mu prlstoja in se bo kupčija z njim tudi živahn«v n.i:vila. V Aratrijl stane 1 liter jabolčni oe 160 do 180 K, vino 500 do 600 K„ slivovka pa od 3800 do 4000 K za 1 Jiterprooent. Zlvlnsld sejjm 10. jannarja v Mft*j ribora je bil živahen. Prignalo se Je j385 glav živinp. Prodalo ae i« 6lcoro wse. Oene so bdle stedeCe: debeli voli 20—28 K; poldebeli voJd 15r-19 K; plemenski voli 14 K; biki za klanjje 13—16.50; klavne krave debele 14—19 K: plemenske krave 10—14 K; moJz H8 krave 12—18 K; bneio krave 12— 18 K; mlada živina 11—20 K 1 kg žive težo, Krave za klobasarje 8—12 K 1 lcg žive teže. Večino žhine j« poku-i pil ljubljanski Predovič za LjublSano in izv.oz. Mariborslci izvozničarji niso nakupovali, Najvišie ecno za svirijsko. mcso ifi, Speb ter mleko so v Mariboru odpravljene, Odsloj sq te vrste živila bmojo slobodno prodajati. V Mariboru so oene gbvejemn me eu zvjšali na tole višino: I. vrsta 32 tio 34 K; 11. vssta 28 dp 30 K; III. vi-sta 24 do 26 K, teletini.jm 30 do 32 S^on za 1 kg. Cene prašlčem na Dunaju. Na Ł>unaju iinajo prašiči sledeče cene : aiastai 1100 do 1200 iiemškoavstriis.au fcrcn za 1 tg žive teže, mladi preguM 1120 r»:> 1250 nemškoavstrijskia tr<n 1 kg *ive tež«. Cena senu v Mariboru se jevsoUoto, dne 7. januarja, zopet dvignila. ^»iačevali s6 ga po 800 do 870 kron-sa iOO kg. ( ^ : St. Janž na Dravskem polju. iNa čtefanovo je sklicalo Bralno društvo gospodarski shod. G, živinorejski in žtruktor Zbpanc iz Ceija je zborovalcem, ki jih je prišlo krog 250, poljudao in praktično razlagal' o umai sviajereji, opozarjal na nekatere napako, ii so krive, da pri svinjereji ni tistib «spehov, kakor si jik želimo in kakor ph irnajo tisti, ki se ravna> po tem, ftar narava sama in pamet učita. G. piedavateliu šmo iz sroa bvaležni za rjegov trud in praktičen pouk. TaJta i..redavanja bi se naj vršila, večkrat :'- * * '¦ * Žilne eene. V Novem Sadu stane •sremska pšenica 1500 K, slavonsk:i"in toaška 1520 K, ječmen baški 1050 K, eves sremski 920 K, stara srbska ko*uza 1220 K, banatska nova komzav i-očkereku 1085 K, baška nova 1150 K, moka nularca 1980 K, moka za-ku- 60 1870 K, krušna moka 1700 K, korazni zdrob 1300 K* Cene naraščajo »edno bolj, Hinelj. Na hmeljskem .trgu v Zai<on vlada mrtvilo, o kaki večj-i kupftiji jai nobenega govoca, le zunaj na de • •žtli so kupci iz Nemčije pokupili neliaj bal hmelja za ceno 4000 čeboslov, fcron za 50 kg in sicer za bmeij sredaje-dobre kakovosti. Cene za bnu e amašajo sedaj 4000 do 5500 če'> »sl>v.. kion za 50 kg, toda te oene so sama na, papirjn, Vi-ednost denarja* Ameriški dclaf atano 300 do 316, Iranooski Iranka 21 ao 24% naših kron. Za 100 avstrijskth Jtron je plačati 4,40 do 4.80, za 100 ifcboslovaškib kron 485 do 650, za 100 iaSkih-lir 1250 do 1270 naših K. V .oemških mark 170 do 175 tn za 100 Curihu znaša vrednost naše krone ie .eemo. 1.75 oentimov (1 centim ¦= 1- vi~ «ar). Od zadnjega poročila ]e vrod jao&t našega denarja padla za 6 to6k.