B TTfY7'8'9 LET07 K ..LR^ILOTIRRODnOTlR g DIKRLTlECRDIJRi?rVF> BIZDRJftl!K9EKUTMVEa g IZIDCLETT10T27rE\/ILK I3EIE1EHI2EI20I20 X X * X 13 X * X 13 X 13 X * X jpbv, . ■ ■ =1CT \/QPRIM A • K P0L0ŽAJU 0 v- M■ Z: epilog □ V O n D 1 IN r\ . Dr. I. L.: ODMEVI □ I. ZAUPNI SESTANEK NARODNO-RADIKALNEGA DIJAŠTVA V LJUBLJANI V DNEH 6., 7. IN 8. SEPTEMBRA 1910 □ I. VSESLOVENSKI SHOD NARODNO-RADIKALNIH ABITURIENTOV V TRSTU □ Radovan Krivic: GLOSE K ČLANKU „NARODNO-RADIKALNA STRUJA" □ Dr. I. L.: UČENCI IN UČITELJI □ OB 25LETNICI NAŠE ŠOLSKE DRUŽBE □ Dr. I. Lah: RUSKA KNJIŽEVNA RAZSTAVA V SOFIJI □ A.: NENEMŠKE UČITELJSKE MOČI NA NEMŠKIH SREDNJIH ŠOLAH □ STRELNE VAJE DIJAŠTVA NA SREDNJIH ŠOLAH □ VII. REDNI OBČNI ZBOR »PROSVETE" □ SLOVENSKO DIJAŠTVO □ SREDNJEŠOLSKI VESTNIK □ TUJEZEMSKO DIJAŠTVO □ DIJAŠKO-SOCIALNI VESTNIK □ VESTNIK ZA KNJIŽEVNOST IN UMETNOST □ RAZNO □ LISTNICA UREDNIŠTVA S B Vsi rokopisi za »Omladino1* naj se pošiljajo na naslovi ,,Omladina“ Praga, Kr. Vinohrady, Brandlovž 34. OMLADINA STANE LETNO 4 K, ZA UČITELJE 3 K, ZA DIJAKE 2 K; POSAMEZNE ŠTEVILKE 40 VIN. □ UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI, BREG ŠT. 12. □ DOPISI NAJ SE POŠILJAJO NAJKASNEJE DO 10. VSAKEGA MESECA. □ NEFRANKOVANA PISMA SE NE SPREJEMAJO. O ODPRTE REKLAMACIJE S PRISTAVKOM »REKLAMACIJA" POŠTNINE PROSTE. O OBLASTEM ODGOVOREN JE MIHAEL ROŽANEC. □ TISK J. BLASNIKA NASLED. V LJUBLJANI. (aaosaaaaee) ponatis dovoljen le z navedbo vira 0000000000 IfelL-^T- • .......•' —-lf= K POLOŽAJU. Navdušenih poročil iz ljubljanskega in tržaškega shoda nismo naročali. Dasi mladina, smo pretrezni za slamno navdušenost. To so blagovolili storiti v polni meri dnevni listi; gotov dnevnik ob sinji Adriji smo v Trstu tako navdušili, da je v resnici zelo lepo pisal o nas; čez mesec dni je pa udrihnil po nas v ravno nasprotnem smislu. Za nedoločne količine kot x, y, more biti odgovoren le urednik. In morebiti bi na vse zadnje poročila ne bila zanimiva. Kajti danes, ko mečejo na Slovenskem v preiskave ljudi na podlagi neresničnih ovadb, ko glave našega razumništva zakrnjeno in neusmiljeno branijo svojo čast potom ječe, ko človek ne ve, ali je padel v nemilost radi svojega dela ali svoje misli, ko se Nevesekdo-i gradijo na kolena in so blaženi v objetju opojnega duha posvečenega kadila in ko gre glas, da stojimo na .piškavih tleh, v tem času nas ne bo zanimalo preiskovanje, na podlagi katerega pravnega stališča bi mogli na ljubljanskem sestanku vzeti abiturientom pravico do glasovanja. Veliki so boji mladega življenja in velike so njega nevarnosti, predno se utrdijo sočne žile v zemlji, predno prodre mlada rast skozi težko odejo in se izroči v objetje plodonosnega solnca. Kajti zahrbtni in požrešni črvi rinejo pod zemljo, skrivajo se pred svetlobo in roparsko napadajo in uničujejo. Pa tudi stara rast preprega zemljo s svojimi odrevenelimi koreninami in brani mladi rasti na plan. V resnici, starost je otročja; hoče, kar leži že davno za njo, stega roke po tem, kar je zanjo nedosegljivo, ker je slaba in končna. In ako živi v srcu to spoznanje, se lahko zgodi, da postane hudobna. — Vendar je pa starost v prirodi upravičena in lepa. Ker žito nagiba svoje napeto klasje k zemlji, v hrepenenju, da ji vzgoji lepša in ro-dovitnejša polja. Zakaj bi človek ne mogel ohraniti spoštovanja svojemu delu? Kajti blagor mu, ki je spoznal, da je sila mladosti nad silo starosti in da ni lepše harmonije v življenju, kakor zveza življenja s smrtjo. Škoda da pri nas manjka tega spoznanja! Ker potem bi ne čutila romantika potrebe, prebirati zarjavelo orožje in odrevenelo korakati proti nepremagljivi moderni. Veliko bi morali napisati, predno bi bilo natanko popisano vse, kar se je zgodilo v zadnjem času in kar nam je po mnenju marsikoga izkopalo jamo. Možno je, da se tu in tam zgodi kaj, kar nam ni ravno v prid, vendar vse to nas ne more spraviti iz ravnotežja. Zavedamo se namreč in zavedati 7 vv~ JC.JU