Dolenjske Novice tzlmjajo tsuIí (kiirtelí; ako : : je ta dîin {ira/.iiik, daii )>o])roj. : : Cena jiiii je celo leto (od aprila do api'ila) S Iv, Ka jjol leta I'50 K. Naročnina Ka Nemčijo, Uosuo in druge evropsicc di^iave zuaSa S'iit) lí, za Ameriko K. Ijisit in oi^iasi »fl iMai^iijoJo iiii)»i'ej. Vse i)o|)ÍHe, iiaroíiíMiio in oxiiiuiilii flIM'tijeiiia tiskarna J. Knijofi nasi. ProvzviiíeiioiDii, iM tjfiiilostiioiiiii ^0S])0(1ii Đ^ Dntonu B. ]Bglič-u knezu in škofu ljubljanskemu ob 20letnici škofovskega posvećenja. ]jCt ilvaki-at iloset Ti Je daiios niimilo, kiir mitra Ijubljuiislia Ti glav« leži, let ilvaknit deset — io jo mnofio siMiiiiiiioi--, prenidostiii}! ditl in |»roteiiiiiili noči. Let (Ivaki'ut ošijiil iz neba Je svojo pomoč, podpiral Je Tvoje ki-aljestvo na zemlji, /a, delo vdiiinil nadzemsko je moč. Ti delal na leci si in v spnvednici, si (leiiM ]to diipvi in «ele noci, preramal si petkrat iie vso domovino, kdo Tvojih slnžabnikov tak Je kot Ti!i Pošiljal med ljudstvo si spise prevzoi'iie in kazni si pot mit v presvet« nebó, posvetil si miišuikov p«l že školije, zato sm« Ti dolžni zdaj hvalo í^orkó, zato ^'Sii školija se danes raduje, zato slavospev se uaš danes glasi; Prejasni, ]»resvotli ljubljanski vladika, naj mnoga še leta med nami žiri ! Fr. J(av. PavSie. LISTEK. Odhod bo prišel mir? Cesar bi nihťe nikdar ne vei'jel, je zdaj dejstvo: tri leta svetovne vojske so Že minila, so prešla mimo nas v pi'etekiost. Za Avstrijsko-Offisko se je vojska zaĆt'la že dne 28. julija 1914, medtem ko seje /a|>lella Nemčija v krvavo borenje še-le 1. avgusta istega usodnega leta. Grozen, pretresljiv ias nas obdaja, doba, ki je miujgo bolj razburkana, kakor vse grozote ti'idesetletne vojske in ki bo zajuislila svoje posledice še par stoletij za natni, da bodo čutili velike spremembe pozni i'odovi. Tri leta svetovne vojske! Da, jes je to v pi'avcm pomenu svetovna vojska. Kajti skoro ves svet je zdaj pi'oti nam, 1)0 vseh delili zemlje se viši krvavo borenje. Primeijal bi lahko svetovno vojsko onemu vesoljncnm potopu, ki je zemljo Čisto opustošil in jo spremenil v velikanski grob ěloveŠtva. Božja jeza je odprla takrat v davnih Časih zatvornice neba in pokončala ničvredno človeštvo, ki s'e je kopalo v ostudnili grehih in ni poznalo božje besede, Še-le ko je bila zemlja vsa čista, ko jo je povsod oblivalo le neizmerno vodovje, še-le tedaj je Bog zaprl zatvornice, da Je ponehalo silovito deževje in nalivje. Da je Bog poslal íloveštvu tako silno veliko kazen, kaže, kako velika je nioyala biti pokvarjeno.st, v katero so ljudje zabredli. Triletna svetovna vojska! Kako silna pa more biti popačenost in liudoluja sedanjega Človeštva, da celo tako veliko morje prelitih solz in krvi ne tnoi-e oprali tega grdega madeža na duši posamemiika. Štf vedno večje gorje in grehi se kopičijo kot velika gorovja. Le pomislimo na hudobno ošabnost in zlobno bahavost naših sovi'ažnikov, kî nočejo sprejeti ponujenih mii'ovniii pogojev, temveč hočejo še nadalje lirelivati človeško kri. Tako je seveda ne-inogoče z dobroliotnostjo in miroljubnostjo doseči konec vojske, saj se naše mirovne ponudbe lazbijejo kot ladjice ob zlobnem ponosu sovražnikov. To dejstvo se je pokazalo Že prc'1 kratkim, ko je naznanil nemški državni kanclei' mirovne pogoje. Soviažniki so ii temu zagnali zaničujoč smeh in le še groziieje začeli napadati in besneti. — Tako dolgo, dokler bo vladala na zemlji zloba — in ta je jtovsod, kjer so ljudje zapustili Boga in žive gi'ešno in nenravno — tako doigo ne pride za-željeni niii', naj ga tudi vsi pričakujemo. Tri leta svetovne vojske! Dolia silnili junaštev, kakršnih ne pozna svetovna zgodovina. Akoravuo je mogoče bilo junaštvo večkrat vsled sile, ki je i>rctila, vseeno je to dokaz, kaj vse zamore človeški duh in srce. Seveda jc to juiuištvo telesno le in nima tiste svetosti na sebi, kakor jo nosi duševno junaštvo, to je ljubezen do Boga in krščanske čednosti. Le tako junaštvo ima moč siuave pred Bogom, da se nas ti'pečega Človeštva vendar usmili in odvali od nas enkrat to nečuveno trpljenje. Zato moramo biti tudi na tem polju junaki, moi'amo se boriti proti strastem in grehotn in obvarovati svojo dušo čisto. Tri leta svetovne vojske, to je že velik del svetovne zgodovine, v kateri so zapisana velika in majhiui junaštva, pa tudi bolesti in žrtve milijonov vsega človeštva. Ta tri leta pa nam tudi kažejo nepremagljivost in trdnost naše zveze, da se še ni dosedaj sovražnikom posrečilo nas uničiti ali sestradati. Svetovna vojska nam ttldi kaže, da je Bog na naši strani, saj bi brez njegovo pomoči ne mogli vzdržali tega bremena. Svetovna vojska nam veli, da moramo vzdržati še dalje; liajti le kdor jirenese vse trpljenje in vse težave, le ta bo zaslužil venec zmage. Seveda bo to zdržiirije vedno težje, nekaterim se bo zdelo celo nemogoče, toda dogodki teh treh let nam jasno govore, da je tudi najtežje lahko [iremagati, če je le Bog na strani s svojo pomočjo. Ali naj nam zdaj po treh težkih letih neštetih junaštev, ki so dokazala, da bomo in moramo zmagati, naj nam torej pogum upade in obupamo? Tri leta ti'pi že to silno borenje na vseh krajih in koncih zemlje. Ali naj sledi še četrto leto težke preizkušnje in boli in trpljenja? Neznosno trpi ubogo ljudstvo na nasledkih vojske. Uliogi otročiči, uboge žene, upognjeni starčki, ki jih vidiš vsak dan na cesti, se morajo kamnu usmiliti. Neštevilui potoki krvi in sicer najboljše krvi, so že tekli, nešteviini poliabljenci hodijo okoli, tnoijc goíjá in trpljenja je l»ovzročila vojska, ali naj še gori četrto leto grozoviti svetovni ogenj? Vse hrepeni po miru. Ali jiride kmalu? Bog ve edino. Njeuni je znano, ki je v teh bridkih in hudih časili naša pomoč, naše upanje, naša tolažba. On je, na kogar se obračamo z molitvijo in prošnjami. Naj nas svetovna vojska pripelje spet nazaj k Bogu in v naročje edino piave katoliške cerkve. A človeštvo upa in pričakuje rešiU'e le od sti'ani nekaterih zenieljsklli veljakov, ne pa od Boga in zato občuti vedno brid-kejše razočaranje in prevare. Kaj vso smo pričakovali od ruske revolucijo in od so-cijalističiiega kongi'esa v Stokholmu, a za-željenega miru vendar ni. Kako smo se molili. Kajti vojska divja le še liuje, s podvojeno moČjo. Torej nas morajo ti vojni dogodki prepi'iČati, da imamo pričakovati mir le od Boga. Kajti če kedaj, je seilaj ta boj borenje med ki'aljestvoni edinopravega Boga in zlobnim satanom. V tem boienjii bo pa zmagal Bog. Zato ti'pi svetovna vojska tako dolgo, ker je odločilno, kdo bo zmagal, ali satan, za-peljivec človeštva, ali Bog, naša sreča, upanje in ljubezen. Tri leta svetovne vojske so jtokazala zloliuost, ničevost, pa tudi juiuištvo človeštva, naj torej četi to leto pokaže veličino in moč božjo. Zaradi pomanjkanja krme. Letošnja suša bo v zvezi z vojnimi dajatvami napravila neizmerno škodo pri naši živinoreji. Kar smo v teku dolgih let dobrega dosegli, vse to bo šlo v kratkem v /gubo. Naša živinoi'eja bo padla nazaj na stojmjo, na kakoršni je bila pi'ed davnimi leti. Pa ne samo po svojem številu, ampak tudi po svoji kakovosti. Zmanjkalo Srečka. A. Celiov. Ivan Dmitrič, mož srednjega stanu, ki je iirishlžil za-se in za svojo družino letno 1200 rubljev in ki je bil s svojo usodo in skromnim življenjem zadovoljen, se je vsedel nekega dne zvečer na stol in je začel čitati časopis. „Danes sem pa Čisto pozabi) jiogledati v časopis, kaj stoji novega", je rekel [iroti svoji ženi, ki je ravno popravljala mizo. „Poglej, mogoče je pa notri imenik številk, ki so prišle v loteriji!- „Seveda je", je jiritrdil Tvan llmitiič, „toda ali je Še veljaven tvoj žreb?-' „Zadnjič sem ga .šla potrdit", je odgovorila žena, on jo je pa vprašal, katero številko no.si srečka, „Vnsta 9499. Šievilka 20!" „Dobro... lioitio pa pogledali, Če bo kaj... torej. 9499 in ^G!" je prikimal on. Ivan Dmitrič ni |)i-avzaprav veijel v loterijo, za katero se jc navdu.ševala njegova žena in on tudi si ne bi drugikrat vzel čas, da bi gledal imenik Številk v časopisu. Ali zdaj na večer, ko ni imel druzega dela, je iskal v časopisu številko Žreba. In naenkrat, kot kazen za njegovo nevero, je našel v dtngj vrsti spodaj jasno natiskano številko 9499 ! Toda ne da bi pogledal še nadalje, če stoji zraven tudi številka 26, je vj'gel od sebe časopis, padel na kolena in bil ves iz sebe. „Maša, 9499 stoji natiskano!'' ]e za-klical z zamolklim glasom. „/ena je zapazila njegov začiideu obraz in spoznala, da meni resno. ' „9499?'' je vprašala; postala bleda kot zid in spustila brisačo na tla. „Da. da", je pritrdil on, v resnici stoji notri!" „In številka žreba, 20, je tudi?" je nadalje popra.sevala. „Seveda bo tudi! No ja, bova že videla... Vseeno, da jeleštevilonašeserije..." Ivan Dmitrič je [)ogledaI svojo ženo, se smehljal s široko raztegnjenimi usti, brez misli, kot otrok, ki je prejet lepo darilo. Tudi žena je bila presrečna, in ravnotako kot on, se tudi ona ni domislila, da bi pogledala, Če stoji tudi številka 26 zraven, „Torej možnost je, da sva zadela!" je prvi prekinil tišino on, „število stoji v driigi vrsti, torej znaša dobitek 75.000 rubljev. To jft že precejšen kupček denarja, kapital, s katerim se lahko dobro živi." Oba zakonska sta se začeta smejati in sta zopet dolgo molčala. Možnost, da sta zadela, ju je kar omamila. Niti misliti si nista zamogla, kako bi obrnila to velikansko svoto v i)rid, kaj bosta vse naku])ila in kam bosta potovala. Mislila sta le na števila 9499 in 75,000, na vse drugo sta pozabila. S časopisom v roki je stopal Ivan Dmitrič gor in dol |io sobi in ko se mu je prva i'azburjenost polegla, je še-le začel govoriti o sreči in o pi'ihodnosti, ki ju čaka. „Če sva dobila?'' je začel, „potem se bo vse današnje življenje za naju spremenilo. Srečka je tvoja; toda če bi bila moja, bi takoj kupil za 25,000 rubljev po.sestvo; 10.000 rubljev bi pa potrebovali za novo sobno opj-avo, poravnanje dolgov in podobno. CXstalili 40,000 rubljev bi vložil v hranilnico, da bi nesli obresti." „Posestvo... da, to je lepo", je pritrdila žena in se vsedla na stol. „Mislim, da bi se najlepša posestva dobila v okrajih Tula ali Orel, in potem ne bi bilo ti'eba hoditi na poletne iiočit-nice v tujino in drugič bi dobivala midva dohodke", je rekel mož. In zdaj so začele vstajati v njegovi domišljiji slike, vedno bolj vesele in jasne. Ziielo se mu je, da je vroče iu on sedi in pije juho, mrzlo kot led in gleda v deročo reko.., Vroče je... Njegov sinček in hčerka se igi'ata v pesku ali pa lovita v ti'avi hrošče. On pa drendje, ne misli na ničesai' in Čuti po celem telesu neko za-dovoljnost, da mu ni treba delati in trpeti. In če se mu ne ljubi veČ ležati, gre lahko v gozd, na ti'avnik ali pa gleda, kako kmetje lové z mrežami ribe. Ko solnce zatone, gre k reki in se koplje. V vodi plavajo na vse strani majhne ribice in se opletajo z vodnimi l'astlinami. Po kopelji sledi čaj, zvečer pa kratek sprehod ali pa igra karte s sosedi. „Da, tako posestvo ne bi bilo nič slabega", je pripomnila njegova žena, ki je isto-tako kot on sanjala smele sanje bodočnosti. 1)0 delavne Živine, zmanjkalo živine za užitek in mlade živino. I^Iaiijkalo ho pi'i-rcje, užitka (mesa in mleka) in skujjiika. In la iiilaie<; se bo čutil nekaj Časa! Spi'iiîo lU'Ctefiega propada naše živinorejo je 1'cševati, kai' so še rešiti da. Najhuje prizadeti so naši mali posestniki, ki redijo komaj toliko živine, kolikor jini je neobhodno poti'eija. En junec in ena mol/,na krava, kise skupaj vprezata! Pa Se za tc ni dosti krme! Naj se letos naša varčnost ])ri kriit-Ijenju jioilvoji, da bo kaj več vspeiia! Kai* je koliťkaj porabnega za pokladanje, naj se poi'alii za ki'ino iti za steljo edino-le to, kar ni za drugo rabo. Koi'uznica, ajdo-vica in tileve, vse naj se poi'abîjo za krmo. Jesenska paša naj se porabi do zadnje bilke. Na ta način se bodo tudi najbolj zai'avnale velike in neštevilne razpoke, ki jih je najnavila letošnja .suša jio naših travnikih. Pa tudi vse diiij^e odpadke, kakor sadne tropine in vinske tropine, je porabiti za pokladanje. Pa ne samo živinoieja je težko prizadeta vsled iKniianjkanja krme, atiijtak tudi naše poljedelstvo in z njima vred vse naše gosjiodarstvo. Oe manjka živine, tudi gnoja ne bo in tako nam lio manjkalo zanaprej glavnega (»i'ipoiuočka za roiiovitost naših i)ii-dtílkov. Naši žitni in drugi pi idelki so že sedaj nižji, kakor so bili pred vojsko, ker jim manjka tako dobio obdelane in tako gnojene zemlje, kakor so jo imeli prej. Zanai)rej bo pa še slabše, ker lio gnoja še bolj niatijkalo. Z umeiuimi gnojili .si ])H tudi ne morenio pomagati, ker jih tudi manjka. Že letos bo treba dobio pi-eudariti,. za katei'e sadeže in kako bomo ()hrnili domači gnoj, da nam bo bolje zalegel. V takem položaju, ko zmanjkuje vseh pripomočkov za močno obdelovanje in gnojenje ziitiiljisč, smo pi-isiljeni, ol)j'ačati se zopet k š i rŠe m II pridelovanju žita, ki potrebuje primeroma manj gtu)jeno zemljo, kakor diiigi jtrideiki. JCakoi' jui Živinoi'eji, tako l»omo tudi pii poljedelstvu prišli nazaj v lazmej'e preteklih časov, ko se je tudi pri nas sejalo veČ žita in manj okopaviii, kakor jih sejemo danes. Tudi v tem ozir» ho seveda mali posestnik Inije prizadet, ker lia svojem malem posestvu skoro ne more omejiti pridtdovaiije krompirja in tuišice, ki sta mu glavni živež in ki jih pridela komaj za svoje potrebe. Vsak gospodar pa naj s])riČo nastalih razmer dobro preudari, v koliko mu kaže pri današnjetii ]iomanjkanju živine in gnoja več žita sejati, kakor doslej. In dosledno seveda tudi to, koliko mu bo ti'el)a za jesensko in spomladno setev več žita za seme pustiti, kakor v preteklem letu. Rohrmann. Vodilne ali ravnalne cene za vino. 0. kr. osrednja komisija za presojanje cen na Dunaju je, kakor smo poročali že v predzadnji Številki „IJol. Novic", določila vodilne ccne za vino na Nižjem Avstrijskem, S sklejjoui z dne 10, t. m. je sedaj uveljavila ta komisija tudi vodilne cene za vino na Štajerskem in na Kranjskem. Vodilne ali i'avnaine cene za kranjsko vino srednje kakovosti je določila naslednje: 1. Za vino ki'anjskega piidelka od kleti pridelovalca 300 K za liektoliler. Ta cena velja tedaj za vinogradnika, ki prodaja svoj lasten [)riilt;lek. 2. Za trgovino na debelo je dovoljen prihitek k ceni pridelovalca: a) pri prodaji v množini do 10 hI 10%, b) pii prodaji v množini nad 10 lil S"/»; 3. za gostilničarje je dovoljen pribitek fakturni ceni (to je ceni, ki jo je plačal kičmar glasom računa) 25%; 4. K a trgovino na drobno izven gostilniškega prostora je dovoljen pribitek ir)7o k fakturni ceni. Kaj (ia so vodilne ali lavnaliie cefie smo že v „Dol. Novicali" pojasnili. Ako proda kdo svoje vino po tej ceni, ga ne moie niliče zaradi te prodaje zasledovati. Ako pa'kdo zahteva višjo ceno, mora dokazati, da je ta od njega zahtevana cena opiavičena, sicer ga zadene postavna kazen ladi pretiratija (^navijanja) cen. Določene cene veljajo za vino srednje kakovosti, to je za navadno namizno vino biez napak. Ako vino ne odgovarja tej kakovosti, je manj vredno in se iiioja prodajati ceneje Vino iinejše kot srednje kakovosti, to je zlasti sortirano vino izbranih vrst, buteljsko vino itd. se bo smelo prodajati seveda prímeino di'ažje, koliko, to bo najbrže morala določiti komisija poklicanih veščakov. B. Skalický. Zakaj imajo Dolenjci vedno kislo vino? Kisloba dolenjskih vin je bila v starem času povsod znana in je bilo na.Še vino vsled tega na jako slabem glasu. Že ime „cviček" je za dolenjsko vino značilen. Tujci so smatrali naše vino sploli za neužitno. Vzrok, zakaj so bila naša vina tako kisla, je bil i)ogiavitno dvoji insicer pozno zoreče vi'ste (soile) in prezgodnja trgatev. Dolenjska nima tako ugodnega podnebja kot Viptrvska. Tam grozdje vsako leto dobro ilozori, pri nas v mnogih letih le za silo. Z novo trto, zlasti jia z upe- Ijavo novih, pi'ej zorečili in žlahtnejšili trtnih vrst se je kakovost dolenjskega vina neverjetno dvignila. Mnogo je pametnih in skibnih vinogradnikov na Dolenjskem, ki pridelajo vino, ki se lahko meri z najboljšimi tujimi vini. Po večini pa še vedno ni dolenjsko vino tako, kakoršno bi lahko bilo. Poleg slabega kletarjenja je pač najliujŠi nasprotnik dobre vinske kapljice — prezgodnja trgatev. Ko se prične groz Ije mehčati, se loti večine našili vitiogiadnikov neka iiiizlica, ki jim ne da liočakati, da hi grozdje tako dozorelo, kakor mora biti. To je menda že v krvi. In dokler se v tem ne bo ohrnilo na btdjše, ne bomo na Dolenj.jkem nikdai' imeli takega vina, s kojim bi laliko konkurirali v liijini. SvojeČasno čilal sem v koroškem ItsUi „Mir" sledečo pripovedko: „Zakaj imajo Dolenjci vedno kislo vino. — Nekoč, ko sta še Ki'istus in sv. Peter potovala po svetu, da bi spoznavala ljudstvo, Hta prišla tudi na Dolenjsko. Nedelja je hila, po])oldan. Sveta potnika gresta skozi vas mimo krčme, v ki'čmi jia vse mirno. , Sv. Pet.er stopi iz radovednosti noter. Krog mize sedi nekaj kmetov, ki žalostno kimajo nad polnimi kozarci vina. Na vprašanje, kaj da je vziok njih slabe volje, začuje sv. Peter odgovor: „Bog nam je dal ijrekislega vina." Sveti Peter, ki se mu smili dobro ljudstvo, prosi Izveličaija, češ: „Gospod, daj jim boljšega vina, smilijo sc mi." „Zgodi se", je odgovor Izveličaija. Mine lelo. Skoraj ob istem času pelje pot. sveta potnika skozi isto vas. Iz krčme čuje se vriskanje, krik in rojiot, pa tudi marsikatera klelev. Sv. Peter stojti v krčmo, da vjiraša, kaj da je krivo tega hrupa. Na ušesa mu zazveni odgovoi': „Gospod, dobro vino, le pite ga, tacega smo letos p i-i del al i." Žalosten te nehvaležnosti do Boga slopi sveti Peter na cesto in rcČe IzvcHčai'ju : „Gospod, za nevredne sem prosil? Zdaj ko imajo dobro Vino, ne mislijo več na Boga, pravijo, da so ga sami pridelali, vriskajo, kričijo in kolnejo, Dolenjci niso vi'edni dobrega vina." -— in od tega časa imajo na Dolenjskem kislo vino." Ta pravljica, ki seveda ni nič laskava za naša vina, mi je prišla na nm přetečeno soboto (15. t. m.), ko se peljem skozi se-juiške gorice. Gledam na desno in na levo, pa ne najdem nobenega grozdička več. Trgatev je že končana. Le malo je še gospodarjev, ki še Čakajo s trgatvijo. Zaies, kakor da hi bilo zakleto. .Bog nam daje najlepše vreme, kakor si ga moremo želeti, giozdje je lepo, zdravo in ne gnije, pa Dolenjci (hvala Bogu, da ne vsi in ne povsod) poti'gajo napol nezrelo grozdje. Nihče naj mi ne odgovarja, da je bilo gi'ozdje zadosti zrelo. Dokler je list trte in pecelj grozda popolnoma zelen, toliko časa ni grozdje zrelo, izgubiva kislino in i>ridobiva dan na dan na sladkorju in na dohroti. Zakaj se te dobrote ljudje hranijo, mi je nenmevno. Nemara je koroška pravljica resnična in mora i'es i)ridelati Dolenjec tudi v najboljših letih kisîicoV v Se Vipavci ,so letos sklenili, da ne trgajo pred IT), septembrom, dasi so z zoritvijo gotovo 14dnipied nami in jim vojaštvo, ki ga je v vsaki vasi jiolno, sila Škode dela, pri nas pa komaj da Malemaše dan ljudje dočakajo. To je gotovo žalosten pojav nevednosti in nerazsodnosti! Na D(denjskcm ní nikdar grozdje ])()polnoma zrelo pred oktobrom. Imam že 22 letne izkušnje in si ne dam oporekati. Patron trgatve je pri nas sveti Mihael (29. sept.). Ta dan hi moral veljati pač le za dobra leta. Vsaj imajo že sosedni Štajerci sv. Terezijo (15. okt.) za pationico trgatve. Ta naj bi prišla tudi pri nas v veljavo! Ker pa je letos dobro, izvanredno toplo leto, držimo se sv. Mihaela in pričnimo na Dolenjskem s sjilošno trgatvijo Še-le s prvim oktobrom in no prej, zlasti ko je vreme ugodno. B. Skalický. V jeseni ^ zdpužujmo čebelel Prišel je čas, ko bodo čebelarji od-jernali med in vosek svojim čebelam. Po stari navadi menijo čeljelarji se to ne more drugače zgodili, kakor da se čebele jjožvepla. Neštetokrat in povsod so ta način odjemanja cebelnih pridelkov odsvetuje, kcj' jo ne le nepotrebno, da se živalico v zalivalo za njih trud, umoi'i zato, da se jim zaloge odvzamejo, ampak je to za čebelarjenje v i>rihodnjem letu na kvar. Vsak čebelar se lahko sam pic-])j'ica, (ia zamore v jeseni na lahek način združiti dva panja in vsak vé, Čim več živalic ima panj, tem večja toplota je v panju in tem boljo čehele prezi:nijo. Nedvojbeno je dokazano, da čim je topleje v panju, tem manj medu zauživajo čebele, tem več si ga prihranijo do spomladi. Toplota v panju je pa v prvi vrsti odvisna od množine Cebelnega ljudstva. Zalo pa čebelarji, ne žvepljajte panjev, ami)ak združujte jih! — Kako naj se to vrši? Ker imajo v jeseni samo mlade čebelice v i'e d n o s t, t. j. samo te bodo dočakale spondadi, oziramo se le na te, da si jih ohranimo. Ko mine paša, líité stare čebele Iskat drugam med, začno ropati. Take čebele se pozna jio črni barvi, mladice so pa sivkaste barve. Ako vzamemo Ivan Dmitrič si slika v domišljiji jesen s svojim dolgočasnim deževjem. V tej letni dobi se mora dolgo hoditi po vi tu, po polju in ob reki, da se v resnici Človek skladi, potem pa hitro domov na požiiek žganja in pa kak košček za prigrizniti. l'o obedu se človek lahko vsede na naslanjač, si ogleda kak nov ilustriran Časnik in potem se ialjno zadremlje... Tem jesenskim vihram slede otožni in dolgočasni dnevi. Cele noči in dneve dežuje; golo in premočeno di'evje steguje svoje suhe veje daleč proč, izraz žalosti. Psi, konji, vse Živali so nioki'e, slabe volje, potrte. Tudi človek ne more iti na izpi'ehod; torej se ostane doma, bodi od enega koia v drugega in zre melanholično skozi motno steklo. Grozno dolgočasje ... Ivan Dmitrič se je slednjič ustavil in ])og!eiial svojo ženo. „Veš kaj, ljuba Maša, jaz bi se odpeljal v tujino!" In zdaj si je nai'isal v diilni, kako bi hilo zabavno potovati v pozni jeseni v tujino, tja v južne kraje... v gorko in solnčno Italijo.,, v bajno Indijo! „Tudi jaz hi Šla na vsak način v tujino!" je pripomnila njegova žena, „toda poglej Že enkrat, Če stoji v listu tudi številka !" „Ah, počakaj no!" jo je zavrnil nevoljno mož, Zojiet je začel hoditi po sobi in razpletati svoje misli naprej. Mislil je: če bo tudi moja žena šla v tujino z menoj V Jim! Potovati je že zabavno sam, ali pa v družhi veselih deklet, toda ne s takimi ženskami, ki celo pot mislijo na svoje otioke doma, ki vso pot ghidajo ljubosumno na moža, če le količkaj pogleda na stran po nnmoidočih ženskah, ki vedno ie pri-digujejo in zabavljajo in ki togujejo za vsako kopejko, ki se izda na potn, Ivan Dmitrič si je predstavljal svojo ženo, kako je obdana od velikanskega števila zabojev, škatelj in drugih navlak, vozi v vagonu in godrnja in ji ni nobena stvar po volji. Vedno mora on letati jio kolodvorih za-tijo ]»o vodo in druga okrepila, Siihdi ])a za-njo tako nima pomena, da bi se peljala v tujino. Ona je sitna in hogvekaj še .,. Hm! Prvič v svojem življenju je Ivan Dmitrič zapazil, da je že njegova žena pravzaprav stara in da ni za drugega kot za v kuhinjo, pa šo za kuhinjo ne bo več, medtem ko so on žai'i v vsej sveŽosti in čilosti. No, saj to ne misli tako resno, toda v bistvu i)a je vseeno res, da je najboljšo. Če ne gre ona na potovanje, Za-njo je isto, če se pelje v Neapolj ali i)a v kako majhno rusko mestece. Pa vedno bt silila, naj obiščeta njene sorodnike. In se je spomnil Ivan Dmiti'ič na sorodstvo svoje žene. Ali... vsi ti hi'atje in sestre in tete in strici in bogzna še kdo, vsi ti se bodo njega takoj oklenili, ko zvedo, da je zîidel srečko, in se mu prilizovali, sladko smehljali in prosjačili. Zoperna in suhoparna driižha pač! Če jim daš nekaj, zahtevajo še več; če se jim ne Ma, te preklinjajo, govore o tebi razne zmišljotine in ti podtikajo take stvari, o čemer niti sanjal ne bi nikdar. — Medtem ko je mislil Ivan Dmitrič na soj'odnike svoje ženo, so se mu zdeli naenkrat vsi ti strici, hratje itd, itd,, neznosni in sitni ljudje. Istotako so mu je zdel tudi obraz Žene dolgočasen, grd in zoprn. Mislil je: za denarne stvari itak nima smisla, iz tega torej izviia tudi tijena skopost. Ge ho denar, ki ga bosta dobila i)ri loteriji, [irejela ona, bi njemu dala gotovo samo sto rubljev in ostale tisočake previdno .skrila. Sedaj je pogledal svojo ženo srdito in ne več smehljaje. Tudi ona ga je zrla prezirljivo in polna sovraštva. Tudi ona je sanjala o bodočnosti, kako bo bogato živela in tudi si je domišljevala, da bi gotovo njen mož najrajše ves denai' ))ograbi]. „Da, na tuje stroške bi vsak koval načrte!" je priljjeval njen pogled. Tudi moŽ jo je razumel; skoro hi od jeze skočil iz kože, in da bi svojo ženo docela razjezil, je'po-gledal hitro na čelrto stran časopisa in potem slavnostno povedal: „Vrsta 9499, številka — 46! Ne torej 26!" — — Vse upanje in jeza iti načrti so splavali v trenutku. In naenkrat sta imela oba, Ivan Dniit.j'ič in njegova žena, vtis, da je njihova sotia zopel. tííiiiotna, majhna, nerodna, da je bila večerja, ki sta jo pojedla, skrajno neužitna in nezdrava ter je povzročala le bolečine v Želodcu in v glavi. „Vrag vzemi vas vse !" je začel renčati Ivan Dmitrič, „kamor človek stopi, (tovsod ostanki papirja, cunje in))rah!... Menda ni še nikdo očistil to sobo! Tu se ne da več ostati ! Najbolje bo, Če grem in se na prvem drevesu obesim!" zvečeť panj iz čebelnjaka in ga neseiiio 20 do 30 korakov (iroć ter po jmtijii jiekolikokrat na lahko udai'imo, se čebele prestrašene tiasrkajo tiicdn in potem preplašene letijo na stai'o niesío v Čebelnjak. Tiste čebele, ki b^tijo na mestu, kjer je stal popřed p;iiij, so stare čebele in nimajo iiikake vrednosti. -Mlade čebelice, ki jia ne ])oznajo bîgc panja, se »beračijo pi'i (li-ngib panjih. Ker itiiajo s seboj med, jib d r n g e čebelice rade s p i' e j tii e j o in ni se Ij a t i klanja. Te čebelice imajo največji pomen za ugodno l)r ez i ino v a II j e in uspešiio čebelarjenje v prihodnjem letu. Ako se tedaj Čebelar odloČi, kolikim panjetn bode odvzel tned, jib pi'encse v drugo lego in potem na opisani način združi, prihranil si je vse čebele in med jim bode neovii'ano odvzel. Ne bi letos Še posebno , na to opozarjali naše čebelarje, če iie bi se bali, kaj nas čaka prihodnje ieto. Bati se je, da bodo priliodnje leto čebele slabe, ker po suhih letih nasto[»ajo mokrottia in takrat se čebelam slabo godi. Ne le, da jih pogosto neugodno vrenie, dež in veter, sibio veliko na paši uniči, še bolj pa zaiadi tega, kei- ob Času cvetja ne dobijo nektarja. Ije močna Ijtidstva morejo vzdržati te ne-pjilike. V takih letih je tudi iiuilo rojev. Ako k temu še doilanio, da nas visoka cena Čebeliiiit pridelkov zluija k uiuuciiut čebelarstvu, tedaj jc razlogov dovolj, da ojnistimo staj'0 razvado in se oprimeino i;íkii.šenib, boljših nasvetov. A. ijapajne. Dvojni jubilej. v nedeljo, dne l(j. septembra 1917 je obhajal eden najuglednejših NovoniešČanov, g. ûlagr. rh. Jos. Herginann v ožjem kiogn odličnih povabljencev 5(Hetnico svoje dobe in 25 letnico kot lastnik lekarne v Novem mestu. Blag(t|»okojiii oče g. Bergiiiaiin-a je prišel 1. 1856. i/, Vorarlbeiškega v Novo mesto ter bil asistent v lekarni Dominika Rizzoli „pri aiigehi" dol. 1860, katerega leta je kupil in , prevzel lekaino od takratnega Ickai'uarja Karola Kabiani, ki je bil Novomesčati in si jo potem ustanovil lekarno v ákofji Loki. Dne 24. junija leta 1885. je obČespošlovani lîergiiuum v starosti 71. let uiilri, njegovo Ickai'iio je pa ju'evzel v luijeni pokojni Fei'dinand Haika, ki jo je vodil do leta ]S92. Med tem Časom je jirakticiral gospod Bergmaini ml. tri leta v Kranju v mnogo-Čishini lekarni Šavnikovi; nato je študiral dve leti na univerzi v Giadcu, kjei- jc bil . diiilomiran. Dve leti je služboval kot ina-gistei' v ol)čcznani lekarni Ubalda pl. Trnkoczy v Ljubljani; od tnkaj je odšel v vojaško" službo kot enoletni prostovoljec v ganiizijsko lekarno št. 8. v Ljubljani. Kno leto potem je bil še magister v Gi'adcn pri Vendelinu pl. Trnkoczy in od tam se je podal 1. 1892 na svoj dom, kjer je prevzel dne IG. septembra lekarno „Jos. Bergmann, pri kroni" v svojo posest in oski'bo, kateio uzorno vodi skozi let. Obenem pa obhaja že 34letnico svojega lekai'niškega poklica. Ob tej priliki posvetimo nekaj či'tic v čast obče i»iiljubljenemn slavljeucu in našemu mnogoletnetiiu naročniku. Gospod liergmann ni, samo izvrsten lekarnar, ampak je popobi mož na svojem mestu tudi v javnem in gospodarskem delovanju, kakor tudi v družabnem in zasebnem življenju. Veii let je bil občinski odbornik v Novem mestu ter Član okrajnega cestnega odbora. 21 let je pri gasilnem društvu, več let kot njegov načelnik; ni ga tudi požara, da bi ne bil g. Bergmatin vzglcdno iirvi na pomoč bližnjemu. Sedmo ieto načelnjo tiniïoini. meščanski gardi in godbi kot stotnik v pono« gardi in tnešČatiom, Nad deset let je skrben ključai' novomeške kapiteljske cerkve. — Je pa tndi član nialodane vseh novomeških društev; povsod deluje z vnemo in veseljem. Kot di užabnik in odkrit prijatelj je g. slavljenec povsod l)i'va upoštevana osel)a vsled svoje pii-jazimsti in vsled svojega zdravega hutiioi-ja. V časn vojne še posebno posvečuje g. lîei'gniann svoje moči vojnim podpornini namenotii, osobito Udečemu kiižu. V tem ozirii so njegove zasluge naravnost ne-prccetdjive. Dobro nam je znano, koliko je skrbel in se ti'ndil povodom odkritja Vojnega moža, koliko stoiil v tednih Hdvčega križa, v cvetličnem tednu, v dttevih lobcev itd,, da so imele vse prireditve v vsakem ozii'u dober uspeh. IVi vseh podjetjih ve-seličnih ali podpornih človekoljubnih značajev je g. Bergmaini vedno na raziiolago s svojim modrim nasvetom, s svojo spi'etno i'oko in z izdatno denarno pomočjo, saj se brez njegovega sodelovanja zares ne izvrši nobena slovesnost. Pri svojem vsestransketii zaposlenju pa ni zanemarjal naš slavljenec svojih prvih dolžnosti kot lekai'iiar in kot ski'ben gospodar in dolier oČe. S posebno ljubeznijo je navezan s sicem in duhom na vi'l.nar-stvo. Najlepše cvetlice ima ljubitelj cvetlic, najlepši vrt ljubitelj umnega vrtnarstva, g, liergmann. Ob enem je izl)oren vinogradnik. Njegov modeino ui-ejen vinogi'ad je prelep zgled v posnemanje, kar dokazuje njegovo vedno stremljenje po napredku. Pri vseh svojih obilnih skrbeh je pa vedno dobre volje, blagega srca in moder svetovalec, kar je vzrok, da se vsak v zaupanju zateka k njemu v vseh'položajih, Najlepša poteza značaja g.Bei'gmaiuia je njegovo dobro srce, ljubezen in nsmi-Ijeiiost do revežev. Koliko stoi'i tolažilnega ubogim, potrebnim in bolnikom, to vé le večni Plačnik. Povsod pomaga hitro, z veseljem in polnimi i'okami, če se gre olajšati ti'pljenje zapuščenim in sirotam... Neštevilni so otjoci, katere je on upeljal kot krstni boter v katoliško cerkev, ali katerim je bil birmanski botei'. Će nihiíe noče iti h krstu, g. Bei'gmann gotovo ne odreče tudi največjemu J'evežii ne! —- Jn takšno vzvišeno dejanje krasi gotovo naj-le[)Še njegovo dtišo in srco. Zato pa Vsemogočni bogato blagoslavlja njegovo hišo in podjetje in njegovo nesebično delovanje. V zelo skiomnili razmerah je prevzel lekaino in posestvo pred 25 leti, toda s svojo pridnostjo, marljivostjo in vestnostjo ju je, četudi z ogromnimi stroški, tekom časa povzdignil do današnjega slovečega imena in lepega blagostanja. Hvaležna molitev in ljubezen siromakov oblake prodirata, to vidimo pri g. slavljeneu. Njegova vstrajnost in poštenost ter njegova dobrosrčnost in plemenit njegov značaj so ])a pridobili g. Berguiannu po vsej pravici splošno priznanje in sjioštovanje v visokih krogih uradnikov, kakor pri somešČanili ter vseh stanovih. Da zasluži naš slavljenec zares javno pohvalo za svoje požrtvovalno in nesebično delovanje na lekarniškem, gospodarskem, karitativnem In patrijotičnem i>olju, nam je vnovič pokazal povodom svojih jubilejev. Ni se zaitiogel sam radovati. Želel je, naj se veselijo njegove sreče tudi reveži in bolniki. Velikodušiu) je podaril novomeškim revežem 200 kron, Ženski in moški bolnici po 100K v razdelitev in na razpolago in še več drugim dobrodelnim zavodom, kar nam pa ni dovoljeno objaviti, da ne žalimo njegove ponižne osebe. Liihko je g. jubilar pj'e-pričan, da mu bodo hvaležne solze ob-darovanih revežev prinesle tisočere obresti za čas in večnost. Končamo s prisrčnim čestitanjem; Vsemogočni daj dočakati g. slavljencii še veliko jubilejev! On naj ga ohrani do ski'iijne meje Človeške dube vedno zdravega iu čvrstega in v isti vsestranski zadovoljnosti in istem prijetnem raztiolo-žeiijii. kakor ga vidimo danes! Želitiu), da bi mtt bil njegov nadeiiolni sinko enkrat vreden naslednik, ki sedaj vestno služi cesarju in domovini, da bi IiiŠa Bergmaniiova veleuglcdna stala v čast in ponos še poznim novomeškim rodovom ! Vojni pregled. Italijansko bojišče. — Italijani so precej dolgo počivali po iiapoi'ili eiiîijste soške Ititke, v kalen niso doscfili iinena vredncifii Hspcliii. Sedaj eo pa, kakor kaže in se iz vojnega tiskovnega stiuia Hi. t. nt. poi'oCa, uvedli dvanajsto soŠko bitko, kajti (.'adoi'iia jc na juiticm dcUi HaiijŠke platiotc 15. t. tu. z vso sil« napadel naĚe |)0Bt0jankc. Napad ])eltote je tivcdcl kakor po navadi boimeči ogenj. V del našili postojank iidrli so Itidijani, a naši so jtli takoj vr^li h iijili. Ker vojvoda Aosta ni inoř,^el naravnost, vzeti sv. Gabrijela, zato je poizkušal ga obiti z líatijške visoke planote, da l)i si odprl pot v vi )avsk« dolino ozifcitia proti Ljubljani. Seveda merijo nastopi na Banjski planoti na Tolmin, ki zapira pot v Školjo Lokoj oziroma v Ljuliljatio. Ker se Cadonui zelo mudi, zatojc pričci nov l)oj, kajti polom v Rusiji jc oiočno učinkoval na Angleže in l-'raneoze iti sovraïno časopisje odkrito priznava, da je vojaško ravnofeřje močno zrahljano, ker sc ni mogoCe več zanašati na Uusijo. O mirovnih pogajanjih piše najuglednejše glasilo francoske vlade „Temps", „Tïmca" pa piše, da se na vseh Ijojiščib čuti ruska iiesreču. Delavski in vojaški svet petro-grajski zahteva mir, miru se pa )OVsod govori in piSe. Italijanom seveda to n vleČ, tem manj, ker tudi Italijani po tniru morebiti močneje hrepene, kakor neodrešenci po Trstu in Tridentu. Ce se diplomatie vsedejo za zeleno mi/.o iu prično pogajati za mir, se bodo seveda vse visoke italijanske sanje po vsem našem ozemlju, ki bi ga radi dobili, razblinile. V primeri z njih obsežnimi zahtevami zamo-rejo Italijani pok.azatÍ le naravnost malenkosten uspeh. Da bi imeli pri morebitnem sedanjem sklepanju mini kaj veČ uspeha pokazali, zato se jim tako mudi, Z druge strani se pa Cadorna tudi boji, da ga naše vzhodno ))oveljstvo z napadom ne preseneti. K'er se toraj zelo mudi, Ireba je Italijanom uvesti kaj hitro dvanajsto soSko bitko.' ' lltisk« bojišče. — ^'a bojni črti pri Ki^i napredujejo Rimi mej manjšimi boji previdno v ozemlju nuj njih novimi iu nemškimi postojankami. — Iz vojnega tiskovnega stana so poroča Bi. t. m., da so naše napadalne čete vdrle na veČ, inestiii v sovražne črte, tam uničile niske obrambne priprave in za-deiiile eno strojno puško in več vojnega ilaga. — Iz 1'etrograda javlja K. nr., da je začasna vlada razglasila Rusijo za re})ul)bko. Na znJiodnein bojišču se pričakuje my-kasheje nieseea oktobra zo])et večji boji. Doma6e in tuje novice. NajppisrÉnejše pozdravljen bodi v naši sredini novodošli veleč. gosp. kanonik Jakob Porenta, bivši priljubljeni župnik v Stopicali ter marljivi sotrudnik in velik doi)iotnik našega lista! Obilo blagoslova božjega naj spremljnje njegovo delovanje na novem častnem mestu! Dar. Ženski, bolnici v Novem mestu je daroval g. Jlr. Ph, Jos. liergmann 100 kron, za katere niti zavod izreka iskreno zahvalo. Velikodušni dar, Velespoštovani gosjiod lekarnar Mag. pharm. Josip Bergmann v Novem mestu daroval je i>ovodom ])ra-znovanja 50 letnice starosti in ob enem 25 letnice delovanja kot lekarnar v Novem mestu 100 kron bolnišnici Usmilj. bratov v Kandiji. Bog ga ohi'ani še mnoga, mnoga leta in mu povrni tisočero! Umrl je v Ljubljani demantni mašnik in iniuliratii stolni prošt veleč. gosp. Janez Evang. Sajo v ic dne 18.sept.l917 ob pol 3. uri zjutraj v 87. letu starosti. U. L P.! Drugič odlikovan, Novomeški trgovec, ces. svetnik g. Jurij Picek, ki se nahaja na nnmniski fronti, je bil drugič odlikovan, sedaj z bronasto kolajno na traku tira-brostne svetinje. Prisrčno Čestitamo! Poroka. Bne 19. t. m. se je v Novem mestu poročila gdčna Santa Koši ček, hčerka posestnika Fr. Košička iz Novega mesta z gosj», Ihibertom Millier, vîco-stražmojstrom. Bilo srečno! Poročil se je dne 20. t, m. v Novem mestu g. Janez Kornel j, delovodja pri Črnovojniškem delavskim oddelku z gdčno Frančiško Turk, Obilo sreče! Pomiloščen je bil od cesarja morilec grofa Rtiirgha, dr. Kric Adler, ki je bil obsojen na smrt. Smrtna kazen so mu je spremenila v 18 letno jeČo. Pisma vojakom v zaledju niso več poštnine prosta. Glasom vladne naredbe je ireha odslej vse poštTie pošiljatve vojaškim osebam, ki niso neposredno na fronti in ne i)obii ali ranjeni, torej vsem, ki opravljajo službo v zaledju, etapi ali vojnem ozemlju, frankirati. Nesreče. Jože Florjančič, premogar na Kniielu, se je ponesrečil pri dvigalu za premog, ňkripec mti je raztrgal kazalec in sredinec desne roke. — Franc UdoviČ, dninar v Kandiji, si je poškodoval več prstov desne roke pri krožni žagi. — Dominik Mavrič, begunec iz HenČ, se je ponesrečil liri konjih. Konj ga je udaril, nni 1'azbil spodnjo ustnico in mu je izbll štiri zobe iz zgornje čeljusti, — Jože Bradač, posestnik na Dol. Polju, je i)adel z neke višine na trda tla. Ranil se je na glavi ter si hudo iircti'esnii možgane. Navedeni ponesrečenci se zdravi jo v bolnici Usmilj. bratov. Dolžnost delodajalcev, povrniti nagrade za prijetje pobeglih vojnih ujetnikov. Po ukrepu c. in kr. voj. ministrstva sc imajo naložiti stroški za prijetje pobeglih vojnih vjetnikov vedno delodajalcu. Pristojno taborišče vojnih vjetnikov bode tedaj pozvalo v vseh slučajih, v katerih se iirizna za prijetje pobeglih vojnih vjetnikov nagrada, ali so jia sicer stro,ški na* stali in je vojni vjetnik jiobegel od delodajalca, ki je v smislu „določb" dolžan skrbeti za njegovo varstvo, lega delodajalca, da povrne znesek, ki se je izplačal kot nagrada kakor tudi druge stroške, ki so nastali s prijetjem vojnega vjetnika, ker bi se sicer navedeni zneski odiegnili od kavcije. Nova založba v Ljubljani. V seji na-čelstV4i dne 25. avgusta 1917 je bil izvoljen predsednikom odbornik g. Fr. Finžgar, župnik v Sori, podpredsednikom pa g. B. Remec, profesor v Ljubljani, Bolgarska kraljica Eleonora je po daljšem bolehanju v Sotiji dne 1 2. septembra umrla v starosti 57 let. Pokojna kraljica, rojena i)rincczinja Reuss, je bila izredno dobrosrčna in blaga gospa ter prava mati revežem. Otroke prve Ferdinandovesoproge je srčno ljubila, a njen zakon je bil brez otrok. Kraljica Eleonora je ves čas vojske kot usmiljeiika stregla ranjencem po bidniš-nicah. Bolgarski narod je kraljico Eleonoro radi njene ljudomib)sti visoko čislal. Naj ji bode Bog večni plačnik! Marijina kapela na Brezjah je dobila novo belo streho, kar daje čudodelni hišici posebno mično lice. Smrt. Dne i;-J. sept, je umrl v novomeški okrožni jetnišnici Janez Jonke, star 56 let. Bodi mu Bog milostljiv! Prostija. Dne U. t. m. je bil vzet ali mogoče po nevednosti zamenjan od kolodvora Zatičina do kolodvora Uršna Sela majhen zavitek, v katerem so nahaja nekoliko Črnega, svilenega blaga. Prosi se, da dotična oseba odda pod nagrado na ui)ravuištvo Dol. Novic. Gospodarstvo. Proti uvažavanju živi). Jako ostre odredbe proti uvažanju živil v Ljubljani je izdala kranjska deželna vlada, Cela vrsta ljudi je dobila od deželne vlade pismena navodila, da mora v vlakih, na kolodvorih, na mitnicah preiskavati tudi prtljago civilnega prebivalstva. Zasega kislega zelja in repe. Vso mnfžino kislega zelja in kisle i'epe je l>riglasiti in ponuditi v nakup na „Obst-Oemuse-Stelle" na Dunaju L, Planken-gasse 4. Pridelovalci, ki nimajo kislega zelja in repe več kot deset kvintalov (1000 kg), so priglaševanja odvezaui. Apno. Novomeška kmetijska podružnica je naročila za svoje Člane S vagonov apna iz Zagorja ob Savi. Ker je nekoliko vagonov apna že dos|)elo in je jako mast.no tako, da so naročniki ž njim jnav zadovoljni ter je tudi ceneje, obvešča kmetijska podružnica svoje člane, da sprejema še nailaljna naroČila za apno. Zglasiti sc je pri načelništvu kmetijske podružnice. Kako se bomo preživljali. Uiad xa ljudsku [íreliiaiio meiiî urtiditi imrnlii) žita tako, (la Ď(íška, Moi'avska, Řluzija, Galicija, Bukovina, Gorenja îii Sp, Avstrija, izvzfífiiši Diitiaj, Mfi l)()(lo izvažale knisiicga žila ili sc bodo moi'ate iii'iiživijati s [iri-(lelki lastne (it;ž(íle. Na Dunaj, Koroško, Soliiograško, ICianjsko, Tirolsko in Prtul-artiUko, kakoi" tnili na Piitiior.sko in v Dalmacijo bo krušno žito dovažalo, ker so te dežele (oziiorna iiiosto Diitiaj) pasivne. Dovoz se bo izvršil iz Riiinutiije tei' (iol)itiio v Avsti'ijo polovi«) celotnega nniiniiskega pridi^lka. Mletev ječniena bo v ki'atkeni prepovedana. Krajepisno-zgodovinske črtice iz Belekrajine. Priobčil L. Kolbezeti, Izlet k svetemu Križu. (Koreo.) Poljanske gore so dobro skrivaliŠĚe za divjačino: medvede, volke, srne, lisice in zajce. Marsikateii lovec iz Črnouitja in Poljan bi znat veliko zanimivosti poViulati o svojili lovskili doživljajih med medvedi, volkovi in srnami. Naj omenim le znamenitega lovca, g. Lokarja, učitelja v Dob-liííili, oćela slavnoznaiiili vojakov Loitaijev, ki so bili v tej svetovni vojski velikokrat imenovani in visoko odlikovani; diugi ori-ginahii lovec je bil g. Pavlin, zdravnik v Črnomlju, ki se je veliko trudil, da bi se po račji kugi zatrti raki, obnovili. Nad Griiem se vije cesta med vinogradi dalje proti Bistrici in Nemškiloki; pri Vidošiii na razcestju jo pa kreneva na desno proti maverlski cesti. Kako idilično izgleda vsa ta okolica okoli Vidošev, Doblićke Goro nad cerkvijo sv. Vida proti Mavrlu in Strážném vrliu. Vscnaokrog žlahtno sadje, inarelicc, ponekod tudi iige, breskve, mnogovrstne 1'ane bi'Uške ín žlahtna trta, da bi [trav labko vskliknil s pesnikom: Okolica ta je ])odoba raja. Izobraženec s jiesniškim poletom, ki je ljubitelj lepe prirode, naj vzame sabo v to okolico Homerja, Horaca, osobito pa rimskega pesnika Vei'gilija, in se bo naslajal na teh jiesniškili proizvodih, gledajoč notri opevano umetnost in poezijo v naravi, v svoji izvirnosti in stvarnosti. Posebno se prilegajo Vii'gilijevc pastirske pesmi (Bukolika), kjer i'imski pesnik mojstrsko ojiisuje pastii'sko Življenje v naravi. Najbolj naravno idilično pastii'sko Življenje vidiš tu potnešano z Živahnim, veselim belokranjskim viin'tfarstvom. Pod cesto, ki veže Bistrico, Maverl, Stražnivrb, RožiČvrb in Rodine, se raztezajo bujni vinogradi z belimi zidanicami in riijavimi hišicami, ki izgledajo od daleč kakor dolge ulice po gori raztresenega mesta; tu bivajo Živahni viničarji, ki vabijo mimoidoče v svoj hi'ani in kaj radi ponudijo svoj pridelek na pokušnjo; tudi okoliški kmotje-posestnUti, ki imajo tu svoje vinogiade, pohitijo ob nedeljah za odmor in razvedrilo po vino v barilcih na bisagah, pred svetki, za mletvo in košnjo, ko so večje di'užinske in gospodarske potrebe, ga tudi v vedrih na vozeli piipeljejo domov; ob trgatvi jo pa vse živahno, ker se vsakdo veseli sadu svojega truda in brente in kadi se polnijo s sladkim vinskim moštom. Krasen in zanimiv je jesenski čas ob trgatvi; po budi poletni vročini je beloki'anjska jesen kakor nalašč ugodna in mikavna za viriiiàija in poljedelca. Na