str. 2
,S L O V E N K A,
Št.   7
Prečutna noč.
Zaprle svetu, a odprle
Se sanjam trudne so oči....
Odgrnjena je postelj mehka,
Na mizi medlo luč gori.
št. 7
„SLOVENKA"
Str. .S
Bleskečejo se rjuhe bele,
lilazina pernata kipi,
Pogreza vanjo se mi glava,
Pa sna le ni, pa sanj le ni.
Po konci v postelji se vsklonim,
V blazino mehko vprem roko,
Pogledi vro mi v noć in misli
Mi pestre polnijo glavo.
Ves čas o dragem premišljujem,
V njegovi družbi sem ves čas :
Uho mi glas sladak opaja.
Oko mi gleda v ljub obraz :
,0 da bi vedela sirota.
Će v snu doma počiva zdaj.
Če v sna počiva, ali v sanjah
Oklepa mene v naročaj ?
A kaj — li, da petelin poje.
Da v zlatem morju tone hrib ?
Vso noč sem mislila o dragem.
Vso dolgo noč, - - le kratek hip !
Kazimir pl. Radič.