Ali je to danes .še potrebno?. Iihaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrše« cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnico v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, netrankiranih dopisov ne sprejemamo. Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din. za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir. v Franciji 5,0 frankov v Ameriki 2J/a dolarja. —. Naročnino |e treba plačati vnaprej.— Za odgovore |e priložiti znamko. O SCttMtn vaUtHiU in dveh mladih zakoncih V prejšnjem uvodniku smo brali, da na Francoskem pri zakonskem tovarišu ne postavljajo več posebno hudih zahtev. Ne glede denarja, ne glede lepote. Dokaz, da so se na Francoskem, najbrže pa tudi drugod razmere precej spremenile. Vse je postalo zadnja leta nekam solidnejše. Na Francoskem prav tako kakor na Nemškem in v Italiji, da, celo na Ruskem in kajpada tudi pri nas. Škoda, da se o srečnih zakonih tako malo izve. Tisti, ki so srečni, ohranijo namreč svojo srečo radi zase. O nesrečnih zakonih se tudi mnogo 113 izve, ker bi svojo nesrečo radi prikrili. In tako ostane ta sreča ali nesreča po navadi za splošnost zaprta in prikrita — nedostopna drugim, ki bi se iz nje hoteli učili. Ali se vam ne zdi, da moramo vsi gledati na to, da premagamo vse zapreke, ki so nastale v vojnem in še bolj povojnem času za zakon? Ali se vam ne zdi važno, da se odpravijo predsodki, ki stoje na poli sodobnemu zakonu? Na primer predsodek, da se ne bi tudi s skromnim denarjem in majhnim zaslužkom moglo zgraditi vsaj skromno zakonsko življenje in postaviti temelj novi mladi družini? In naposled, zakaj ne bi zakon vendar že dobil, tisto resnost in ugled, ki ga mora imeti in ki ga je imel pred vojno? Vselej kadar mislim o srečnem zakonu, mi nehote prideta pred oči neki moj prijatelj in njegova žena. Neštetokrat sem ju videl vesela in razigrane volje in neštetokrat sem videl, kako sta se gladko poljubila. Pripomniti moram, da se imata še zmerom ko golobčka rada, čeprav sta poročena že sedem ali osem let. Videl sem ju vesela, včasih pa tudi resna, videl sem ju pri zabavi in videl sem ju pri skupnem napornem delu. In vselej sem čutil, da sta kakor ustvarjena drug za drugega, da se resnično ljubita in da drug drugega ne eamo poslušata, ampak tudi spoštujeta. Mislim, da je težko najti veliko tako srečnih zakoncev po Šletuem zakonskem življenju, zakoncev ki bi bili tako skladni, potrpežljivi, modri in po srcu tako blizu drug drugemu. In še o nekem drugem zakonskem paru bi vam rad povedal par besed. Pred kakimi šestimi meseci sem bil ravno jaz pri telefonu v našem uredništvu, ko me je neki moški glas zaprosil, da sporočim naši upravi spremembo nekega naslova. Gospodična X. J., naša večletna naročnica, je postala gospa, spremenila je ime in tudi stanovanje. Mlademu zakoncu sem seveda želel vse najboljše in ga zaprosil, da sporoči moje iskrene čestitke tudi svoji mladi gospe v mojem imenu. Beseda je dala besedo, nekaj dni nato sem imel priložnost seznaniti se z njim in z njo tudi osebno in naposled sem jima moral obljubiti, da se bom o priložnosti odzval njunemu prijaznemu vabilu in ju obiskal v njunem novem domovanju. Pokazala sta mi svoje pohištvo, ■ svojo kuhinjo, svoj radio, pokazala sta mi debel album poln slik, poln sončnih žarkov zadnjih petih let, ko sta dan za dnem mislila drug na druge-jga, kovala načrte, se borila z zaprekami in čakala, da bosta nekega dne |stopila pred oltar in potem prišla v to gnezdece, ki sta si ga zgradila s toliko ljubezni in potrpljenja. Zabaval sem se imenitno, počutil jsem se v njuni družbi kakor doma. Pogovarjali smo se 0 tem in o onem, o preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Pogovarjali smo se tudi o otrocih. — Tudi to pride na vrsto, sta mi rekla; toda počakati bo še treba malo. Saj sva še mlada, pa malo denarja imava. Vendar tega ne bo smelo manjkati. Videl sem, da resno pojmujeta življenje, da se imata rada, da sta po-trpežljiva in da imata dobro srce. In trdno sem prepričan, da l>o njun zakon tudi v bodoče miren in 6rečen. Srečen... Le kaj je prav za prav sreča? Za mlado dekle je mogoče sreča, fe se seznani s kakšnim filmskim zvezdnikom, za mladega moža mogoče... denar, za nezaposlenega delo, kruh in topla soba, za bolnega zdravje. Sreča je nekaj, po čemer koprnimo, cilj, ki ea ga prislužimo e trdim bojem. In kaj je sreča v zakonu? Sreča ▼ zakonn je. če srečaš človeka z ustaljenim značajem, poštenega, nesebičnega, človeka, ki ima na pravem mestu srce in duhfi. In takšni so moji prijatelji, ki sem vam danes o njih napisal teh par besed. Prepričan sem, da jim bo sreča ostala zvesta tudi r bodoče, čeprav Razgled po svetu Kam nas bo pripeljala zveza medi Netiti in Japonci? Preobrat pred Madridom. — Sklenitev premirja? Ljubljana, 1. dec. Prejšnji teden je stal v dvojem ! znamenju: v znamenju preobrata na madridski' fronti in v znamenju nove nemško-japonske zveze. Usodno za razvoj Evrope bi zna- lo biti oboje, in oboje utegne biti, vsaj od daleč, med seboj v zvezi. Globljega pomena je pa vse-kako pogodba med obema dinamičnima velesilama, čeprav se morda danes zdi le bolj demonstrativnega značaja — globlja zaradi velikih posledic, ki jih bo rodila prej ali slej. Winston Churchill, eden najuglednejših angleških državnikov, je napisal poučen članek o bližnjih posledicah zveze med Berlinom in Tokiom. Churchill (izg. čorčil) je po politični barvi konservativec in so zato njegova izvajanja tem tehtnejša. Nemško - japonski dogovor, pravi Churchill, je nov mejnik na jx>ti navzdol, ki se človeštvo prostovoljno spu- Sir Bazil Zaharov, skrivnostni orožar in milijonar, je umrl v Monte Carlu, star 86 let šča ali se pa da voditi po njej. Toliko usodnih dogodkov se je odigralo zadnje čase, da smo se v parlamentu in v časopisju že navadili, da se jih otresemo s skomiganjem. Tako beremo, da »objava pakta kaj malo več pove, kakor smo že prej vedeli«, ali pa, da »dejanski dogovor med obema velesilama ni tako resen, kakor smo domnevali«. Javnost spravljajo taki zapleteni dogodki le v zmedo, zato tem pomirjevalnim izjavam le prerada verjame. Jutri bo jra spet kaj novega, si pravijo ljudje. Tako jadramo tjavdan naprej in zapravljamo čas... Toda dejansko ta baje proti komunizmu naperjeni nemško-jajjonski pakt ne more biti nič drugega kakor vojaška zveza proti Rusiji. Dostikrat sem že pisal o nemškem oboroževanju. Pa poglejmo malo še po Japonski! Tu je položaj podoben. Tudi tu napenja bojevit narod več ko 60 milijonov ljudi sleherni živec, da se kljub resnim finančnim težkočam oboroži. Tudi tu imamo državo, kjer vojaški duh vse obvlada, kjer sleherni zmerni glas takoj zaduše, kjer spada umor političnega nasprotnika že nekaj let sem k običajnim političnim metodam. Ali gre res za boj proti komunizmu? Tako na Japonskem kakor na Nemškem ima komunistično gibanje v oblasti odlično kvalificirana policija, ki obvlada vse družabno življenje in kar preži na to, da sleherno, še tako nedolžno demonstracijo v kali zaduši. In vendar porabljata obe omenjeni velesili na nasprotnih si koncih sveta svoj strah pred komunizmom za pretvezo, da lahko razglasita pogodbo, ki ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦»♦♦»M«« ji namen in posledica ne more biti drugo kakor izvedba njunih nacionalnih načrtov. Nihče ne trdu da bi katera od teh dveh držav imela danes namen, začeti vojno; to je odvisno, od drugih okoliščin. Eno je pa gotovo: kadar koli bo Nemčija zdaj po sklenitvi te pogodbe začela v Evropi vojno, bo Japonska pri priči zažgala na Daljnem vzhodu drugi požar! To bo prizadeto vse države, ki imajo interese na Kitajskem in tam okoli. Velika Britanija in Združene države se morajo zato s skrbjo spraševati, kaj bo z njihovimi gosjiodarskimi, kulturnimi in verskimi ustanovami na Kitajskem. Toda v prvi vrsti in neposredno veljajo pogledi Japonske in Nemčije Rusiji. Ze večkrat sem skušal pojasniti ta poudarjeni dualizem, ki ga vteleša ruska država. Po eni strani imamo kominterno, orodje svetovne revolucije, ki deluje s pomočjo svojih pristašev v celi vrsti držav. Dan za dnem se odvija pred našimi očmi španska žalo-igra, priče smo, kako se junaki fašizma in boljševizma ničesar ne ustrašijo, samo da dokažejo v areni pred Madridom svoje junaštvo. K temu smo dobili še izjavo Italije, da ne bo gledala komunistične države na bregovih Sredozemskega morja. Pač vsakdo bo sprevidel, koliko tehtnejša in usodnejša je postala ta izjava z nemško-japonsko jrogodbo. Po drugi strani pa smo priče naraščanju Rusije v mogočno velesilo z narodno zavestjo, z veliko, silno in odlično opremljeno armado, pa obenem s potrebo po tem, da jo svet pusti pri miru, in trdno odločnostjo, da se upre slehernemu vpadu na svoje ozemlje ali grozečemu razkosanju. Očitno je, da je napočil trenutek, ko se mora Rusija odločiti v smer lastne varnosti. Najboljše bi bilo, če bi Staljin skupaj z gospodarji ruske armade in voditelji zunanje politike razpustil in odpravil kominterno. Rusija bi se morala Evropi na novo predstaviti: kot sovjetsko-socialistična država, dovolj mogočno oborožena, da bo lahko branila svojo nacionalno neodvisnost, pri tem pa daleč cd misli, da bi svoje doktrine o državi drugače širila kakor z lastnim zgledom. Ce Rusija odločno stopi na to pot, v zadovoljstvo in zadoščenje vseh tistih držav, ki hočejo ohraniti mir in so naklonjene ruskemu narodu, bodo mednarodne najretosti bistveno popustile, hkrati bi pa varnost Rusije znatno narasla. Takšen obrat bi prisilil Nemčijo in Japonsko, da pokažeta svojo pravo barvo. Ozračje bi se zvedrilo in pot bi postala prosta za čvrsto obrambno zvezo, naperjeno proti vsakemu neizzvanemu napadu — zvezo, ki danes edina more obvarovati svet pred katastrofo. Obolenja zob so skoraj vedno posledica neredne in nezadostne zobne nege. Le ako se z zob redno odstranijo ostanki jedil in iz teh se tvoreče bolezenske kali, ostanejo zobje zdravi in lepi. Čistite torej svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Blaga pena tega špecijalnega ustnega mila temeljito očisti zobe. Izredno fina sestavina polira zobno sklenino prizanesljivo in bleščeče belo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga vsebuje v naši državi edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin. Pozor! Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varžna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU jih utegnejo čakati večje zapreke, kakor jili imajo danes. Denar je sicer od sile potrebna stvar, toda vse denar le ni. Mladi zakonski par, ki sem vam govoril o njem, je srečen, čeprav mož ne zasluži več ko 1004 dinarje na mesec. Še mnogo bi se dalo napisati o sreči v zakonu in o drugi strani te kolajne. Za danes naj bo dovolj. Morda o priložnosti še kaj — morda boste pa tudi vi kaj povedali, dragi bralci in bralka. llnka. Prav nobenega dvoma ni, da je zdaj napočil trenutek za sovjetsko Rusijo, da omeji nevarnosti, ki ji groze, in poveča svoje nacionalne sile. To bi bilo tem lažje, ker Staljinova politika že nekaj let stremi k temu cilju. Ali si potem more misliti — s svojega lastnega stališča — katero učinkovitejšo propagando kakor na pravi socialistični bazi prosjjevajočo Rusijo? Seveda imamo kakor pri vsaki važni odločitvi tudi tu močne nasprotne tokove, toda jaz se vsekako ne bom odrekel upanju, da bo Rusija r>ograbila to prelepo priložnost. še neke druge ugodne perspektive ne kaže prezreti: Nemčija se je odločila, definitivno si je izbrala pot 'sovraštva proti Rusiji. Nemčija se je za prihodnjih pet usodnih let privezala na Japonsko. Nasprotstva med Rusijo in Nemčijo utegnejo biti delno na komunističnih, delno na teritorialnih vprašanjih. Nesoglasja med Rusijo in Japonsko se pa nanašajo izključno na teritorialne zahteve in imperialistične terjatve. Ze lepo vrsto let se je razmerje med tema dvema sosedoma Daljnega vzhoda izražalo v glavnem v neprestanem merjenju, primerjanju in tehtanju zgolj vojaških moči, njihovih topov in letal. V globlje in trajnejše nasprotje med Rusijo in Japonsko na Daljnem vzhodu se je zdaj vmešala še Nemčija, in sicer v korist Japonske. S tem se je zelo zmanjšala nevarnost sporazuma med Rusijo in Nem- Kibbentrop podpisuje v Berlinu nemško-japonsko zvezno pogodbo čijo na račun zahodnih demokracij. Tem prej naj bi se zato ruska sovjetska politika odločila in zavzela nedvoumno stališče. Kajti, naj so bila Rusiji doslej odprta katera koli in kakršna koli druga pota — po sklenitvi nemško-japonskega pakta so tako rekoč vsa zagrajena. Tako piše ugledni, med vsemi Angleži še najbolj evropski državnik Winston Churchill. Bralci naj sami presodijo, ali niso njegova res zmerna in preudarna sklepanja tudi tehtna in potrebna, da jih slišijo prava ušesa. Preobrat na Španskem Naše domneve o bližnjem padcu Madrida se niso uresničile. Madrid ni padel, še več: kakor vse kaže, sploh ne bo padel. Prvič zato ne, ker vzlic tuji pomoči Francove čete zaradi zadnjih neuspehov izgubljajo moralo, drugič zato ne, ker je tako veliko mesto hudo lahko z bombami razdejati, a mnogo teže zavzeti, če ga brani zagrizena in sfanatizirana vojska, tretjič zato ne, ker so madridske čete danes po zaslugi ruske pomoči tako dobro opremljene in oborožene, da se lahko kosajo celo s Francovo redno vojsko — in četrtič zato ne, ker se v Madrid zgrinjajo neprestano nove množice prostovoljcev z vsega sveta, Rusov, Nemcev-eml-grantov, avstrijskih socialistov, Francozov, Belgijcev in Angležev. Vrhu tega je napočila zima, najhujša sovražnica generala Franca, največja zaveznica madridske vlade: kajti jedro Francovih čet — Maročani — mraza ne prenese. In prav to zna biti usodno za Francovo pobuno. Po poročilih nevtralnih ameriških časopisnih agencij so sicer v severozahodnih madridskih predmestjih oblegovalci še v premoči in ne kažejo volje, da bi odnehali — zato so se morali pa na jugozahodu umakniti za svojih 100 kilometrov proti Talaveri in Toledu, na severu so pa prodirajoči vladni oddelki baje le še 50 lan od Burgosa, sedeža Francove vladel Te dni smo srečali v časopisih glasove, da bi se general Franco rad dogovoril z madridsko vlado za premirje. Te glasove so potem preklicali. Bo pač podobna stvar kakor pred dvema mesecema, ko je madridska vlada želela skleniti spodoben mir, pa so generali odklonili. Upajmo, da zmagoviti Madridčani ne bi storili iste usodne napake. Kajti boj do izčrpanja ne more nikomur na svetu biti v korist, najmanj pa nesrečni Španiji sami. Observer Poilnina plačana v golovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 »in DRUŽINSKI TEDNIK Leto VIII. Ljubljana, 3. decembra 1936 Šfev. 48. Kronika preteklega tedna Svinec, baSter in iuji kapital lOO milijonski dobiček družbe .Trepča Mlnes* Iz Pariza poročajo, da bo borska družba (o njenih kar pravljičnih dobičkih smo že pisali) porabila sredstva iz povišanja glavnice s 15 na 60 milijonov frankov za odkrivanje novih nahajališč bakra v naši državi. To se ji bo dobro obrestovalo, ker je pričakovati, da bo že tako visoka cena bakra še zrasla. Dobro zasluži tudi angleška družba »Trepča Mineš«, lastnica svinčeno-cinkovih rudnikov v Južni Srbiji. V poslovnem letu 1935./36. je izkazala dobiček 100 milijonov dinarjev. Tudi svincu je cena zrasla, in bodo tako dobički v tekočpm poslovnem letu še večji. Rudarji pa Nenavadna stavka v stradalo... zbelovskem rudniku V Zbelovem pri Poljčanah so pričeli rudarji stavkati — s stradanjem. Tako upajo, da ei bodo izposlovali nekoliko rednejše prejemanje mezd. Sklenili so, da ne zapuste rovov prej, dokler jim lastniki rudnika — neki Zagrebčani — ne zagotove boljših delovnih pogojev. ■ Spet uboj pri Slovenjem Gradcu. V Lehnu pri Slovenjem Gradcu se je ondan v neki gostilni vnel prepir med Maksom Cestnikom in Maksom Potočnikom. Potočnik ee je v strahu, da ee ne primeri kaj hujšega, odpravil proti domu, Cestnik mu je pa sledil in ga v neki šupi, kamor ee je oni skril, zasledil. V silobranu je Potočnik zagrabil cepin, ki mu je prišel pod roke, in z njim udaril Cestnika po glavi. Udarec je bil smrten in je spravil Cestnika v grob, Potočnika pa v zapor. H Izsledena zaloga tihotapskega tobaka. Na Sušaku so pred nekaj dnevi odkrili pravcato tobačno tovarno, ki si jo je uredil tihotapec tobaka Peter Kneže vič. Imel je stroj za rezanje tobaka, razne druge potrebne priprave in 125 kg najfinejšega tobaka, cenjenega po tečaju »črne tihotapske borze« na svojih 30.000 dinarjev. ■ Bavil se je s tihotapstvom in krajo koles. Poljčanski orožniki so prijeli lSletnega prevejanega tatu Ivana Verka iz Draškovega sela blizu Šmarij. Očitajo mu, da je ukradel zadnje čaise blizu 50 koles. Imel je tudi več pomagačev. ■ Sleparije pri OUZDu v Kragujevcu; Slabe razmere, v katerih živi delavstvo, in pomanjkanje gotovine pri zavarovancih, je izrabil neki brezvesten lekarnar v Kragujevcu v sleparske namene. Bolnim zavarovancem, ki so mu prinesli od uradovih zdravnikov izstavljene recepte, je namreč namesto dražjih zdravil, kakor bi bil moral, dajal cenejša. Brezvestne zlorabe eo e« kmalu razpasle, zalo bo zdaj kragujevski okrožni urad ustanovil svojo lastno lekarno, da se onemogočijo vsakršne sleparije. ■ »Leteči Holandec« v ljubljanskih zaporih. Dober teden je, kar je na svojem potovanju okrog sveta priromal v Ljubljano 1 Hletni Holandec Jan H o r u w e g iz Haaga. Izdajal »e je za holandskega študenta, ki študira Zgodovino narodov, in prodajal po mestnih gostilnah razglednice. Iz Švice eo sporočili, da je mladi Horu-weg povsod znan potepuh, in so ga zato tudi pri nas za teden dni priprl) in potem izgnali iz države. ■ Za izboljšanje stanja v naših bolnišnicah. Banovina gradi kar štirim bolnišnicam dozidke, ali nova poslopja, ki bodo kolikor toliko odpravila gnečo v naših bolnišnicah. V Ljubljani grade prizidek kirurškemu oddelku, v Mariboru nov paviljon, raz-Hirja se ptujska bolnišnica, nov paviljon je pa v surovem stanju dogra- Ki tudi v »mobolnioi na Studencu, viljon bo služit kot opazovalni oddelek n molke in bo drugo jesen že ■poraben. Z veo opremo bo paviljon lUl t milijone dinarjev. _ V Baš državljan abit na Španskem. ItdoB so ubili nekega W a k o n i g -dama ki Šmartnega pri Litiji. Je val ko 80 let prebival na Imel je tovarno v Bilbau ovoj čas Mi honorarni av-hanuul. ■ Aktivnost naše n nanje trgovine, dobre Mine je bata naša Mitiče tim v oktobra aktivna ivrt milijona dinarjev — veekako le te številko primerjamo a etno oktobrsko aktivnostjo 981 11 Banka Barucli U. Bne Auber, PARIŠ (9e) IMpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrti vse bančne ipoele najkulantneje. — PoMni tiradi v Belgiji, Franclji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 8064-64. Bruaelles: Holandija: št. 1438-66. Ded. Dienst: •Francija št. 1117-94. Pariš: Lnxem burg: št 5967. Luxentburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice milijona dinarjev. V našem izvozu so glavne postavke pšenica, koruza, presno sadje, euhe češplje, hmelj, konoplja; nato pridejo živina in meso, stavbeni les, rude. ■ Roparski umor r Št. liju še ni razjasnjen. Mariborska policija pa vendar upa, da se ji bo kmalu posrečilo izsledili morilca, posebno zato, ker so pred nekaj dnevi na postajni pošti odkrili tisočak, ukraden iz poštne vreče v Št. Iljti. Tisočak je pošti poslal neki denarni zavod, in tako bodo nadaljnje preiskave držale v to smer. ■ Lepa svečanost Nikoli Tesli na čast. V priznanje našemu slavnemu | iznajditelju in znanstveniku Nikoli i Tesli 60 28. p. m. na prašiči tehniški! visoki šoli svečano proglasili Teslo za častnega doktorja. ■ Žrtev poklica. Pri čiščenju lokomotive je zaradi poledice tako nesrečno padel, da se je ubil, strojevodja France Š e p e c iz Žirovnice. Šepee je bil v poklicu zelo vesten in sposoben, vozil je brzotovorne vlake od Maribora do Postojne. ■ Nova moderna šola v Mariboru. 1.1. bi. so slavnostno blagoslovili novo niagdalensko šolo, ki je zanjo napravil načrte inž. arh. Černigoj. Zgradha je namenjena za dekliško ljudsko šolo in deško meščansko in ima 23 učilnic, za vsako šolo ločene slačilnice, prhe, prostore za upraviteljstvo in drugo. Zgradbo bodo prav v kratkem izročili njenemu namenu. ■ Spomenike iz dobe hrvatskih kraljev išče neka arheološka odiprava. Vodi jo zgodovinar Lujo M a r u 11. Učenjak je prepričali, da so v okolici Vrpoljca ostanki starohrvateke cerkve in morda grobovi hrvatskih velmož. ■ Obup je premagal neozdravljivo bolnega Ivana K 1 i n g e r j a , ki je že delj čaea ležal v oddelku za pljučno bolne v mariborski javni bolnišnici. Klinger je bil nevarno bolan in je vedno tožiil, da ga svojei nočejo sprejeti v oskrbo. Pred nekaj dnevi je sredi noči, da ga ne bi mogel kdo odvrniti od obupnega sklepa, odprl okno in je dz drugega nadstropja skočil na kame-nitivi tlak bolniškega dvorišča. Obležal je mrtev. ■ Ugrabljenje 8 letnega dekletca. K Mariji Knaverjev’ v Joeipdotu pri Ribnici na Pohorju sta pred nekaj dnevi prišla dva meativo oblečena mlada gospoda. Eden se je predstavil za posestnika Kreutzwirta iz št. Lovrenca. Predlagala sta ji, da jima prepusti dekletec, češ da se mu bo pri Kreutz-w ir lovih dobro godilo. Zena živi v slabih razmerah in Je po dolgem oklevanju na to pristala. Po nekaj dneh je hotel« K naverje va svojo hčerko obiskati, toda v St. Lovrencu o liogatem posestniku niso ničesar vedeli. Uboga mati je zdaj vsa obupana, ker ne ve, kam ji jo otrok izginil. ■ Visoko imenovanje. Po odstopu beograjskega nadškofa Rafaela Rodiča je prišel na njegovo mesto bogoslovni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani, msgr. dr. Josip Ujčič. Svečano ustoličenje novega jugoelovan-akega škofa bo v Ljubljani. ■ S« »o poštenjaki na svetu! Neki veletrgovec iz Čakovca je izgubil torbo z 200.000 dinarji. Padla mu je iz avtomobila, ko je popravljal neko po-kvaro, v obeestni jarek, toda lastnik Je to ugotovit šele veliko pozneje, ko je bil že prispel v Čakovec. Denar je našel kmet Peter Varga In ga je lastniku takoj izročil. Trgovec mu je izplačal 25.000 din najdenine. Revnemu kmetiču bo prišla ko nalašč, saj ima doma kar osem vedno lačnih otroških želodčkov. ■ Kaj bo s marko? Iz Ankare, kjor se je guverner nemške narodne banke dr. Schacht pogajal o izvedbi načrta za razširjenje bombažnih nasadov v Turčiji, prihajajo veati, da je dr. Schacht sam rekel, da se bo razvrednotenje nemške marke izvršilo najkasneje v 6 mesecih. ■ Varaždinski konji za perzijsko vojsko. V Varaždinu kupuje več perzijskih častnikov in trgovcev konje za perzijsko vojsko. Komisijo vodi polkovnik Reza Gholi iz Teherana. V Varaždinu so kupili že več sto koni, zdaj pa mislijo iti gledat še v 'Bjelovar in druge kraje ob Dravi, Kdo general Francot I Iziema med častniki: Spartanec In asket Čudno je, kako malo še do današnjega dne vemo o generalu Francu in kako dvomljiva so vsa poročila o njegovem življenju, ki jih je doslej natisnilo svetovno časopisje. Zdi se, da je general Franco kar na lepem stopil v zgodovino svoje dežele, da je največ svojega življenja prebil kot neznatna oseba — sposoben častnik sicer, a nič več. In če je zašel Franco zdaj na pot, ki drži v svetovno zgodovino, se zdi, da se je vse to zgodilo skoraj zoper njegovo voljo, in da ga je zajel veliki tok, ne da bi se bil sam pognal v valove. Pribito je po vsaki ceni, da je julij 1936 zalotil generala Francisca Franca v toliko nepripravljenega, v kolikor ima radovednemu svetu le malo omembe vrednega povedati o svojem 451et-nem življenju. * Francisco Franco se je rodil 1891 v španski provinciji Galiciji. Njegova roditelja sta bila malomeščana, pobožna in konzervativna. Živela sta zeio skromno, cenila sta stare špartanske čednosti in verjela v vstajenje Velike Španije. V Franciscu je zapustila ta preprosta in stroga miselnost očetove hiše trajen vpliv, njegovega brata, kasnejšega »rdečega letalca«, se pa še zdaleč ni prijela. Medtem ko je bil Francisco, kolikor se da ugotoviti, resen in dostojen fantič, se je odlikoval njegov brat po živahnost;:, nestanovitnosti in izredno veliki gibčnosti duha, a vse to vendar ni bilo po katerih koli trdnih lastnostih značaja usmerjeno v pravi tir. Malo nam je znano iz tistih časov, zdi se pa, da se brata nista kdo ve kaj marala. Bila sta preveč različna da bi se celo v bežnem tovarištvu drug drugemu približala. Oba sta se zatekla k vojaštvu, ker se je zdel ta poklic družini in njima samima edino zveličaven. Komaj sta skoočr.la kadetnico — prav tisto kadetnico v toledskem Alcazarju, ki jo je Franco pred kratkim po osemdeset-dnevnem obleganju osvobodil — sta se življenjski poti obeh bratov razšli. Medtem ko se je Francisco ukvarjal s temeljitim vojaškim študijem, Je površnemu bratu šlo bolje v račun da je postal mornariški častnik, ker je tako več pričakoval od življenja Pozneje ga je zaneslo v letalstvo — in tam je našel pravo polje za svojega pustolovskega duha, za 6VOje neukrotljive želje po uspehih in za svojo osebno srčnost. Francisco Franco je medtem živel mnogostransko izpolnjeno živi jen le, toda prav nič pomembno. Njegovi stare-šine s0 ga poznali kot stremljivega preudarnega in dela željnega častnika! I toda njegovo ime je le redkokdaj zaslovelo čez obzidje vojašnice in bil je še prava ničla, ko je o njegovem »letečem bratu« že ves svet govoril O čem Newyoik govori Mrtvega so od živega odrezali Vprašanje Je le, ali bo živi obstal Nenavadno v Francovem življenju je to, da ne najdeš na njem do tridesetega leta starosti ničesar nenavadnega. Zdi se oelo, ko da sploh ni zasebno živel. Čeprav sl na primer celo o tako mlauih, komaj na novo pečenih generalih nacionalistične garde, kakršen te Varela, že vse mogoče šušljajo, poroča o Franciscu Francu resen kronist, da ne kadi, ne pije, živi skrajno špartan-f-kj »n da ni imel še prav nobene ljubezenske afere. To je za častnika prav gotovo nenavadno, za španskega častnika se prav posebno! Morda je znal France strogo ločiti svoje zasebno življenje od častniškega poklica; na vsak nacm ni opaziti v njegovem življenju prav dolgo nikakih senzacij. Izjema je bil Franco tudi v tem, da se dolgo ni zanimal za nolitiko. Strastnost, ki so z njo njegovi starešine in njegovi tovariši politizirali, mu je bila popolnoma tuja. Upiral se jo vsem skušnjavam, da bi ga bili zvlekli v kakršno koli politično vodo; zato so mu pa tudi povsod zaupali, čeprav je bila včasih v tem zaupanju tudi prikrita porcija graje. Ker so politične ambicije že od pamtiveka neločljivo zvezane s špansko armado, so imeli Franca zaradi njegove skromnosti sicer za poslušnega vojaka, nikoli pa ne za moža bodočnosti. General Sanjurjo, soustanovitelj španske tujske legije, je mnogokrat Francu zaupal svoje najskrivnejše misli. Franco ga je poslušal, ne da bi trenil z očesom m ne da bi izrazil svoje mnenje. »Takšna armada, kakršno tu ustvarjamo,« je nekoč dejal Sanjurjo Francu, »utegne postati nekoč najmogočnejše bojno orožje Španije. Matična armada Je izpostavljena vsem mogočim razkrajajočim vplivom, mi pa lahko našo legijo na afriških tleh obvarujemo vsega, kar jemlje armadi notranjo moč. Verjemite ml, Franco, legija bo nekoč še poklicana, da bo odločala o španski zgodovini.« Sanjurjo ni več doživel tega trenutka. Mladi častnik pa, ki ga je takrat molče poslušal, je čez nekaj let res tvegal poskus, kako bi s svojimi maroškimi četami obrnil špansko zgodovino na staro pot... (Dalje prihodnjič) n. y. D. Newyork, nov. Ameriška siamska dvojčka Lucio Godano in njegov brat Siinplicij sta nedavno zbolela za pljučnico. Te dni je pa eden od njiju, Lueio, podlegel zavratni bolezni. Zrasla brata sta bila 6ama v bolniška sobi. Ko je Lucio izgubit zavest, je njegov brat Sampticio klical na pomoč, toda nihče ga ni aMšal. Ko eo naposled prišli bolničarji, je bil Lueio že mrtev. Od tistega trenutka ndeo zdravniki smeli izgubiti niti minute več, sicer bi bile tudd Simpliciju ure »tete. Sestali eo ee pni priča na posvetovanje in so sklenila, da bodo dvojčka takoj operirala. Vendar ni bilo dosti upanja v uspeh, saj ni do tistega dne še nihče izvršil tako drzne operacije. Priprave so trajale eno uro. Nato eo zdravniki izvršili dve operaciji. Prva je trajala 45 minut, druga dve uri. Zdi se, da je Simplicio rešen suirti, vendar visi njegovo življenje še vedno na nitki. Namen prve operacije je bila ločitev živega človeka od njegovega mrivega brata. Siamska dvojčka sta bila namreč zrasla iz dveh teles, ki sta imeti skupne vse telesne funkcije, vse organe in tudi krvni obtok; njuna hrbta sta bila zrasla z mišicami, izhajajočimi na dnu hrbtenice Brata sta imela skupna torej tudi čreva in danko. Ko so rezali bratovo truplo od njegovega, ni Simpticija nič bolelo, saj je bilo Luciovo 'rupio mrtvo. Kočljivejša je bila pa druga operacija, ko so morali Sim pl iei ju narediti umetno danko. Če bo Simplicio ostal pri življenju, bo to prva primer take operacije v zgodovini zdravilstva; kajti do tega dne niso še nikoli skušali razdvojiti odraslih siamskih dvojčkov. * Newyork, 29. 110«. Vsa Amerika, posebno pa zdravniki, mrzlično čakajo poročil, kaj bo s Simpliciom, Godanom, operiranim siamskim dvojčkom. Vse kaže, da bo Simplicio izplaval. Pred bolnišnico, kjer so zdravniki izvršili senzacionalno operacijo, se kar tre časnikarjev in drugega občinstva. Zaman: nihče ne sme noter! Zdravniki so odredili, da ne sme noben strežnik dati nikake izjave ne intervjuja vse dotlej, dokler ne bo operiranec popolnoma izven nevarnosti. Vzlic temu smo izvedeli nekaj zanimivosti. Simplicio je baje kmalu po operaciji dejal: »Natanko tisti trenutek, ko je moj brit prenehal živeti, sem vedel, da je umrl. čeprav se nisem obrnil k njo mu; kako sem to mogel vedeti, si ne znam razložiti.« Danes so Lucia pokopali. Njegov brat pa že zdaj dobiva cele šope brzojavk in pisem z mamljivimi ponudbami za nastope v varietejih. In ameriški listi že zdaj napovedujejo, da bo Simplicio sam zaslužil več, kakor je doslej, ko je bil zrasel s svojini nesrečnim bratom. Seveda... poprej mora ozdraveti. JFilm ju je izderi Kriminalna afera s filmskim razpletom n. j. O. London, nov. Meseca avgusta so v neki hiši v ulici Sbepherd’s Bush našli lastnico tiste hiše zvezano in zadavljeno. Njena go-stača, gospod in gospa Williams, sta pa na lepem izginila. Ob truplu so našli košček blaga — bržkone od podloge plašča — a znamko trgovine King Street v Hammersmithu. Žrtev Je morala med borbo iztrgati ta košček blaga iz morilkine obleke. Neka prodajalka iz trgovine se je spomnila, da je prodala to blago, ni se pa mogla spomniti kupovalke. Nadzornik Hulsh s Scotland-Yarda, ki Je to poizvedel, se je torej poslovil in odšel iz trgovine. V tistem trenutku ga je filmal neki fotograf, z majhno filmsko kamero. George Miilar — tako je bilo fotografu ime — je povedal detektivu, da on in trije njegovi prijatelji že več mesecev filmajo osebe, ki hodijo kupovat v trgovino. Ta pripetljaj je povedal policijski nadzornik Huish svojemu tovarišu nadzorniku Rawtinsu, ki je tudi vneto raziskaval zagonetni umor. Do tistega časa so poizvedovanja tonila v temi. Sosedje žrtve so zakonca WUliams le nedoločno in negotovo popisali. Tudi radijski poziv je ostal brez uspeha. Tedaj se je policija obrnila do podjetja, kjer so bili oni fotografi v službi, in je prosila, da ji prineso vse filme zadnjih mesecev. In tako so priredili na policiji pravcate kinematografske predstave. Več dni zapored so sosedje umorjene hišne posestnice gledali filmske prizore z ulice. Več tisoč filmov so jim že pokazali: nič. Bili so nekako pri osmem tisoču, ko je zdajci udaril v temo krik. Neka opazovalka je spoznala oba najemnika žrtve, ki sta tisti dan izginila. Film so takoj razmnožili in povečali. Jtalco- acb/adite % cdUoUokka ftcafvazno od fUidce Vam pove jugoslovanska izdaja knjige dr. Irvinga, člana društva za uničevanje alkoholizma. Nasveti in recepti domačih sredstev za družine, ki hočejo svojce neopazno odvaditi pijanstva. Dr. Ir-ving ni trgovec in ničesar ne prodaja. Knjigo razpošilja zgolj iz človekoljubnosti bvexplačno Pišite v svoji materinščini in priložite za poštnino dva mednarodna kupona za odgovor, ki jih dobite na vsaki pošti po din 6'— (šest). Ničesar drugega ne plačate, tudi carine ne. Naslov: Societč pr. le combat de 1’alcool, dep. 60, Dr. Austin Irving, B. P. 32, Pariš — X. (Na pisma v Pariz nalepite znamko za din 4'—.) Vsak policijski nadzornik je dobil po več kopij povečanega filma in so 8 njimi preiskali ves London. Kazali so film lastnikom hotelov, gostilničarjem, prodajalcem vstopnic za kino, itd., itd., da bi povedali, ali niso morda kje videli pogrešani par. Toda nihče ju ni poznal. Nato so film kliširall in razposlali na tisoče odtisov vsem policijam na Angleškem. Eden teh odtisov je prišel v roke policijskemu ravnatelju iz Bow-Roada; spoznal je v paru dva človeka, ki ju je tudi sam iskal. Zadnjo sled za njima je imel iz začetka meseca avgusta — takrat sta bila v Bethnal-Greenu — potem pa kakor bi se bila v zemljo vdrla. Nadzornik Lawlings je odpotoval v Bethnal Green in tam Je izvedel, kdo sta osumljenca. Njemu je bilo imel Alfred Stratford, njegovi ljubici pa Mary Flynn. Toda preteklo je več tednov, preden so prišli ubeglemu paru na sled. Naposled jim je prišlo pod roke neko pismo Mary Flynnove njenemu bratu; to pismo so prestregli v Dalstonu. Dognali so, da stanujeta Mary Flynn in Stratford ravno nasproti... policijskemu komisarijatu v Dalstonu. Tretjega oktobra, osem tednov po umoru, za Btratfordov 41. rojstni dan. so morilca prijeli, ravno ko je hotel stopiti y avtobus. Odpeljali so ga na policijo, kjer ga je že čakala Mary Flynn. Alfreda Stratforda so obsodili na smrt, Mary Flynnovo pa na osem let ječe. (»Daily Eypress«) Dve leti ji je šele — pa ima že snubca! (n.y. O.) Montreal, nov. — Najzalša izmed petčrk, mala Yvona Dionnova, je te dni dobila ljubko pisemce od osemletnega dečka, nekega uradniškega sinčka iz Washingtona. Vi'del je njeno sliko večkrat v časopisih in punčka mu je bila tako všeč, da ji je napisal tele zaljubljene vrstice: »Prvi sem, ki bi se rad poročil s teboj in nihče te nima tako rad ko jaz. Za Rooseveltom bom jaz predsednik republike in že zdaj ti obljubim, da boš ti vladala namesto mene. kadar bom jaz moral v vojno. Tvoj prvi mož Bobby (»Az Est«, Pešta) Prva hiša 2 nevidno kurjavo n. q. K. Praga, novembra. Pravkar končujejo dela na novi stavbi, ki jo gradi neki krznar v Kraljevih Vino-hradih. Ta hiša je prva v Pragi, ki ima vidne samo štedilnike; vse druge peči so docela nevidne. Hišo ogrevajo s segreto vodo, tekočo po ceveh, vzidanih v strop. Dobavitelji nove naprave jamčijo, da bo novi način kurjave zalegel v še tako ostri zimi. Kopalnih sob pa ne segrevajo samo stropno, temveč tudi talno. Na Češkoslovaškem je le še ena hiša s tako kurjavo, in sicer v Čeških Budejovicah. (»Prager Tagblatt«) ^BARVANE PREDMETE! Skrivnosti tibetskih samostanov v ------------------------------ Zenska med Naučila se je ugibanja bodočnosti in prenašanja misli p. Carigrad, nov. Ameriški parnik »Quebec< je imel Pri svojem poslednjem pristanku v fZiateni rogu« juič najranimivejSo potnic« na krovu, ki se je kdaj izkr-r-ala v Carigradu. Ta dama je mada-•ue Cecile Corentinova, vdova umrle-fi«J -mladega francoskega zasebnega ^dijaka, čigar znanstveno dediščino le na svojstven način upravljala in •Popolnila. To kar «e njenemu možu f;i posrečilo, je skončala mlada žena Po treli letih neizmerno drznega in trdega dela: izsleditev okultnih skrivnosti najskrivuostnejših svečeniStdh »lanov v Tibetu. liaziskovalčeva tovarišica Gustave Corentin se je pred štirimi leti vkrcal v Marseillu s svojo zeoo Cčcilo na prvo in žal tudi po-»lediijo odpravo v Tibet. Kot jezikoslovec,- ki se je ukvarjal zgolj g tibe-tanskum naročji, je nameraval proučevati v neštetih samostanih Tibeta fersko obrede tamkajšnjih menihov. Njegova žena Cecile mu je bila'že na Univerzi tovarišica pri delu in je znala tibetanska narečja morda še bolj •o on sam. Z nepojmljivim sainoza-J*tjevanjem, nepojmljivim celo za ljubečo ženo, se je udeleževala vseh težavnih potovanj po srednjeazijskem v»ša/ju in se je v premnogih pustolovščinah izkazala najzvestejšo in naj-•anoeljivejšo tovarišico svojega moža. Sen«) smrti se ni mogla postaviti po robu. Ko je Gustave Corentin zlmlel *a nevarno zastrupitvijo ereves, ga je Cecile dva tedna noč in dan negovala v celici nekega gorjanskega samostana. kjer je njen mož v tamkajšnji knjižnici proučeval razne spise in obrede. Na lastne oči je morala gledati, kako se je njegovo stanje od dne do dne slabšalo, dokler ni bila naposled »e priča njegove smrti. Duševni vpliv na daleč Od tiste ure, ko je mlada žena pokopala svojega moža, se je v njej nekaj do dnu spremenilo. Nekaj, čemur ni bil vzrok samo globok duševni pretres. Najsi je bila že od rojstva nagnjena k skrivnostnemu okultizmu, najsi si je ta čut privzgojila z dolgoletnim proučevanjem budizma, ti3ti dan je nthida žena napravila črto pod svojo preteklost in se je zatekla k enemu samemu cilju: k dognanju tisočletnih naukov magije in skrivnostnih vplivov svečenikov Lame. To, kar 6e je vsakomur zdelo neverjetno, se j® ujej posrečilo. To večtedenskem po|*0tovanju od samostana do samostana so jo naposled v Južnem Tibetu sprejeli v znamenito sve-čeiriško učiteljišče, kjer je postala učenka najznamenitejšega, zlasti po okultizmu slovečega lame. Tri leta je živela po nečloveško strogih zapovedih meniškega reda, seznanila se je s svetimi knjigami, kmalu je prekašala součence po imenitnem znanju vseli pravil in obredov, dokler je ni naposled njen učitelj imel za vredno, da ji zaupa tudi skrivnosti budistične magije. Kot prva Kvropka, morda kot prva ženska sploh, so je podredila zagonetnim pokoritvam menihov in se je iiajKislod seznanila z duševnim vpliv' i na daleč, navadila so je zreti v bodočnost, zdraviti hrome in prenašati misli na več sto kilometrov daleč. , Na koncu svoje učue dobe je postala Cecile Corentinova po lamaističnih pojmih znanstveno izobražena svečenica magije, ki se lahko uspešno ..o-»a z vsakim čudodelnim menihom tibetanskih samostanov. Ona sama je Prcjinp te.ien je bil v Rimu na obisku madžarski kraljevski namestnik admiral Hortb*. Ha sliki ga vidimo (na drsni), ko odhaja ii-Pred spomenika neznanemu vojaku, kjer Je . položil venec. prepričana, da se ni naučila ničesar drugega ko zgolj neštetih umetnosti in vaj^te v Tibetu razširjene budistične tajne vede, ki jih je se^ malo prej poznala samo iz znanstvenih virov. V teh treh lotih je dognala, da je vsa budistična magija v vzročni zvezi z duševnimi silnim človeka in da se je lahko naučiš s smotrnim učenjem, če seveda .s|x»ziiaš skrivnosti tibetanskih svečenikov. Na temelju priučenih navodil se lahko Cecile Corentinova ka-' ■dar le hoče za.nakne — in ta zamaknjenost je temeljni pogoj za vsako okultno dejanje. Posebne dihalne vaje, razue natanko predpisane, ure in ure trajajoče lege telesa ji dadd moč, da se duševno popolnoma sprosti in se tako usposobi za gledanje v daljavo. l’osl°dica take duševne sprostitve je nedTOum-110 dokazano gledanje dogodkov v tujih oddaljenih mestih in deželah. Tako je na primer Cecile Corentiuovn natanko vedela za dan in uro smrti svoje najljubše mladostne prijateljice, ki je izdihnila v neki južnoiranco-ski vasi, medtem ko se je CocUo vračala v Kvropo. Spet nekoč, še *a fxsa njenega učenja, je z duševnim vplivom ozdravila neko žensko v severnimi Tibetu, ki je zbolela za histerično hromostjo. Nešteti so tudi njeni poskusi i branjem misli. Ona sama označuje to vedo za najnižjo stopnjo duševne zbranosti, ki jo učenci lam dosežejo že po nekaj dneh težavnih vaj >izločitve samega sel>e- Vso umetnost magije smatra mlada žena za priučljivo, čeprav trdi, da je znanost Vse to bo — v spomin svojemu jiepozabuemu možu — dokazala nejeverni Evropi v obširnem popisu. Prepovedana severna, stena Zlitina, ki nadomešča zlato (n. e. O.) Berlin, novembra. Nemški kemijski industriji se je pred kratkim posrečilo dobi4 novo kovinsko zlitino, ki ima 3koraj vse kemične in fizikalne lastnosti zlata. Novo zlitino sestavljata dva elementa: jod in srebro. Vsaka gospodinja ve. da izgubi srebro svoj sijaj, če pride v dotik z nekaterimi prvinand, predvsem s tistimi organskimi snovmi, ki vsebujejo žveplo. Polagoma se srebro prevleče z rjavkasto ali temno prevleko žveplovega srebra. Ce pa dodamo navadni srebrni zlitini, kakor jo dobimo v trgovini, nekoliko joda, isgine ta ne-dostatek. Ce dodamo joda nekaj več. pa dobi srebro rumenkasto barvo, podobno zlatu, a znanstveniki, ki so s tem »zlatom« naredili že več poskusov, trde, da bo lahko docela nadomeščalo zlato, -ne le v industriji zlata za vsakdanjo rabo, temveč tudi v zlatarstvu. (»Sapere«, Rim) Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! n. I. Bern, nov. — V poslednjem času se je mnogo nemških turistov ponesrečilo na severni steni Eigerja. Zato so cblastva bernskega kantona začasno prepovedala plezanje po teh nevarnih pečinah. Minili teden so oblastva stojo prepoved preklicala. Ako bi se pa nevarno plezanje spet ponavljalo, bo vlada izdala še strožje na-redbe. Takšne prepovedi bi kazalo preizkusiti tudi pri nas. * Pes rešil tri otroke n. X. London, nov. — Margareta Clarketova iz Backivortha se je ondan sprehajata blizu mestne meje. Zdajci jo je ustavil neki pes, hoteč jo z glasnim laježem in nemirnim beganjem zvabiti v neko določeno smer. Radovedna Clarketova je šla za psom in zdajci je v svoje začudenje opazila, da jo je pes pripeljal do železniškega tira. ki so se na njem neskrbno igrali trije otročiči. Clarketova je prišla res v poslednjem trenutku, zakaj že prav blizu je------ drveči londonski ekspres. Ne meneč se za nevarnost je stekla na tir, pograbila nič hudega ne sluteči drobiž ia ga še v poslednjem trenutku rešila gotove smrti pod kolesi drvečega vlaka. (»N. W. Journal«, Dunaj) čisti vse Ker odpravi Vim tako prizanesljivo nesnago, je posebno dober tudi zet čiSčenje barvanih in lakiranih pred« metov vseh vrst, kateri — ako se čistijo z Vimom — ostanejo dolgo kot novi*. »r rji m* | Od tistega dne se ga tako rekoč ni Kupec Trajanovega stebra j mogla več odkrižatL Nekega dne je g; odpotovala v Kanado. Na ladji je med n. I. O. London, novembra. Neki Američan se je v Rimu seznanil s prijaznim Francozom, šaljivec mu je lepega dne zaupal, da je pravkar kupil Trajanov steber in da ga bo prepeljal in dal postaviti na svojem posestvu na Francoskem. Američan je pričel pregovarjati Francoza, naj mu odstopi steber; dal bi mu zanj dva milijona frankov. Po dolgem prigovarjanju je Francoz res privolil v kujjčijo. Drugo jutro je Američan velel odstraniti ograjo okrog Trajanovega stebra; delavci in policija mu niso branili, ker so mislili, da gre za kakšno popravilo. Ko je pa podjetni Američan hotel steber razstaviti, da ga naloži na vozove, so ga ustavili in prijeli. Na policiji jim je sicer zadevo pojasnil in so ga izpustili, tod« svojih milijončkov ne bo več videL. (»Everybodjr*s«) Ni mogla uiti... penngju n. I. O. London, nov. — 2e 11 let zasleduje Londončanko rars. C. Sto vol-dovo nedolžen penny, bakren novčič, vreden komaj 1 din. V maju 1925 je našla mlada žena v svoji denarnici majhen penny s posebnim znamenjem, da si ga je dobro zapomnila. Zanj si je kupila časnik. Nekaj dni pozneje ji je spet prišel pod roke. drugim denarjem oddala tudi pemiy. Tri leta pozneje je na Angleškem spet dobila ssvoj« penny nazaj. Kmalu nato je v neki trgovini kupila klobčič volne in ga je plačala s »svojini« pennyjem. Ko je čez štirinajst dni v drugi trgovini menjala denar, je bil tudi zvesti peuny med drobižem. Ni ji ostalo dragega, kakor da je obupana spravila peuny v škatlico, leto j>a obesila nad svojo posteljo. (»Fari* Suir«) Zastrupitev z gobami sladkor ozdravi Največja nevarnost prt zastrupije-nju z gobami je ta, da množina sladkorja v naši krvi nenadoma močno upade, in to povzroči velike oslabitev vsega organizma. Do tega spoznanja sta prišla po dolgem raziskovanju francoska zdravnika Binet in Marek. Na podlagi teh ugotovitev sta pričela zdravnika zdraviti zastrupljene« z grozdnim sladkorjem, dobro vedoč, da je ta sladkor posebno priporočljiv za povratek telesne energije. Vbrizgavala sta sladkor v žile pri vodnice, del sladkorja pa je moral bolnik pojesti. Na ta način sta francoska zdravnika dosegla lepe uspehe in rešila precej ljudi, ki bi bili drugače zapisani smrti. (n.) Čudeži, ki niso {udeži Sapa mu je eksplodirala O ljudeh, ki venomer zehajo, ki se Jim po cele dneve kolca, ki se zaradi krhkosti kosti ne smejo v postelji obrniti (z, 510) V skrivnostnem bolezenskem svetu so zdravniki ob vse] razvitosti in napredku medicinske vede večkrat brez moči. Pripetljaji, ki jih v mesečniku »Popular Science Monthlyt našteva zdravnik dr. Dambau, spominjajo bolj na srednjeveške legende kakor na medicinsko poročilo. Vzlie vsej svoji neverjetnosti so pa vendar dokazano resnični. Na balkonu nekega londonskega gledališča je stal neki gospod in S je hotel prižgati cigareta V trenutku, ko je gorečo vžigalico približal cigareti, je počilo in bilo Ja, kakor bi iz njegovih ust ogenj udaril. Njegova sapa je eksplodirala! Zdravnik v bolnišnici ,King*a College', dr. Terence East je čudnega kadilca preiskal in ugotovi], da je zaradi neke poškodbe v notranjščini želodca ostajala hrana v njem mnogo dalj časa, kakor Je normalno. Prehudo vrenje Je povzročilo nastanek gorljivih plinov, ki so se ob približanju goreče vžigalice vneli. V Bellairu (Ohio) živi deček, U ima tako krhke kosti, da Je pretrpel že 64 kostolomov. Vsaki« ko pade, se mu zlomi kaka kost. Se hujše je neki ženski, ki at Je zlomila kar tri kosti, ko se je obrnila v postelji. Ta žena boleha a »demineralizacijoc kosti; zato so i tako krhke ko jajčne lupine, V Illinoisu se Je primeril prav čuden primer nepremagljivega zehanja. Neke sobote zvečer je začela neka mlajša gospa zehati in je zehala več dni. Vsako minuto je morala zazehati osemkrat do dvanajstkrat. Seveda jo je čudni pojav čisto izčrpal. Kaj Je bilo vzrok takega zehanja, niso dognali. ObičajneJM so pojavi dolgotrajnega kolcanja. L. 1930 Je na Ftuap • krvi* oikropljen« iztiM »Cringoirjac — tednika, H|il mf« •krafcarania« nagnal (ran-coikaga notranjega ministra Salengrola v smrt — so nosili socialisti po pariikih ulicah, modlom ko so v LiHo Salengroja pokopavali. coskem divjala prava epidemija kolcanja, a nihče ji ni poznal vzroka. Posebno nenavaden je pa primes' nekega mladeniča iz Han-forda v Kaliforniji: ker ga je večdnevno kolcanje že docela izčrpalo, sl je iz obupa sklenil vzeti življenje. V hipu, ko si je nastavil samokres na sence, ga je pa napadlo kolcanje in je sunilo revolver v stran, tako da ga krogla ni zadela. Rekord kolcanja je pa dosegla neka gospa z Nove Fundlandije: po petletnem kolcanju so jo popolnoma onemoglo morali na nosilnici prenesti v bolnišnico, šele kočljiva operacija prepone jo je rešila mu-čeništva. Dr. Dambau navaja naposled še primer ia lastne zdravniške prakse. Pred nekaj leti je prišel v njegovo ordinacijo mlad človek in mu je povedal tole: Pogovarjal se je s prijateljem in kadil smotko. Zdajci sta pa oba začutila duh po smodečem se mesu. Mladi mož je ves presenečen ugotovil, da si je bil močno opekel dva prsta, ki je z njima držal gorečo smotko ln ki jo je bil v prevnetem razgovoru pozabil vtakniti v usta. Dr. Dambau je ugotovil, da so bili pri pacijentu živci, ki prevajajo možganom občutek toplote in mraza, neobčutljivi; ta utegne biti edini primer te vrste. (Dr. Frederick Dambau, >Popular Scienc* Monthlj/c, NeicjorkJ Zanimivosti z vse ja srcla Planinski vuduiki iu radia. Poklical planinski vodniki v Avstriji l*ooinin. Ko se je s kako skupino prikazal še zelen turban, sem si na tihem mel roke Zelen turban, to je bilo kakor nalašč zame. Mož je sedel blizu mene in očitno nadaljeval pogovor, ki ga je bil že prej načel. Zdajci 6em se pošteno -zdrznil. Mož z zelenim turbanom je izrekel prav glasno opazko. Govoril je sicer v kar najčistejšem puščavskem narečju, vendar... strela z jasnega... Obrnil sem se in si ogledal turban in kar je bilo pod njim, in res ni mnogo manjkalo, pa bi bil skočil pokonci. Bil je Binns! ln prisežein vam. da ni imel zelenega turbana na glavi, ko smo se prejle razšli. Pri moji veri: kakor sem sam tukaj sedel — bil je Binns! V tistem trenutku je tudi on mene opazil in me precej nesramno premeril z očmi; pošteno Sem se moral potruditi, da sem odtrgal pogled od njega. Binns. ki sem mu bil Ilardcastla na dušo položil, je sedel tu brez Ilardcastla, našemljen z zelenim turbanom božjepotnikov, in besedičil ko za stavo. Kar malo zazelenelo s“ mi je pred očmi. Ne zaradi turbana, temveč iz skriti, da bi je mož s svojo predrznostjo ne izkupil. Pata sama nerodna beseda, en sam gib. ki bi ga utegnil izdati... in že bi ga raztrgali na tisoč kosov. . . . In mene kajpak z njim vred, zakaj drugega mi vendar ne bi ostalo, če bi se on zamotal .v pretep, kakor da bi pomagal udrihati. Kje le —,tr> sto kosmatih — je pustil našega dojepčka, Hardcastla? In kje je staknil želeni turban? Spominjam se, da smo'že nekoč govorili o.dvomljivi možnosti, da bi se preoblekli v božjepotnike in tako malo od bliže povohali v strogo zaključene krožke teh fanatikov. Jaz sem takrat to možnost popolnoma zavrgel, on je pa ni izključeval. Božje-potniki... kako bi le to povedal... imajo poseben način izražanja, kadar kaj pripovedujejo, svoje pomenke krasijo s posebnimi krilaticami... rabijo prečudne izraze, oslanjajo se na določe- ne 6tvari... skratka, skoraj nemogoče jih oponašaš, če nisi bil že sam v Meki. Binns mi takrat, ko smo se o tem pogovarjali, ni povedal, da je bil v muslimana iz Sirije preoblečen v Meki in da je celo pri prerokovem grobu molil. Šele mnogo let kasneje, ko sem že zdavnaj doma v Essexu prekopaval svoj vrt in ee nisem več potikal po športnih igriščih s pustolovskimi mislimi, sem bral njegovo vele-zanimivo knjigo o njegovih doživljajih v svetem mestu... No, sedel je tam in se širokoustil. Hardcastla je pustil na cedilu in se bahal! Radovedni Afridi so ga seveda obsuli s tisoč vprašanji o svetem mestu. Pripovedoval je s tako gotovostjo in tako živo, da so ee mi 6pričo njegovega laganja ježili lasje. In zdajci je obrnil z neverjetno nesramnostjo pogovor drugam in začel kar tako slučajno pripovedovali o dogodku na Kajberskem sedlu. In tedaj sem videl. da so njegovi poslušalci prav natanko poznali dogodek, ki smo mu bili mi priča. Sprva res niso kazali kdo ve kakšnega zanimanja za Kaj-liersko sedlo, temveč so se kar kosali z vprašanji o Meki. Nisem se mogel vzdržati navala škodoželjnosti, saj je bil Binns prisiljen, pripovedovati še kaj več. Takrat še nisem vedel, da je res bil nekoč v Meki, zato sem bil na lihem ogorčen, ko je tako nesramno pital te verne ljudi z izmišljenimi doživljaji. Medtem sem se previdno obrnil, da sem ga lahko nezavzetno opazoval. In priznati moram, da me je kar na lepem obšlo čudno nezaupanje do njega. In to nezaupanje je postajalo čedalje hujše, čim dalje sem ga poslušal in čim natančneje sem ga opazoval. Mož, ta. ki je tako živo in tako nazorno, s tolikšno gorečnostjo in 6 tolikšno žarečo strastnostjo pripovedoval o prerokovem grobu, ta mož naj bo Binns, moj ameriški prijatelj, oni vedri, zmerom hladnokrvni, zmerom enako vase zatopljeni svetovni popotnik? Ta do skrajnosti razgreti fanatik, čigar suhe, rjave roke so neobrzdano krilile po zraku, čigar črna brada se je v vročici pripovedovanja zibala sem in tja... ta je bil vendar mohamedanec, da mu pristnejšega in popolnejšega ni para! Na lepem me je oblil Iedenomrzel strah. Ali se nisva pošteno opekla, polkovnik Strong in jaz? Kdo je bil prav za prav Binns? Ali sva ga mar tako dobro poznala, da sva za trdno vedela, kdo je? Še nikoli prej nisva ničesar o njem slišala, nisva ga vprašala za priporočila... joj, če ni Binns morda ogleduh? Pozneje sem mu pripovedoval (kajpak, bil je prav to, za kar se nam je predstavil!), da bi ga bil, če bi se bil Še bolj zagrizel v to prepričanje, hladnokrvno ustrelil, kakor hitro bi odšel iz mohamedanskega okraja. Bili so to zame topi trenutki, ko sem se ukvarjal s takšnim razmišljanjem. Razen tega sem bil še besen nanj, ker je pustil Ilardcastla, tega neizku- * 3 3 O. < 0 n M * 01 / Din Din Zimske suknje . 380'-, 580’- Printa double suknje ... 680—, 880- Palmeston črne suknje . 420-—, 580‘- Prima Palmeston 580-, 780- Hubertus nepremočljiv . 250‘—, 320— Površni 245—, 320- lovski suknjič Trpežne 340'—, 540'- športne obleke Športne 48'—, 125*— pumparice Športni klobuki 33--, 48'- Promenadni 52'—, 75'- klobuki . . . Športne čepice . 11'—, 14'- Športne čepice, 22'-, 29'- čista volna Usnjati suknjiči Nappa . . . 440-— Veterni suknjiči 98'—, 175— športni suknjiči 89'— Kamgarn obleke 380'-, 580'- Kamgarn, 580'-, 780'- čista volna . Puloverji, moderni . , 48'— Kvalitetne samo- veznice. 12'-, 28'- najlepši vzorci Usnjate rokavice Nappa . . . 48-- Cenejše srajce, 17'-, 26'- flanela . . . športne srajce, 34'—, 58'- prima . . . Bidjše puhlin srajce . . . 48'-, 65— y Se priporoča Presker Ljubljana -- Sv. Petra c. 14 K bojem na & panske iu: nacionalistični naskok na madridske postojanke šenega dojenčka, na cedilu. Spet nov vzrok za nezaupanje. Tam je 6edel s svojim zelenini turbanom, v tej pešavarski krčmi, in venomer pripovedoval dogodivščine iz Meke. Na lepem, po daljšem pripovedovanju, medtem ko je vladala v vsej krčmi napeta tišina, je Binns nenadejano prekinil svoje gobezdanje in dejal po kratkem molku polglasno a s poudarkom: >.0... vi hribovci in vi dolinri, vj Afridi, Mahzudi in Vazirji... vi vsi verni plemenjaki s Kajberskega sedla...« Ni skončal stavka. Človek bi bil najrajši prestrašen pridržal dih, tako mrtvaško tiho je vse postalo. Prikrito razburjenje je žarelo na vseh obrazih. Takrat se jf iz mračnega kotička, kamor je le včasih segel odsvit ognja, oglasil hripav glas: : Kaj hočeš reči? Kaj bi rad od nas? Tu sede Vazirji, ki te poslušajo.« Razen hlipanja muslimanov nisi slišal ničesar. ' Kaj bi rad od vas?...« je po tihem odgovoril Binns. »Ničesar. Kaj bi lo hotel od takšnih pokvek, ki jih gazijo in se gaziti puste! Gobezdave pokveko, zmerom in večno gobezdave...« Težek vzdih neizmernega razburjenja se je razširil po krčmi. In v to komaj še slrpljivo nemo razburjenje je nekdo glasno vzkliknil: »... Brat!... Aj!... Ni da bi samo gobezdali!... Ti si šele prišel in ničesar ne veš!... Aj!... Tebi bo treba še pripovedovati o zborovanju!....« Potuhnil sem se spričo tega glasil. Potlej sem hotel skočiti pokonci. In naposled sem se skoraj do krvi vgri-zel v ustnice. Ali sem mar v norišnici? Zakaj glas, ki je pravkar spregovoril, eem tudi spoznal! Še celo prav pošteno sem ga spoznal! 2e premnogokrat 6em ga slišal in ni bil zmeraj razveseljiv. Bil je, primaruha. živi glas polkovnika Stronga! Nisem pa videl in tudi opazil nisem, da bi bil prišel v krčmo. Bil je pa njegov glas. Spet je zavladala mrtvaška tišina. Torej smo srečno vsi trije zabredli v to gnezdo fanatikov in manjkalo je samo še. da bi sč prikazal naš dojenček Hardcastle in bi v kar se da vljudni angleščini povpiašal po nas. Bil sem osupel, s kakšno prisotnostjo duha sta si Binns in polkovnik spretno podajala roke Neverjetno drzno je bilo od Stronga. da je tvegal tak poskus, in radoveden sem bil. kaj se bo izcimilo iz tega. Seveda se polkovniku Strongu še sanjalo ni o kakšnem shodu, ki naj bi se bil vršil Bog ve kje in Bog ve kdaj. Spet je začel govoriti. Čudil sem se ročnosti, ki je z njo mojstrova! slikoviti indijski jezik, in moral sem se nasmehniti, če eem se spomnil, kako malo pesniški so bili njegovi nagovori v vojašnici. litij« p m k o d ■ JI * l UM, mKotamisi &k&ška sa&a če imaš več sob na razpolago h tnega ali več otrok pri hiši, uredi evmprej otroško sobo. Rajši se odreci boljši jedilnici ali sobi za goste; videla boš, otroška soba je prava dobrota za mater in otroka. Soba, ki jo boš uredila za otroke, bodi sončna, zračna, svetla. Slikarija mora biti topla, izbrala boš svetlo rumeno ali oranžno barvo, strop naj bo bel. Nekje sem videla otroško sobo, kjer so bile na svetlo zeleni steni lia presno slikane podobe iz pravljic. Večina mater si takega razkošja nol ure. , Drug način je, da naliješ vroč čaj v večji lonec, se skloniš nadenj, pokriješ glavo z brisačo in pustiš, da ti para greje in vlaži oči. To ni koristno le za oči, temveč tudi za kožo, ker jo kamilična para osveži in očisti. Po kopeli ne smeš iti ven, vsaj dobre četrt ure ne, ker se morajo oči spet ohladiti, sicer si več škoduješ ko 'koristiš. Saška. Terpentin Predvsem je izvrstno sredstvo proti moljem. Oljnate slike očisliš najlepše s krpi-eo, ki si jo pomočila v zmes terpentina in mlačne vode. Če imaš nahod, vlij nekaj terpentina v vrelo vodo, se skloni nad posodo, ki si jo napolnila s to zavrelico, dobro pregrni glavo in vdihavaj zdravilno soparo. Če te kurja očesa bole, položi v terpentin namočeno krpo nanje, uspeh ne bo izostal. Prav tako si pa napraviš uspešno mazilo za boleče ozebline iz enega dela medu, enega dela terpenlinove-ga in enega dela lovorjevega olja. , (*•) Tuje dobrote v domači skledi AZIJA: Solata Iz I n d o k i n e : Opeci v pegici za pelso nekaj glavic neolupljene čebule. Ko so dobro opečene, jih očieli in osmukaj, posuj 6 eoljo in jih vsaj eno uro mariniraj. Pusti jih nekaj minut na štedilnikovi plošči, da se osuše. Čebulo narežeš in jo v skledi začiniš kakor navadno solato: z žlico Ikisa in dvema žlicama olja, s soljo in poprom. Videla 1k>š. kako pikantna in okusna je ta indijska solata! AMERIKA: B r a z i 1 j s k a marmelada: Odtrgaj belo skorjo kokosovega o reli a dn jo peci pri slabem ognju približno 10 minut. Vlij v to snov kozarec vode, v katerem si raztopila 'A kg va-nilijevega sladkorja, in peci vse skupaj pri ne posebno hudem ognju. Dokler ne postane marmelada prozorna, moraš posodo večkrat stresti. Ko jo odmakneš od ognja, dodaj še tlva stepena rumenjaka. Marmelado serviraš mrzlo. AFRIKA: Riž iz Kaira: Oblikuj kepice iz koštrunove ledvične pečenke, jih osoli, popopraj in ovaljaj v kruhovih drobtinicah. Praži jih na slabem ognju in zberi vso kri, ki se pocedi iz njih. Serviraj jih z rižem, zalitim s krvjo, ki si jo pobrala od kepic. Draga gospa — draga gospodična! Prt beri in presodi, koliko koristnega najdeš vsak teden na tej strani »Družinskega tednika«, ki je posvečena gospodinjstvu! Ali ni že samo to vredno 2 dinarja/ Porabni nasveti Kako ugotoviš, ali ni kavi primešana tudi cikorija. Napolni kozarec z vodo in vrzi na površje nekaj zrnc sumljive kave. Zgodilo se bo tole: če je kava pristna, se bo obdržala na površju, če ji je bila primešana cikorija, bo pa padla na dno in obenem bo vodo tudi lahno pobarvala. Cikorija namreč vse drugače ko kava vpija vodo, zato se tudi precej pogrezne na dno kozarca. • Napravi si sama dober klej iz testa. Povsod in za vse ti bo izvrstno služil klej, ki si ga sama napravila po temle receptu: nastrgaj 250 g krompirja, dodaj 1 liter vode; kuhaj 10 minut (ves čas mešajI) in dodaj po malem 10 g galuna v prahu. Mešaj, dokler ne postane klej lepo tekoč. Videla boš, klej bo uporaben prav dolgo in ne bo splesnil. Izvrstno kafro v o olje si lahko sama napraviš. V žlico nalij olivnega olja, vrzi vanj malo kafre in podrži žlico nad plamenom sveče. Pod vplivom toplote se bo kafra kmalu raztopila in I tako boš dobila žlico k&frovega olja. Žknekdote Galantni kralj Francoska igralka Genevičve La-clocheva ni slovela le po svojih igralskih sposohnostih, temveč tudi po svoji brezmejni lakomnosti. Nekega večera je bila povabljena v gradič Ludovika XIV. na večerjo, ki jo je jsončni kralj«; priredil z vsem sijajem in razkošjem. Pri večerji so med drugim kramljali tudi o ženskih odlikah. Kralj j« zavidal ženskam njih nežne, drobne roke. Laclorhe je hitro izrabila priložnost: »Vaše veličanstvo nam res ne sme zavidati! Vaše roke bi lahko tekmovale z ročicami najnežnejše in najbolj razvajene dame. Tako drobne in nežne prste imate, veličanstvo, da sem skoraj prepričana, da bi se vaš smaragdni prstan tudi mojemu prstancu prilegal.« Galantni kralj je igralki posodil svoj prstan in res se ji je podal, kakor da bi bil zanjo umerjen. Igralka je globoko zavzdihnila: »Oh, veličanstvo,« je dejala z žalostnim glaskom, »nekoč mi je prav takle krasen smaragd izginil in če se tega le spomnim, mi precej pridejo solze v oči...« »O, madame,« je odvrnil sončni kralj, »res se mi smilite! Prosim, kar obdržite moj prstan, morda vas bo potolažil.« Pozneje se je kralj s svojimi gosti sprehajal po parku. Prišli so do neke votline, kjer je stala krasna srebrna vaza, polna najlepših vrtnic. »Ah, prekrasno! Čudovito!« je vzkliknila lepa Laclorhe zraven kralja. »Madame,« je dejal vladar, »vesel sem, da vam morem pokloniti ta šopek k »Najlepša hvala, veličanstvo... čeprav sem imela vazo v mislih.« Kralj se je priklonil: »V čast mi bo, če jo boete vzeli v dar v sjiomiii na nocojšnji večer.« Kmalu zatem so 6e gostje odpravljali domov. »Ah, moje kočije ni tu,« se je I.a-cloclieva v zadregi obrnila h kralju. »1’oslužite se kar moje, madame, prav rad vam jo dam na razpolago.« je dejal kralj in smehljaje se pristavil: »Upam kajpak, da kočije ne boste olnlržal '?!« (n.) Vljudnost? Aleksander Dumas starejši (1802— ISTO) je bil zaradi svoje izredne vljudnosti nasproti damam posebno priljubljen. V7 neki večerni družbi so se pogovarjali o ženskah in Dumas je dejal: »V mojih očeh so vse ženske lepe; grdih sploh ne poznam in vse »o angeli.« Tedaj je menila neka dama: »To je gobovo pretirano; pač nihče ne bi mogel trditi, da je n. pr. na meni kaj angolskega’.« ' Pri teh besedah je |>okazala na svoj-nos. prekratek in predebel, ki jo je delal’kar grdo. Pisatelj je. pa odrezavo odgovoril: »Pač madame, tudi vi »le angel, samo da ste si takrat, ke le padii i neba, malo nos |>otolkli < Velikodušni Shaw Ravnatelj neke filmske družbe je obiskal Shawa, in ga prosil, naj mu dovoli, da priredi vsaj eno njegovo delo za film. Shaw je bil takoj voljan sklenili kupčijo,-tudi znesek, ki mu ga je |>o-uujal, mu je ustrezal. Storile z mojo dramo kar hočete,« je rekel filmskemu mogočniku -če vam je ljubo« jo skrajšajte ali raztegnite, celo nove osebe lahko postavite vanjo. Samo eno zahtevam: naslov drame morate spremenili in moje ime zamolčati.« JEDILNO ORODJE (Ne rjavi) Franc GOLOB LJUBLJANA. W0LF0VA ULICA niniitt inniui na Koman I« naših dni Po francoKCInl priredil Ž. O. 10. -iMklaljevoaj* Toda še tisti mah a» >• ape* zresnil. Sklonil se je k Marceli, njegov« vitka roka je nežno stisnila dekličino in v njegovih sinjih očeh je zasijala prečudna nežnost, ko so se takrat uprle v drobno glavico pred njim, tolikanj resno zročo izpod velikega črnega bereta. »Tudi midva se pripravljava m pot v življenje,« je zacepetal. Presenečena je Marcela obrnila k njemn svoje zasanjane oči. Mladi mož se ji je prijateljsko nasmehnil. In mehko je dejal: »Sreča je prav tako lahko doma tu kakor tam.« »Sreča...« je zategnila kakor v sanjah. »Da, sreča!« je ponovil s trdnejšim glasom. »Pogosto je treba le hoteti, in že dobite, česar ste st želeli: volja mora biti tisto, kar zapoveduje, in ne smemo pustiti, da bi nas dogodki potegnili v svoj vrvež.« Zdelo se je, da deklica premišljuje o tej njegovi trditvi. Potlej je zamišljeno pokazala na mlade pare pred seboj: »Ali mislite, da so tudi tl vs^ vnaprej izračunali in da bodo res srečni?« Mercier je skomignil z rameni. »Ne. Ti slede le svojemu instinktu... kakor vsa bitja, ki jih vodijo bolj čustva kakor razum... Jutri si bodo nemara že v laseh...« »A midva?« Mladi mož se je ponosno nasmehnil. »Predlagali ste mi pameten načrt in jaz sem ga sprejel. Najina stvar je zdaj, da ne prestopiva, okvira korektnosti in vljudne nedostopnosti, ki sva si ga sama zarisala — okvira, ki bi nama res utegnil prihraniti prepire in podobne nevšečnosti.« Marcela ni takoj odgovorila. Njene zastrte oči so zletele po belo oblečenih postavah. »In resnično mislite, da takšen načrt že sam zadošča?« je nato zamišljeno vprašala. Mercier ni imel oči za druge pare. Gledal je samo lepi ženski obraz, ki se je upiral vanj. Videl je drobno glavico, ovalno oblikovano brado, ljubka usteča in velike črne oči pod bujno pričesko kostanjevih las. Neznano poželenje ga je obšlo, da je zadrgetal po vsem životu. Kako dobro bi mu delo, če bi prižel to žensko telo k sebi in pritisnil svoje žejne ustnice na čreš-njevo rdeči oblok njenih polodprtih ust! Moral se je s silo premagati, da je pregnal mameči privid. »Da,« je dejal naposled. »Mislim, da to zadošča za srečo.« Toda pozorno uho bi bilo čutilo spremembo v njegovem glasu in mu ne bi prav verjelo. Takrat so ju poklicali: vrsta je prišla nanju. Smrt plešavosti .Moma* Sw C L A V /OORAIMf MOOIRNA KOZMCTlKAi Split C*jenasvano)boct Dm.Ao J« vsakomur potrebna, to dokazujejo mnogo-fitMilne hvale ilun daem. »MORANA«, (ličeča kojmetična UkoeiM, ne Bledfc na stanjo las uapelno poma«a. Takoj (zginejo prl.ijaji, ekeemi, >*<»■ Hrani lase, kri pi korenino. Tako) ustavi i/.pnd.".nje las in na plešastem ne»tu »attio novi lu.^je. Zahtevajte v frizerskih »Ionih umivanje Blave samo z »MORAMO«. PoSiljamo po po-vnetju steklenico din 40*—t ptStnina din 7*—, Moderna kozmetika »Morana« Split JU-o ne boste tadovol)«! f. u*pekom, V»m di tur vrnemo. Marcela j« mehansko stopila proti mizi, kjer je prestoloval vsemogočni stanovski uradnik. Niti opazila ni, da jo je bil Mercier prijel pod roko, kakor da bi jo hotel voditi... Sla je mimo zavzete matere, ki je stiskala v objem svojo zmedeno ln blaženo hčer, zdaj že poročeno ženo: ta privid materinske ljubezni jo je zmedel še bolj. Vzlic vsemu bogastvu, reli c svoji lepoti, vzllc neizmernemu razkošju, ki je plavala v njem, ni čutila okoli sebe niti trohice ljubezni. Bila je popolnoma sama v tej veliki dvorani, prepolni nepokvarjenih čustev, utripajoči v sreči in blaženstvu. In še nikdar se ni čutila tako osamljeno kakor tisto minuto. Se nikdar se ji ni tako neizmerno stožilo po ljubečem materinskem objemu: ni je ljubezni, ni ga prijateljstva, ki bi odtehtalo nežnost in toploto materinskega srca, drgečečega s teboj še takrat, ko se veseli v tvoji sreči... Marcelo je tako prevzel ta občutek popolne osamljenosti, da se je sama ne vedoč kdaj naslonila na moško roko, ki jo je podpirala. In tako sta, na videz ko zaljubljena zaročenca, poslušala besede, ki so ju zvezale v zakon. Deklica je čisto podzavestno izgovorila obvezni »Da!« ki jo je napravil Mercierjevo ženo; toda ko je bil obred končan in se je zavedela, da ni več poti nazaj, jo je obšla neizrekljiva tesnoba. Na mah so se zdramile njene dotlej speče umstvene sile in kakor da bi se bila Sele tedaj zavedela svojega početja v tem mesecu dni, se je sama sebi zazdela nora in brezglava. Zdaj ni bilo več poti nazaj: poročena je! Zvezana je s človekom, ki ga ne ljubi, ki ga sploh ne pozna! Z možem, ki ga je kupila! Z možem, ki je bii za denar pripravljen celo svojo moškost zatajiti! Groza jo je obhajala ob teh mislih in zdelo se ji je, kakor da bi padala v brezdanji prepad, kjer se bo raztreščilo vse, kar je dobrega v njej. Ko je takrat videla, da ji hoče njen mož — mož, ki si ga je kupila! — ponuditi rolco, jo je stresel gnus: sunkovito mu je iztrgala roko, tresoč se po vsem životu ob tem dotiku, ki se ji je zdel zoprn in ponižujoč. Kakor v sanjah je stopala po poročni dvorani in krenila skozi veliko predsobje: tam so se bile kakor dogovorjene zbrale vse no-voporočenke, čaka je le še njo. Toda ona ni videla radovednih pogledov, ustavljajočih se na njej; vsa bleda in opotekajoča se je šla mimo njih, kakor da bi bila v hipnozi. Tudi osuplosti in groze ni videla, ki se je zrcalila na obrazih njenih štirih spremljevalcev. Vse njeno bitje je obvladoval en sam privid: poročena je! Nezaslišana kupčija je skienjeua; plačala je bila neznanega ji tujca, da ji bo mož in da bo delal, kakor bo ona hotela... Ves ta mesec dni, ko sl je želela in je pripravljala to nenavadno poroko, ni bilo v njej niti trohice obotavljanja: očitno ji je španski roman, ki se ji je bila ob njem rodila prva misel na tako poroko, pokvaril njen zdravi čut. šele zdaj, ko je bila zadeva dokončna in nepopravljiva, se je zavedela svoje nerazumljive in neodpustljive prenapetosti. živčno ln s presekanim korakom je krenila po kamenitlh stopnicah pred županstvom nizdol na ccs to Ni * mislila na to, kaj počne. V možganih JI Je vrtala ena sama misel: proč, samo proč odtod! Oh, da bi bila vendar že v avtu! Marija Duvalova je prihitela za njo, vsa prestrašena spričo razde-janosti, ki jo je videla na obrazu svoje varovanke. »Marcela! Uboga moja Marcela!« Mlada žena je slišala njen vzdih. Toda sočutje stare device ji ni bilo v tolažbo, narobe; bilo ji je, kakor da bi jo kdo z nožem dregnil v odprto rano. »Oh, molčite, Marija! Molčite!« »Ubogi otrok, ubogi moj otrok!« je vzdihovala stara gospodična, še bolj zmedena spričo Marceline zavrnitve. »Rotim vas, pomirite se!... Poslušajte me, prosim vas, Marcela.« Vsiljivost njene družabnice je mlado ženo še razdražila — tem bolj, ker ni prenesla jokavosti. »Kaj se cmerite? Saj sem mirna! In zakaj se delate kakor da se vam smilim? Ni treba, da bi me pomilovali... Ali ste mar ob pamet?« Marija je odrevenela. Obstala je z odprtimi usti, ne da bi se upala V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, *a-pestnice itd. Pere, suši, mongn in Uka domače perilo. Parno Cisti poeteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA tudi vas mi mit m paulini KER DOBITE VSAX£SA DESETECA ZASTONJ 0 ČEMER SS HATAN6HEJE INFORMIRAJTE V TRGOVINI SAMSKE KONFEKCIJE PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRC * le besedico ziniti. Marceline besede so jo osupile in užalile. »Ali me mislite do Jutri zjutraj tako gledati?« je vzrojila mlada žena. »če se vam zdi, da bom zaradi takegale na cesti pobranega moža kaj spremenila svoj dosedanji način življenja, ste v hudi zmoti!« Nepopravljive besede so ji ušle iz ust v razdraženosti, ko se ni niti zavedala, kaj govori; vrhu tega ni vedela, da stopa Noel za njo in da je moral vse slišati. Zdajci je vatrepetala: zaslišala je bila njegov nekam porogljivi glas: »Bogme, take besede se res podajo poročeni ženski! čestitam vam, madame: hudo hitro ste se vživeli v svojo vlogo!« Marcela je obstala, kakor da bi jo bil Noelov porogljivi glas pribil k tlom. Saj ji je bilo že žal. Vedela je, da njene besede — kakor vse, kar človek v jezi stori — nikakor niso izraz njenih pravih misli o Mercier ju. Preplašeno je pogledala mladega moža. Noel se je skrivnostno smehljal. In spreletelo jo je, kaj naj reče. da popravi svojo žaljivo pripombo. Toda njeni prerazdraženl možgani se niso hoteli domisliti pravega; preveč so se podile misli v njih. čutila je le to, da ji lega na ramena silna utrujenost, da bi se najrajši kam naslonila. »Ali bi hoteli poklicati moj avto?« je naposled s težavo izdavila. »Tako trudna sem...« Noel ni takoj izpolnil njene prošnje. Njegov zagonetni pogled se je zapičil v njene oči. In videč v njih grozo in preplah, je komaj vidno BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEUHEROLD nvnufce glasb/i MAR/BOR it skomignil z rameni. Potlej je zelo mimo dejal: »Prosim vas, gospod Croisset, pomagajte gospe; utrujena je. Medtem bom pa jaz poklical njenega šoferja.« General je rad ustregel njegovi prošnji, vesel, da se konča mučni incident. „ Marcela je dala starcu roko, nato je pa nemo stopila v avto, ki ga je bil Noel pozval. »Zdaj vas pa zapustim, dete moje...« je začel stari vojak. Toda Marcela mu je mrzlično skočila v besedo: »Ne, ne, prisedite, gospod... Naličila bom šoferju, da ustavi pred vašim stanovanjem.« General je odkimal. »Ne, ne gre, da bi zavzel prostor vašega moža,« je menil nekoliko v zadregi. vO, zastran mojega moža...« Toča to pot je še o pravem času obmolknila. Le kakšne žaljive besede je mislila spet izustiti v svoji nepremišljenosti? »Zastran mojega moža ne bodite v skrbeh,« je dogovorila in pomembno pogledala svojo nekdanjo vzgojiteljico, kakor češ, naj se ona pobriga zanj. »Moj mož bo že prišel za menoj.« Noel je bil ostal ob strani. Marija je pristopila k njemu. Neodpustljiva netaktnost njene nekdanje varovanke na tak slavnosten dan ji je bila v silno zadrego pri njenem posredovanju. Sicer pa sploh ni prav vedela, kaj naj reče ali stori. Le tega se je zavedala, da je poroka neizpodbitna in da je treba obzirno ravnati z Marcelinim-možem. »Kaj imate zdaj v načrtu, gospod?« ga je vprašala, trudeč se, da bi bila kar moči prijazna. »Iti s svojo pričo na kosilo, bi rekel.« »In... in potem?« »Bogme, tega še sam ne vem.* Stara gospodična je malo pomislila, zakaj to kar je zdaj nameravala, bi ji utegnilo nakopati zamero pri njeni gospodarici. »Rezerviran je kupe v ekspresu, ki odpelje ob sedmih z ljronske postaje.« »Prav,« je menil na kratko Noel. »Prosim... bodite točni,« je zaprosila stara gospodična; zapetost mladega moža jo je spravljala še bolj v zadrego. Odvetnik ni takoj odgovoril. NaJ-brže se je spraševal, ali je res potrebno, da bo o pravem času tam. »Bom,« je pritrdil naposled, po dobri minuti premisleka. »Hvala.« Hotela je že oditi in naročiti avto — Marcelin je bil namreč že odpeljal — ko ji je Noel položil roko na ramo, »Ah vas je gospa poslala k meni?« je vprašal. »Da,« je pritrdila Marija Duvalova; beseda .gospa', ki jo je takrat prvič slišala v zvezi s svojo nekdanjo varovanko, jo je malone odre venila. »Ali ji je že bolje? Se je že pomirila?« šele ti dve vprašanji sta spravili staro devico nekoliko k zavesti; s široko odprtimi očmi je pogledala mladega moža. »O,« je zajecljala, »moja uboga Marcela prej ni bila pri pravi pameti. Prisežem vam, prvič v življenju sem jo videla tako razburjeno..] Pozabite ta pripetljaj, gospod! Boste videli, kako ljubka in prijazna zna biti- in kako dobrega srca je! še zdaj ne morem prav razumeti, kako se je moglo zgoditi kaj takega.« »Imenitna odvetnica ste, gospodična,« je toplo dejal Mercier. »Tudi jaz sem videl, da vaša gospodarica ne ve prav, kaj govori. Nerazumljivo mi je le, kaj jo je tako razdražilo.« »Oh, gospod, samo jaz sem tega kriva; s svojim jadikovanjem sem jo spravila v slabo voljo.« Mercier je spet umolknil. Pre mišljal je, kako dobra ženska je Marija Duvalova, ko si je tako ne>-sebično naprtila vso krivdo na svoja ramena. Sam od sebe ji je ponudil roko in jo je prisrčno stisnil, potlej je pa dobrohotno dejal: »Naj se gospa odpočije. Po ko* silu bom pa telefonsko povprašat ali ji je že bolje.« Ta obljuba je bila docela razumljiva in v skladu z dogodki, toda nekdanji vzgojiteljici se je kljub temu zdelo, kakor da bi bil mladoporočenec izkazal z njo svoji ženi veliko dobroto. XIV Vlaic je drvel z vso hitrostjo * noč. Sobarica, dodeljena spalnim vagonom, je bila že pripravila le* žišča, ko je Mercier stopil na hodnik in si prižgal cigareto, da bo Marcela lahko neovirano legla. Oni spor med mladima zakoncema se je bil medtem zadovoljiv® uredil. Ko je bil Noel telefoniral in povprašal, kako je njegovi mladi ženi, je Marcela prišla sama It telefonu in se mu je zelo spodobno opravičila zaradi svoje neotesanosti; Izgovorila se je, da jo j« bilo utrudilo dolgo čakanje v preveč zakurjeni dvorani. .Sal ni tako budoI‘ Odgovor na dopis o laganju, priobčen v prejšnji številki Prejeli sni o: Gospod F. P. iz Hrastnika, Id nam je napisal zadnji Članek o »laganju in hecanjus, je moral biti pač v kakšni krčmi med vinskimi bratci in ker zaradi dolgega časa niso vedela, kaj M istonti, je menda gospod F. p. predlagat: >Pa napišimo nekaj v ,Družinski tednik1! j Očividno ni mogel biti popolnoma trezen, ker je napisal, da lahko hodi fant z več dekleti — kako potem naj ve dekle, ali jo ljubi ali ne V! Kar radovedna sem, ali bi fant spoštoval dekle, ako bi jih kecala več. Žal se me ženske ne moremo ve5 šopiriti a pavovim perjem, ker eo nam to del-o prevzeli moški: tudi ta gospod F. P. si ga je nataknil mnogo na glavo. namesto klobuka, misleč da l«o •lahko čim več in lepite napisal, IV) nii pa lahko tudi vsakdo pritrdi, saj jo skoraj v vsaki-m odstavku omenil svojo osebo. Napisal je res veliko, ne vera pa, nll prod svojim pragom tudi tako temeljri-to čisti, kakor pometa prod drugimi. V prejšnji številki »Družinskega tednika« eo vsi zatrjevali, da je pr^id vsem potrebna resnica, posebno »e * ljubezni — gospod F. P. pa postavlja Da prvo mesto tudi »hecaaje«. S temi vrsticami pa nimam namena žaliti gospoda F. P., anipak satu« iskreno odgovoriti in po pravici! K. K. v S. A S HSR Vam bo pripomogel, da spet dosežete zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev, ki jih vsebujejo rastline. Ne bodite sovražnik samemu sebi! Bolečine V PREHODNIH LETIH it* pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ublažil Hersan čaj. Ali Vam je nadležna DEBELOST? Ali hočete postati VITKI? Poten* pijte Hersan čaj! Zakaj bi trpeli za REVMATIZMOM in PUTIKO (gihtom), če to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, ki mor« olajšati Vaše bolečine. Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res ne veste, da je Hersan čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC? Hersan čaj dobite samo v ORIGINALNIH OVITKIH v vseh lekarnah. ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC pri: »RADIOSAN« ZAGREB Dukljaninova ulica 1. Reg, S. štev. 19834-3S. Marcel Allaln In Plerre RouveMm-j o&UAne injugyenicfie, 40. nadaljevanje t Ko je prišla Jozefina na konec par-^a, kjer preide drevored v gozdiček, 111 je hotela zaviti na stransko pot, je obupno kriknila, zakaj pred njo je ®tal _ Loupart. Apašu so se v očeh utrinjali jezavi Mfebi in okoli ust mu je igral zaničljiv nasmeh. Obe roki je držal v hlačnih žepih in stopil prednjo: »Lep dan, kali?« Ker Jozefina zaradi strahu ni mogla črhniti niti besedice, je Loupart spet Povzel: »Lep dan! Toda dolgo ne bo...« Z zlodjevskim posmehom je čez minuto dodal: »Kaj je madami ljubše: nož med rebra ali einji fižol v sence?« Hkratu je potegnil iz žepa velik nož, * drugo roko je pa izvlekel samokres. Na pol ohromela od preplašenosti je naslonila Jozefina na stoletno deblo mogočnega drevesa in zajecljala, s tresočim se in jokavim glasom: »Pusti me živeti! Kaj sem ti le storila?« »Še vprašuješ? Ali mar ni dovolj, da se zoper mene družiš s policijo, ali ^ ni eram, v dno duše sram, da me varaš s prvim gigolom, ki ti pride na Pot? Zdaj bova obračunila, draga moja!« Jozefina se mu je vrgla pred noge. Globoko 6e je kesala, ker ga je izdala Policiji... Da. za to zasluži pošteno kazen!... Zvestobe pa ni prelomila, to že ni res, to prisega pri živem Bogu! Zoper ta očitek 6e bo borila * vsemi močmi... Louparta besnost še zmerom ni mi-nila* toda zdelo se je, da se je vendar nekoliko pomiril. Zmajal je * glavo, skomizgnil z rameni in del z ravnodušnim in zaničljivim glasom: »Prava reč, tudi če bi bila * njim spala...« Jozefina, užaljena zaradi te vnemar-noeti, je skočila predenj: »Loupart, reci mi kar koli, samo tega ne reci; rajši te vidim ljubosumnega, rajši ee dam tepsti, samo ■' neinar me ne deva].« Strastno se ga je ovila in moledovala: »Tak reci mi vendar, da me še Kmerom ljubiš!« ' »To zdaj ni važno; o tem se bova že še pogovorila. Ta trenutek zahtevam od tebe slepo pokorščino. Razumela?« Jozefina je pri priči spoznala, da mu rojijo čudne misli po glavi, sicer bi ne bil tako popustljiv. Previdno je skušala zaobrniti pogovor drugam. Z umetno radovednosl-jo ga je brž vpraSala, kako je prišel semkaj. »Idiotsko vprašanje,« je odgovoril Irfiupart, reža je se na vso moč; .»samo takšna goe ko ti, lahko tako bebasto vpraša. Zadaj na taksiju eem sedel, ki ti je z njim sledil ta pre-duhoviti Juve.« ApaSa je spet obšla dobra volja: na ves glas se je zsgrohotal. Jozefina ga je strastno objela in Se strastneje poljubila. »Samo tebe ljubim! Tvoja sem do groba. Vzemi me s seboj, tu »e na •mrt dolgočasim!« Loupart ee je koj spet zresnil: »Rekel nem ti že, da je stvar od •ile važna... Ti ostani kar tu, o petih P* pridi v vežo. Medtem si dobro oglej hiSo, ugotovi kje ima boksač svoj denar in razen tega mi priskrbi točen načrt hiše in odtise vseh ključev. — Upam, da ri me popolnoma razumela!« Jozefina je bila tako razburjena, da ni mogla črhniti niti besedice. Srce Ji je burno utripalo; r.daj je zardela, ad« j je »pet prebledela in na čelu so Se ji prikazale potne srage. Ta sicer tako suženjska, tako uslužna ljubica je postala kar na lepem trmasta, zakaj v srcu se ji je porodilo k«oanje. Čeprav je bila zmerom pripravljena, da stori za Louparta vse, kar koli od nje zahteva, se vendar ni mogla odločiti, da bi Disona, tega srčno dobrega moža, ki jo je tako pnstenjaško vzel v svojo hišo, preslepila. Ženska ee je prebudila v njej. Skušala je objasniti te svoje občutke surovemu Loupartu, a kljub vsej zgovornosti ga s sentimentalnostjo ni mogla ganiti. Če je ukazal, je ukazal! Komaj je malopridnež bežno poljubil Jozefino na čelo — v znak sprave — je že spet izginil, še preden sra je nto"!a .To^efina zadržati. Ostala je v velikem parku sama. * Fandor in Dixon sta sedela v salonu podeželskega dvorca udobno kramljaje pri čaju. Bilo je okoli štirih, ko je boksač »prejel žurnalista. da mu ustreže zastran intervjuja za »Canifale«. Fandor ga je na videz z zanimanjem izpraševal o njegovih športnih uspehih, zapisoval si je njegove od- I ljivejši; ne bi dvakrat rekel, da Ima govore, toda vzrok njegovega obiska prste vmes. Sicer pa, bomo te še vi-........................ " deli, kaj je novega.« v resnici ni bil tak. Z umnimi vpw šanji je skušal spraviti pogovor v drugi tir, hotel se je približati zadevi, ki ga je prav za prav zanimala. Hotel je predvsem ugotoviti, ali je boksač poznal Jozefino že od prej, še bolj ga je pa zanimalo vprašanje, ali ni morda Dixon zaveznik Loupar-tove tolpe. »Če se ne motim, sem vas snoči videl v ,Krokodilu* v družbi izredno prikupne mlade dame,« je dejal Fandor z nedolžnim obrazom. Spomin na snočnji večer je temu sicer nebrižnemu Američanu pošteno razvezal jezik. Bil je človek, ki čuti potrebo, da vsakemu človeku, ki ga le^ sreča, ves srečen pripoveduje kakšne vrline in kakšne prednosti ima ženska, ki jo obožuje. Dixon je zaupal Fandorju vse do poslednje pičice; kako se je z Jozefino seznanil, kaj se je z njo pogovarjal in kako dober vtis je napravila nanj ta angelsko nedolžna in čista deklica. Fandor se je moral pošteno gristi v ustniee, da se ni na glas za- grohotal. Američan ni hvala Bogu ničesar opazil, in zato je Fandorju priznal, da namerava že čez nekaj tednov vzeti Jozefino s seboj v Ameriko: seveda že kot ženo. Zdajci je boksač vstal in dejal Fandorju: »Prosim vas, poidite z menoj, rad bi vas seznanil s svojo nevesto...« Fandor, ki ga seveda prav nič ni mikalo, da bi dekle snet ur.rl, je hotel preprečiti Disonovo namero, toda prezaljubljeni športnik je bil že odšel iz hiše v park. »Fifina... gospodična Fifina... T ~e-fina...« je klical na vse strani. Fandor je sedel sam v udobnem naslanjaču in si s čudnimi občutki slikal to nenadejano svidenje. Na vso srečo se je vrnil Američan s pobeše-no glavo, z nejevoljnim obrazom in žalostnimi očmi. Takega £fa je Fandor komaj še spoznal. Z brezbarvnim glasom je naposled izdavil; »Odšla je — nikjer je ne morem najti. Fifina je odšla, ne da bi mi rekla zbogom, ne da bi mi napisala vsaj vrstico... Joj, kako nesrečen sem!« Fandor se je nazadnje vendar poslovil od solzavega zaljubljenca, zakaj ni se mu ljubilo, da bi ga tolažil. Nič manj pa ni bil besen, ker ni izvedel ničesar važnega. Edino to je bilo pribito, da je boksačeva ljubezen odkritosrčna in pristna, da torej Dixon ne dela z roko v roki z razvpitim Lou-partom. XLVI Skrivnostni atentat »... Halo, halo!« Juva je že ob sedmih zjutraj zbudilo brnenje telefona. »Da, Juve!... Ali ste vi, gospod Ha-vard?... Da, prost sem... Kaaj, sledove ste našli?... Prav! Precej se bom odpeljal, kar pomirjeni bodite.« Juve se je brž oblekel, stekel na ulico, poklical taksi in naročil šoferju, naj ga odpelje v Sčvres do cestnega križišča pod Bellevujem. Med vožnjo je razmišljal Juve o pogovoru s Havardom. »Ta Dixon se mi zdi čedalje sum- Juve je ukazal pred BeHevujem Šoferju naj ustavi, potlej jo je pa mahnil peš navkreber k Dixonovemu dvorcu. Ob tej zgodnji uri Se ni bilo žive duše na cesti. Vse je bilo mirno m pokojno in iz ničesar se ni dalo sklepati, da se je v tem dvorcu zgodilo kar koli nenavadnega. Komaj {e Juve odprl vrtna vrata, je že stopil predenj orožniški stražmoj-eter in mu sporočil, da je zdravnik prepovedal sleherno zasliševanje, ker je Dixon malo prej zaspal. »Ali je njegovo stanje hudo in resno?« je vprašal Juve. »Doktor Plassin je bolnika temeljito pregledal in pravi, da si ni treba delati prevelikih skrbi...« Juve je presekal orožniku besedo: »Kar brž mi povejte zadevo od konca do kraja, pa še to, kaj ste vse ukrenili.« Orožnik je izročil Juvu pravkar dokončano pismeno poročilo. Juve je bral: »Podpisana stražmoj-eter Duliois in vodnik Verdier sva bila danes, dne 26. junija o pol sedmih obveščena po gospodu trgovskem potniku Olivettiju takole: Ko sem ob 6.15 šel na postajo, ko sleherni dan, da se odpeljem ob 6.42 z vlakom, sem slišal v bližini bimborionsikega parka revol-vereki strel in hkratu žvenketanje razbitega okna »Iz previdnosti sem obstal,- vendar nisem nikjer opazil žive duše Precej nato sem slišal še tri strele, ki niso mogli priti od drugje ko iz dvorca. Previdno eem se približal hiši in ugotovil, da je na desni strani hiše razbito okno. »Pozvonil sem, toda ganilo se ni nič; nihče mi ni prišel odpirat. »Sprva sem mislil, da gre za razposajenost kakšnih smrkavcev, pa eem že hotel oditi, da bi ne zamudil vlaka, tedaj ee mi je pa zdajci zdelo, da nekdo v notranjščina vile kliSe na pomaganje. Ker sem bil sam in brez orožja, se nisem upal vdreti v hišo. pač sem pa takoj prišel na orožniško postajo, da dogodek prijavim.« Juve je' namršil obrvi in vprašujoče pogledal etražmoj-itra. »(jospod Juve, pri priči smo se zanimali za stvar. Čeprav je gospod Olivetti trdil, da so bila vrtna vrata zaklenjena, to ni bilo res. Bila so le od znotraj zapahnjena in sva jih lahko brez težave odprla. Vežna vrata so bila res zaklenjena. Ko sva ee z glasnim klicanjem zdaj na tenv zdaj na onem koncu hiše oglašala, sva zaslišal« vzdihovanje in klice na pomaganje. Ugotovila sva, da prihajajo ti klici iz sobe ■? razbitim oknom. Z vso naglico sva. poiskala lestev in spletala skozi okno v spalnico, kjer ni bilo na prvi pogled opaziti nobenega nereda.« sin ko ‘ste se natančneje ogledali?...« je Juve prekinil stražmojstra. »Ugotovila sva, da je bil naš sum upravičen.« ... Juve je molčal, zato je strazmojster nadaljeval: , . »Ko je moj tovariš Verdier odgrnit zastore, sva uzrla na postelji moža, ki ee je vil od bolečin. Spoznal sem mi-stra Dixona, lastnika dvorca. Le s težavo je izdavil nekaj besed, premak-niti se pa skoraj ni mogel. Ker je bil čez prsa nag, 6ein ugotovil, da so mu poke, pleča in prsi pordele in edo ponekod pod pl ut e. Na posteljni omarici je ležal sa mokre« brez nabojev.« »Kaj «te potlej ukrenili?« je vprašal Juve. »Obvestil sem zdravnika Plaeeina, ki je precej prišel.« »Ko sle spustili zdravnika v hišo, ate vendar morali odpreti vežna vrata in vrata v spalnico?« Stražmojster je odkimal: »Ne, gospod komisar, tudi on je splezal po lestvi. Vrata v spalnico so bila zaklenjena. To me je presunilo, zakaj če j>i postal Dixon žrtev napada, bi moral priti napadalec pač skozi ta vrata; pustil sem vrata zaklenjena, da bi ne oviral sedne preiskave.« »Prav ste storili,« je pritrdil Juve. aPojdiva k ranjencu.« »Zdravnik pravi vendar, da ga ne smemo zasliševati.« »Prav,« je zamrmral Juve. »čas imava, zato preiščiva najprej hišo. Ali ni nikogar, ki bi naju lahko vodil?«^ Orožnik Verdier se je tedaj uslužno oglasil: »Gospod nadzornik, povprašal sem že pri sosedih. Američan je bil zmerom sam v hiši, šele o pol devetih je vsako jutro prišla neka stara postrež-nica.« »Nu, potlej me pač obvestite, ko bo prišla,« je dejal Juve Verdieru, 'Vi pa, stražmojster,« se je obrnil k Du-boisu, »pojdite i menoj, da se razgledava po hiši.« Miklavževa »Imate kaj blaga zacariniti?« »Nek »Kaj pa te smotke v čevljih?« »O, te so pa za Miklavža.« Šolska »Kaj je veter, Matjaž?« H umor »Zrak, učitelj!« ki se mu mudi, gospod Po ovinkih »Ljubica, veš kaj so učenjaki dognati? Da potrebujejo ženske več spanja ko moški!« »No — in?« »Hm! Mislil sem samo, da bi bilo morda boljše, če me nocoj ne čakaš.« V knjigarni »Ali zamenjate, ko nisem zadovoljen?« »Kaj ste pa kupili?« »Kniigo!« »Kakšno napako pa ima?« »Konec mi ni všeč!« Tehten vzrok Pred sto leti je nekdo vprašal znamenitega slikarja: »Zakaj neki imajo angeli na vseli vaših slikali črne lase?« »Zato ker je moja žena plavolaska!« Otroška zvijača Učitelj: Petrček, včeraj si me nalagal. Povedal si mi, da zato nisi prišel v šolo, ker ste dobili fantka. Prej- le sem pa srečal tvojega očeta in mi je rekel, da ste dobili dvojčka, fantka in punčko. Nu, kaj praviš zdaj? Petrček: Oče je po pravici povedal. Mislil sem namreč, da l>o za ta teden fantek dovolj, punčko sem si hotel prihraniti do drugega tedna. Nadobudna mladina in očetovski ponos »Moj sin mi piše vsako soboto.« »Moj sin dobi zmerom toliko denarja, da vzdrži ves mesec.« Razumljivo vprašanje »Kaj so centavri. mamica?« »Čudna bitja eo to, otrok moj — pol človek, pol konj!« s Kje pa potem spe, v postelji ali v hlevu?« Praktičnost »Tak v kinu si pojedel češnje?« vpraša mati svojega nadobudnega sinčka. »Upam, da vsaj pečka nisi izpljuval na tla « »0, ne. mamica: vse sem jih lepo odloži! v klobuk gospodu, ki je sedel zraven mene.« Moč navade Stari Ribič hoče napraviti oporoko. »No,« ga vpraša notar, »kako je vaši ženi ime?« Stari Ribič premišljuje in premišljuje. »Na vem več.« de potlej, »vseh pet in štirideset !et k’ srna bla puručena, sm ji zmeram samu .stara’ reku.« Najnovejša o Bobb)’ju Rudi se grize. Izgubil je bil naslov nekega znanca, ki bi mu moral nuino pisati zastran nekega sestanka. Pa mu svetuje Bobby: »Pa mu piši poštno ležeče!« Hipnoza »Zdaj ga bom uspaval iu potlej bo izgubil spomin.« »Za pet ran božjih nikar! Pred desetimi minutami sem mu posodil tisočak.« Ha{b,wc,$a škotska MacPherson, Škot od nog^ do glave, se je ondan peljal že kakšnih deset minut s taksijem, ko se je zdajci ta zverina splašila in jo z bliskovito hitrostjo ubrala kar na slepo. »lle!« je zavpil Škot šoferju, »kaj se je pa zgodilo?« »Ne vem, bržčas je zavora odpovedala!« MacPherson je zmolil zadnji očenaš. zakaj prepričan je bil, da mu bije zadnja ura. Tedaj se mu je zdajci ustavilo oko na taksometru. »človek božji,« je ves prestrašen zavpil, »odstavite vsaj števec!« Radio Liubliana oj J. - 9. dec. 1916 ČETRTEK, 3. dee. 12.00: Vsakemu sivoje (plošče) ■ 12.45: Vreme poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Slavni pevci (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Pester spored (Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) ■ 10.00: Čas, neme, poročila, spored, obvestila ■ 10.30: Nac. ura ■ 10.50: Humoreska ■ 20.00: 1!. skladateljski večer: Heribert Svetel ■ 21.00: Ruske baletne suite (I&dijeki orkester) ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ Konec ob 23 uri. PETEK. 4. dec. 11.00: šolska n ra: O življenju in smrtii Ljubija Bartola, jimačka-rešitelja iz Drage (g. Ljudevit Mrzel) ■ 12.00: Po domačih stezicah (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Na makih poljanah (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Poiik>č otroku pri jezikovnem pouku (ga. Dora Pegauova) ■ 18.20: Podoknice (plošče) ■ 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben) ■ 19.00: Ča», vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Vesele pesmice in lahka glasba ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.S0: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA. 5. dec. 12.00: Pleš.« za ploščo, pisana zmes pesmic veselih ki godbp za ples ® 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00; Čas, siiored, obvestila * 13.15: Plošča za ploščo. pisana zine* pesmic veselih in godbe za ples B 18.00: Za delopust! (igra Radijski orkester) ■ 18.40: Današnji denarni problem (g. dr. Jože Mihelak) ■ 19.00. Čas, vreme, poročila. s|)ored. obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: Zunanja politika (g. dr Alojzij Kuhar) ■ 20.20: Miklavžev večer za otroke ■ 22.00; Čas. vreme poročila, spored ■ 22.15: Miklavžev s]?ored za odrasle ® Konec ob 23. uri NEDELJA, 6. dec. 8.00: Vesel ne deljski pozdrav (plošče) ■ 8.30: Telovadba (15 minut za ženske. 15 minu' za moške, vodi g. prof. Dobovšek) * 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15 Klarinet solo, igra g. Urbanc Franc * 9.15: Veraki govor (g. dr. OrM Potočnik) H 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz 6tolnice ■ 11.15: O prirejanju izložb (g. Stanko Megušar) ■ 11.30: Otroška ura: Striček Matiček kramlja in prepeva ■ 12 00: Koncert na kitaro (plošče) ■ 12.10: Miklavževi darovi (koncert Radijskega orkestra) ■ 13.00. Ča*-spored, obvestila ■ 13.15: Kar imame to vam damo (plošče po željah). (Od daja prekinjena od 14. do 16. ure) f 16.00: Ženska ura: Sodobna kmetsk družina (ga. Franja Brodarjeva) I 16.20: Koncert na harmoniki, igra gospod Milan Slante H 17.00: Kmetijska ura: Prva pomoč pri ži- vini (s. Alojzij Rigler, veter, nadsvet-nik) H 17,20: Koncert zbora balalajl »Ruslau« ■ 18.30: Nekaj glasbeni! 6622-40796 Najprikladnejše darjlo otrokom za Sv. Miklavža so ti lahki čeveljčki iz finega-rjavega boksa z močnim usnjenim podplatom. — Tlrajne in močne ! Do vel. 30 Din 59--, od vel. 31-34 Din 69’-, od vel. 35-38 Din 79 - slik (plošče) ■ 19.00: ('as. vreme, sporočila. spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura K 19.50: Slovenska ura: 1. Naša narodna vzgoja (gosp. inšpektor prof. Ivan Dolenec). 2. Koncert pevskega kvarteta »Fantje na vasi« ■ 20.30: Večer operne glasite. Sodelujejo: gdč. Štefka Korenčanova, Drago Žagar in Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK. 7. dec. 12.00: Napevi iz operet (plošče) ■ 12.45: Vrbine, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Fjodor Šaljapin poje (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Zdravniška ura (g. dr. Anton Brecelj) ■ 18.20: I.alo: Namouna, orkestralna suita (plošče) ■ 18.40: O gledališču (g. Ciril Debevec, režiser Nar. gled.) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila « 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Predavanje Akcije za razširitev 1 j ubij. bolnice ■ 20.00: Komorna glasba za dva klarineta in fagot (gg. Franc Vlachy, Janko Umek, G ušli Loparnik) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Glasba in pesmice za oddih (plošče) ■ Konec ob 23. uri, TOREK. 8. dec, 9.00: ('as, poročila, spored E 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve ■ 10.30: Verski govor (g. dr. Roman Tominec) E 10.45: Marijine pesmi (Akademski pevski kvintet) E 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova) E 12.00: Predavanje Akcije za razširitev ljublj. bolnice E 12.15: A ve Marija! (igra Radijski orkester) E 13.00: čas, spored, obvestila E 13.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah). (Oddaja je prekinjena od 14. do 17/ure); E 17.00: Kmet. ura: O travriištvu (g. inž. Rado Lah) E 17.20: Koncert Radijskega orkestra E 1S.00: Zvočna igra; Legenda o Materi božji v Ljubnem. Za radio napisal Niko Kuret. Igrajo člani radijske igralske družine Vodstvo: Ivan Pengov E 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila E 19.30: Nac ura E 19.50: Zabavni zvočni tednik E 20.00: Koncert godbe 40 p. p. Triglavskega E 22.00: Čas, vreme, poročila, spored E Konec ob 23. uri. SREDA, 9. dec. 12.00: Ob modrih vodah havajskih (plošče) E 12.45: Vreme, poročila E 13.00: Čas, spored, obvestila E 13.15: Koncert Radijskega orkestra E 14.00: Vreme, borza E 18.00: Mladinska ura: Spoznavajmo glasbila: fagot, oboa (g. dr. Anton Dolinar) E 18.20: Mladinska ura: Izpopolnimo sd smučarsko opremo (g. Ziherl Janko) E 18.40: Likvidacija kmečkih dolgov, II. del (g. Valentin Bidovec, star. sodišča) E 19.00: Čas, vreme, poročila, 6|>ored, obvestila E 19.30: Nac. ura E 19.50: Predavanje Akcije za razširjenje ljublj. bolnice E 20.00: Pevski koncert g. JuLija Betetta s spreinljevanjem Radijskega orkestra E 21.15: Koncert na klavirski harmoniki (gosp. Alfonz Breznik) E 22.00: Čas, vreme, poročila, spored E 22.15: Iz dobrih starih časov (Radijski orkester) E Konec ob 23. uri. MALI OGLASI Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 60 par za besedo. Preklici In trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Oin za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora dopla-čati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po po* Stni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uorava. L|ubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. Sopisovan/c Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Oin. Za šifro al- da|anie naslovov 3 Din. NaimanJ 10 besed. MLAD SIMPATIČEN in seriozen gospod si želi iskrenega prijateljstva z gospodično sira-putične zunanjosti, lepega obnašanja in plemenitega značaja. Po možnosti z mlado učiteljico. Dopise prosim na upravo »D. t.« pod »Iskrenost« ŽENITVE IN MOŽITVE v boljših krogih posredujemo z največjo vestnostjo. Informativne prospekte razpošiljamo diskretno, če pošljete poštne znamke v znesku Din 10*--. Imamo veliko izbiro odličnih dara in gospodov. Dopisujemo v slovenščini: »Rezor« Zagreb — pošta št. 3. Mnogo slovenskih gospodičen in gospodov se je že srečno poročilo s pomočjo »Rezora«. Pišite še danes tudi vi po prospekte! SOLIDEN TRGOVEC, Slovenec, neoženjen, lastnik krasne rrgovine na deželi, brez dolga, 6tar 28 let, c mesečnimi dohodki okoli 5.000 dinarjev, se želi poročiti z njemu primerno gospodično Slovenko Informacije proti znamkam v znesku Din 10’— posije: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3 MLADA SIMPATfčNA gospodična, privatna uradnica sl želi znanja s simpatičnim gospodom s stalno eksistenco. Ponudbe na »Družinski tednik« pod Šifro »Resno 222«. DOKTOR MEDICINE, občinski zdravnik, star 32 let, soliden, značajen, neoženjen, docela zdrav se želi poročiti s simpatično gospodično Slovenko s primerno doto ali posestvom. Informacije proti pošiljki znamk za Din 10*— pošjje: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3. BRIVEC IN FRIZER, Slovenec, lastnik dobro idočega salona za dame in gospode v velikem slovenskem mestu, neoženjen, 30 let, se želi poročiti a simpatično gospodično Slovenko z dežele. Informacije proti pošiljki znamk za Din 10*—~ pošlje: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3. MLADA GOSPODIČNA, simpatična, vajena vseli hišnih del in dobra kuharica, išče mesto pri boljši družini Ponudbe poslati pod »Simpatična« na upravo »Družinskega tednika«. KRASEN OFICIR, poročnik, star 28 let, popolnoma zdrav, eleganten, se želi poročiti s simpatično gospodično 8!ovenko iz boljše, dobro situirane rodbine. Informacije daje proti pošiljki znamk v znesku Din 10*—: »Rezor«, Zagreb, Pošta g. KONJENIŠKI PODPOLKOVNIK, vdovec, star 42 let, rim. kat., v aktivni-službi, se želi poročiti s simpatično gospodično Slovenko iz boljše rodbine s primerno doto. Informacije daje proti pošiljki znamk v znesku Din 10’—: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3. 80DNIŠKI PRIPRAVNIK, dr. prava, krasen, simpatičen gospod, lira. kat., star 28 let, se želi poročiti z dobro situirano gospodično Slovenko. Informacije daje proti pošiljki znamk v znesku Din 10*—: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3. PEKOVSKI OBRTNIK v Ljubljani, s krasno eksistenco, 6tar 28 let, rim. kat., neporočen, se želi poročiti s simpatično dobro situirano gospodično 81o\enko z dežele. Informacijske prospekte' proti pošiljki znamk v znesku 10 dinarjev daje: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3. FRANJO! — Prosim za ponovni naslov — Tednik — SVIDENJE pred opero nemogoče, želim Vaš naslov! — Zavihan ovratnik — ČUJ LEPO MLADENKO hoteč Idealne ljubezni. Oglas »Tednika«. DVIGNITE PISMA PODi »Hrepenenje po tihi sreči«, »Iskrenost«. cJnfepznczcz/e Vsaka beseda i Oin. Davek rso Din. Za iilro ali da|an|e naslovov 3 Oin. Nalmanl 10 baaad. ISCE SE 8TREZNICA. ki me trpi. prati perilo In nogavice ter fino krpati. Ponudbe na upravo •Družinskega tednika, pod ilfro »Natančna«. Službe Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. MIZARSKI POMOČNIK Jo šofer c Izpitom, zmožen vseh stavbenih del in politirar. star 28 let. išče službo Ponudbe na upravo »Dru žlnskega tednika« pod: »Nekadilec.« AGILNE IN POŠTENE ZASTOPNIKE-ZAUP-NIKE sprejme: »Oniramc Mojstrana, Vsak zaslužek! POZOR GOSPODINJE I Najceneje ate postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIŽ trgovina s kurivom LJUBLJANA VIL Sv. Jerneja cesta 26 TBUEFON 270» Prvi poskus stalni odjemi ESENCA IZ KOPRIV je že davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem in izpadanju las Slabi In zanemar Jen« lasje dobe v uajkrajšem času mladostno bujnost in lesk. 8teklenic& a navodilom Din 30’—. — Naroča se pri: Nobillor parfumeriji-Zagreb. Iliča 34. Predam Vsaka besena 26 ali 56 par. Davek 1*50 Oin. Za šifro ali dajanje naslovov I Din. Najmanj 10 besed. TRGOVINE, INDUSTRIJE, TRAFIKE, buffete, hotele, gostilne, kavarne, vinotoče, mlekarne in vsa druga obrtna, trgovska in industrijska podjetja prodajamo in posredujemo pri nakupu uspešno, vestno in hitro: Poslovnica Pavleto-vič, Zagreb. Iliča 144. Tiso? dobrot za Miklavža nudi dobrim otrokom Bonbontjera O RIJ E NT pod geslom vse po 1 dinar Maribor, Gosposka ul. 34. NA PRODAJ NOV ŠIVALNI STROJ, pogreiljt*. Naslov v upravi »Družinskega tednika«. HIŠE, VILE, POSESTVA, parcele, zdravilišč* letovišča, veleposestva, gozdove, mline, žag® in vse druge nepremičnine prodajamo in P°“ sredujemo pri nakupu solidno, hitro in uspe** no: Poslovnica Pavletovič, Zagreb, llica 14** Din 1000*- plažam ako Vam »Radio Balzame ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Že dalje rasa nisem nič naročil, ker ljudjo poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat še najboljši^ in ga zopet zahtevajo. Franc Maček, čevljar, Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi 6e ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10-— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28—, tri Din 38'—. RUDOLF C0TII, LJUBLJANA VII Janševa 27 (prej Kamniška 19 a) izdaja u konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani: za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.