Ljudska knjižnica .


Zvezek I. 

J. S. Machar : 
Magdalena. 

S pesnikovim dovoljenjem prevel
Ante Dermota.


o Cena 2 K. o 

Ljubljana 1903.
Založili »Naši zapiski« (Jos . Breskvar in tov.) .



Popravi 

Str. 28. vrsta 3. : špičasto da ima brado , 
» 32. » 24. : plamen zročo . 
» 44 » 10. : ga, o prvem mraku hite l 
že je v hišo v peti okraj . 
» 74 . » 1o. : ljubil iz dna duše svoje . 
» 97 . » 18. : zna reelno, bralec dragi ! 
» 99- » 4 : Kakor vrata k njih prihodu 
» 99. » 6. : stožčastih je tu neskončn i 
» 1o5 . izbriši spodnjo vrsto ! 
» 1o6. Vpiši med vrsto 12. in 13. verz: Nov most spenja 
se urez Labo . 
» 109 . vrsta 12 . : v plenum nazaj . 
» 123. » 5. : švigajoči s palčico mi 
» 123. » 19. : ploščo treskali stekleno . . 
» 125. » 7. : Idejo mi k oskrbniku , 
» 127. » 22. : čuva jo — «o ne mamce , 
» I 49 . » 1o. : skromni, stežka le živit a 
» i 6o. » 14 . : zatopljeni gledata v stran . . 
» 172. 19. : vendar še doživel dobo , 
» 173 . » 22 . : zgrabijo. Ta celi park se 
» 181 . » 5. : že nehajta !« Zdaj županj a 
» 198 . » polne ognja in obetov 
dobrih 
» 203 . » 6. : sika dolgi tenki jezik 
» 207. » 23 . : sta otrpli. Vsaka kretnja 


Str. 216. vrsta 8. : julijeve! Dalje precej 
» 224. » 12 .: v nje komarji se in vešče 

226. » 19.: ki odtod jim luč prinaš 
a
» 249. » 13. : čisto mokri še. Po zraku
» 260. » 7. : Luci čuje, kak grobar se
» 264 . » 17 . : segal nanjo rodni bratec —
» 270. 18. : v daljo jo izganjajoče 
.


Ostale posledice tiska v tiskarni »Edinost« popravi 

čitatelj sam. 

Tisk J . Blasnika naslednikov v Ljubljani. 


Moj čitatelj, morda dosti 
dobrih slik pozna: in slabih, 
r;sajoeih v sitih barvah 
(kri, zlato, rubini, jaspis) 
sohlca nam zapad ? Odpust i 
to vprašanje, morda bode š 
avtorju še le hvaležen ; 
če povem ti kratko : Solnce 
je nad Prago baš zašlo. . 

Majnikova je sobota , 

Prizorišče peti okráj . 

Žgoči dan si po zatonu 
prvič krepko je oddahnil . 
Nekaj vlažnega je v zraku ; 
intenzivneje po ozkih, 


ulicah so kratkih, krivi h 
zavonjali razni hlapi . 
Siromašne prodajalne 
Izraelcev so zaprte , 
krog njih pa življenja žil a 
vendar bije v burnem taktu : 
pestra zmes roji ondukaj , 

govoreč, smejoč, šaleč s e 

delavci, ki od plačila 
prišli v vmazanih oblekah , 
postopači in vojaki , 
fabričanke lic rumenih , 
las na čelo počesanih , 
hišine kriče zgovorne 
poleg shramb, upadle žene 
z bledo dečico v naročjih, 
pred uhodi hiš stojijo , 
z ostrim govorijo glasom 
že iz krčem lesketa s e 
plina luč, duše jo rdeči 
zastori, a tu in tamkaj 
že harmonika krekeče — 
žila žitja bije . . . bije . 

Osem ura . . . Tam nad Prago 
so zvonovi zabrneli . . 


-žalostni ubrani zvok i 
zgubljajo se v tem vrvenju 
Svet trenotek . ., Gluhi bron pa 

nad ugaslim dnevom žgočim , 
nad tem morjem streh rdečih , 
'ad nebrojem raznih stolpov, 
-nad somrakom, plavajočim 
tje v pletivo tesnih ulic , 

-nad vsem, kar se v njih zdaj giblje , 

nad veseljem njega ničnim , 
žalom, bedo in ponosom , 

jubavjo, strastjo, hinavstvom , 

nad malenkostnim, ničevim , 
efemernim »jaz« človeškim — 
kvišku tje v neba obok 

poje svoj : Maria, ave! . 

N cveb krivih ulic voglu 
baš pobeljena je hiša ; 
za nadstropje previšu'e 

sosedov rdeče strehe , 
Zaluzije so spušeent. 

po vseh oknih, vse -mrtvo : 
le visoko tani pri lin i 
v oknu bela glava,, — rok i 
suhi je sklenila — starka 


moli, zre v oblake rdeče ; 
lep kontrast : Življenje doli, 
divje, bujno in vrveče — 
tu pa konec : beli lasi 

in molitev — skoro bil b i 
lepo spredel paralelo , 
kakor pesnik s patosom — 

a na srečo starka (najbrž 

lesk neba jo oslepil je ) 

gledati začela doli 

je na živo to vrvenje 

in oči nje stare, dobr e 

zasvetile so se naglo , 

presenečeno se rok i 

sta razpletli od molitve , 

prečo malo pogladil i 

starka je izginila . 
Baš je stopil nekdo v hišo . 

Trdo šel je po stopnica h 

škripajočih, prekoračil 

kratko sprednjo sobo. Starka 

tu je stala Že pobožna : 

»A—a—ah!« roko mu stiska . 

On jo stisne s koncem prstov . 

Starka že odpira vrata 

4 


druga, z drugo roko pravi 
došlecu o tem in onem , 

kaos, da ga ne razumeš 
gost pa vstoDa brez besed e 
v sobico odprto, das i 
v isti vlada gola tema . 
»Smrti bila bi se dane s 
nadejala !« nadaljuj e 

starke glas klepetajoči . 
ne pa Vas tu! Koliko j e 
tednov že, odkar z obisko m 
niste več nas počastili ! 
Že pol leta ! To je grozno ! 
Znanci Vaši pravili so , 
da soprog ste! Jaz smejal a 

sem se — v tem Tom PŽ sem ženski ! 
Ta oženjen — pravila sem ! 

Dolg natakar v tem prižgal j e 

treh velikih lustrov luči 
zdaj zbliščal se salon j e 
zlatordeče tapeciran , 
mizic rnramorjevih poln . 

S sten, z barokovib okvirjev 
gledajo te barvotiski --
slike polonagih žen . 

5 


Za oguljeno zaves o 
glasovir stoji . Parfum 
v vzduhu trepeta ; in vina, 
las spletenih vonj, tobak. 

Moj junak (čttatelj morda 
odpusti mi, da ga zopet 
vlačim sem med oklepaje : 
ti so kabinet mi, v kterem 
z bralcem se brez prič zgovarja m 
torej moj »junak,< — junak ni 
prav za prav v pomenu stari h 
in romantičnih gospodov, 
iz navade tak mu pravim , 
prodno vam povem ime ) 
sede v kot, prekriža nogi , 
dé cilinder svoj na mizo , 
vrže vanjga rokavic e 
in nasmehne starici se , 
ki nasproti njemu sede. 

»Kaj pa vi ?- roke si mane , 

da mu pokajo v njih členki . 

»Vse je šlo po starem tiru , 
gre še danes . . . Nekaj vendar 


se zgodilo je . , Umrla 
Katja je !« 

»Kdaj ?« 

»Temu Že je 
pet, šest tednov. Baš sem bila 
jaz pri nji v bolnišnici . . 
Reva mala ! 'Verjemite, 
bilo ji je šestnajst let le , 
vmirala je tak nerada ! 
Kak oči nje varne zrle 
plašno so, kako boječe ! 
Spačena je bila, da je 
spoznal nisi . .« drobne solz e 
zablestele so se starki 

na obrvih. 

»Res, sočutna 

sce, =dam«, smehljal se gost je. 

»Saj pa bil je to trenotek , 

ki ne da se pozabiti« , 
resno je madam menila . 

Govorila sta še dalje 

mnogo ; go,t ironično je 

vse glosiral, starka pa s e 

spuščala je vedno zope t 

7 


v širno strugo svojih čustev . 
V tem salon se je oživljal . 
Deve pestre prihajal e 
so v fantastičnih oblekah, 
smel pogled v očeh ognjenih , 
neder sneg razgaljenih, 
žgoč parfum in goli lakti , 
polna meča — da, da, te s o 
s čustvom že zbankrotovale 
in igrajo v tein igrišču 
za kos kruha : dres imajo 
šalo, smeh, mladost, lepoto — 
jutri pa se list obrne , 
in za zrnir je vse zgubljeno . . 
Nemo klanjajo se gostu , 
ki motri jih z okom hladnim ; 
svalčice prižigajo si 

In prepevajo napeve 
in se šalijo brezskrbno — 

kakbr včeraj, — morda jutri . 

» Ono vitko v črnih krilih « , 
mu madam je šepetala , 
,>drznem se priporočiti 
čislani pozornosti . 


In ta vitka v črnih krili h 
spetih do -vratu krepostno , 

ta edina, ki dejal bi , 

da med Venerarni temi 
Te lvTarjetice spominja --
tista tam-le z licem svežim , 
z okom modrirn neupadlim 

razčesano koso vrhu 
čela belega — poskuša 
pušiti baš cigareto . 
Težko to je, dim duši jo , 
in kašlja, smeji se zopet , 
da blešče se zobki drobni 
kakor vrsta biserov . 

Starka : »Gospodična Luci !<< 

Pride, gostu se prikloni 
z gracioznostjo šaljivo 
vse& se nasproti njeg a 

in v oči se mu zagled a 

in začne se mu smejati . 

Starka pa odide. 

Živce 
vse junaku zdaj prešin e 

smeh teh ,išnjevih očij e 


in ironska apatija , 
zapusti ga, duma v ljubki 
mu drhti toploti, nekaj 
sili v smeh glasán, brezskrben 
ga, podoben smehu decc , 
šali se, ne da bi zbada l 
govori ji zanimljivo — 

oh, oči ta ženskih čar ! 
(čuj me, prosim, bralec dragi 
psiholog bo pač kozolce 
všem ljudem očital mojim , 
da značaji so nemožni -
torej Že sedaj prog-lasam : 

v to, kar ljudstvo tu nazivlj e 

naš značaj, al pa karakter, 
ne verujem, ker nazor moj 
drug je	- modrcev najboljših , 
malo v njem materije j e 
malo mistike in teme , 

toda v verze mora iti . 
»jaZ« naš — je samo želodca, 
živcev in vremena suženj , 

a večinoma udá s e 

»jaZ« u drugih naših bližnjih , 

bodi, da je ta močnejši, 

bolj vabljiv je, uran obratn a 

'o 


jaz(<-a našega — tako sm o 
vsi tu le kameleoni, 
res, priznavam, z neko slab o 
vrsto glavne barve, tod a 
ta pod zgornj'mi navadno 
se izgublja barvami . 

Al rečeno učenjaški, : 
vnanjih vplivov tu je človek 
rezultanta, duša pa je 
plošča fotografična. 

Magnetizem — toda dosti ,
dosti sive teorije ,
ta dva v tem se lepo živo
pogovarjata, smejita. )
Predmet lep! '-.';entjanška božja*
pot — in množica z dežele,
ognjemeti na Veltavi ,
v ulicah pa žitje pestro,
in naprej tako še dalje —
predmet, kteri je zanima l
dosti že ljudij, duhov še


Z,entjaw':,ka božja pot je na čast Jana N epomue I. e g a, o katerega svetlaRtvu dvomijo nekater i 
zgodovinarji čuki in nem z ki o 


večjih nego moj junak . 

Že glasnejše je v salonu . 
Vino pijejo tu gostj e 
s slatino. Gospod je Plojhar 
blizu mizice junak a 

krasno čelo nagubančil , 
puši tretjo cigaret o 

in nekako bled postaja , 

tam gospod Brouček pravi 

o popotovanjih dolgih . 
cločirn deva mu kipeč a 
z ročico maši že usta . 
Verunski, kip-ar- propadli , 
tu podpira svojo glavo , 
in prijatelj, vulgo litje, 
vedno mu brenči v ušes a 
zastrupljene reke svoje ; 
in gospod Klemént . . . (priimka 

-mu ne vem) sedi sam v kotu , 
piše list sentimentalen 
(tretji že) prijatelju 

o platoniški ljubezn i 
svoji, a po strani gled a 
neko vabno črnolask o 

-ondi Bogdan, nek posestni k 
iz Šumave, od malérj a 

12 


z »Lastovicami«"') zabrede l 
je na polzko pot življenja, 

glej, in tu mu prija bolj e 
z roko eno mi objemlje 

vratek črne bajadere , 
z drugo roko nese čaš o 

k ustnam njenim, in smehlj a se 
tam pa Banovski otožn i 
Onjegina mir leden i 
trudi se posnemati . 
V miznici imam spis veli k 

o Ronovskem, dvajset tiso č 
verzov menda, rimanih, saj 
kakor dober vsak poet se m 
nekdaj tudi pisal Fausta , 
a previdnost višja cula 
je nad njim : moj Banovsk i je 
v veke pokopan mi v pult u 
»astovice«»laštovky« je daljša pesen El , 

Krásnohorské, češke pisateljice starejše mode . Bogda n 

je oseba v ti pesmi, bedasto narisan lump . Plojhar j e 

junak romana I . Zeyerja, ostali moški v tem lokalu s o 

iz g‘.imáe-kovega romana „Štesti” in iz knjige R . Jesen

ské ,Tii listy" . Pesnik jih je vpeljal v ta lokal, da po 

kaže, kako se vedo v takem življenju . „Malo kritike , 

malo posmeha je bilo v tem” — piše avtor. 


med »antičnimi« stvarmi) ; 
nekaj moških, starših mlajših 
še. naštevati jih nočem, 
z deklicami se zabavlja — 
vzduh se napolnjuje z dimom , 
gorko sapo, in v tem mirn o 
znanca bavita se dalje . 

»Torej bili ste na Laškem ? 
Vas zavidam . Pol zivljenj a 
tam za leta pol bi dala « . 

»A zakaj ?« 

»Tako. Tam menda 
nekaj je prekrasnega. 
Niti se ne da izreéi . 

Dišati to čutim s pesmi : 
»Kennst du das Land . . « 

»Sanje, sanje , 
pesniška je tradicija. 
Glejte, prosim, moje vtiske : 
Na najetem mezgu jezdil 

sem čez Apenin. Florenca, 
modri Arno, in pod nebom 
modrim deli gaji oljk 

i4 


a na vsem na vsem sledovi 

milijard očij so glupih , 

ust odprtih in citato v 
z Bedekerja. »Tu junaka 
mojega pogled zaden e 

zaničljiv od mizic e 

tam sosedne — indigniran 
ga poslal gospod je Pojhar) . 
»In pa Rim«, nadaljeval je , 
»lepa stvar. Vse cerkve, zbirke 
sem pregledal, katakomb e 
sem prelezel vse do zadnje , 
kardinalov par sem videl , 
papeža, in v parlamentu 
opozicije lep nastop , 

dolgočasil se v Kampanj i 
in preklinjal vse voznike 
in vročino, muhe, redkev , 
česen -- grozno je poglavje 
v talijanski kuhinji. — 

vrhu tega pa naenkrat
zgrabi vas bolestna Želj a
po ti zakajeni Pragi —
in najurnejši kurir,
ki na sever spet Vas pelje.
zdi se Vam le kakor polž --. «


1 5 


Tu prekine mu besedo 

oster zvok klavirja -- valček . 
Toča zvokov ta pa vrže 
v družbo novo mi življenje . 
Tu mi ena deva z nogo 
potrkava v taktu, drug a 
z dlanmi tleska, nek mladeni č 

kodrolasi plavolask o 
vitko krog pasu lovi , 
pleše ž njo med mizicami . 

Kakor v sanjah poluglasno 
Luci poje z glasom tenkim : 
»Saj le enkrat, srno na svetu , 
kras je nam le enkrat v cvetu , 
lice zguba nam starost 
aj, kje naša bo mladost . 
Glavo zdaj povesi. Neka 

žalost zablišči ji v oku, 
a le hipno . . . In pogladi 

čelo z dlanjo si. In glavo 
dvigne kljubujé, zasmej e 
se naglas : »No, kak je dalje ? « 

Bralec dragi, oj, ne sod i
po le-teh osebah in p a


I 6 


po lokaliteti, da te h 
verzov avtor posvetnjak je, 
samopašnik, proti redu 
svetnemu upornik, cinik 
pust in nemoralen, troj i 

htel z višav bi zvleči čistih, 

modrojasnih poezij o 
nekam dol v orgij močvirje — 
ne, on je preprost filister , 
suženj svoje kancelije , 
državljan, plačuje davke, 
mirno sodi on o svetu , 
zmerno je in zmerno pije, 
po večerji vsak dan čit a 
vvodnik in novice dnevn e 
prav predplačanega lista , 
in na dolg si kupi časih 
knjižico pohvaljeno, 

je vesel na zadnji strani, 

če konča se vse s poroko, 
ob desetih se uleže , 

mirno, dobro spanje spava 
do pol osmih . . . njega verzi, 

ki jih spisal v prostem času, 
sprva bili so pač čudni , 

7 


izveneli pa ubrano 

so v moralko čitank e 

torej upa po pravici ,
da s tem delom pri vseh znanci h
v dober se spomin zapiše .
Ták zares je torej avtor.


Dalje sveto tu obljublja ,
da odide s tega kraja
med ljudi poštene zopet,
da popisoval bo Žitj 2
mirno, svatbe in botrinje ,
dobrih bližnjih razgovore ,
in tak upa, da enkrat se
na poslednji strani knjige
od eitateljev poslavljal
bo v prijateljstvu najboljšem . .


»- dejte, kak je to mogoče , 
da ste s tako čisto dušo, 
da ste s tem očesom jasnim 
vendar padla v ta brlog ? 
Ali svet za Vas prostor a 
ni imel drugje ?« 

18 


» Bože! « 
se mu smeje, »niste prvi , 
ki me zdaj tako vprašuje. 

Sem-le človek lahko pride , 
še ne ve, ne ve, kako . . . 
lep obraz in malo bede	 

ta svet za Vas je precej 
-kakor napoševna ploskev : 
en korak — in že ste doli . 
In pa, eesto tak premišljam, 

morda to je zakon večen , 
-da za neke mesta ni , 
.ako ne tu doli . .. doli. . .« 

-»Mir zavidam Vam, s kateri m 
zrete na življenje svoje« , 
dé on z malo ironije . 

»Toda, ali ni trenotk a 

v ti-le čisti atmosferi , 

ko Vam davi grlo groza ? 
Prernišljujete o tem li ? 
Mislite li kdaj v prihodnost ? « 

Pa čemu? Si-li pomorem ? 
Nič ne mislim, časa nima m 

9 


za tak brezuspešno delo 
ko premišljevanje moje« . 

Moj junak je v čudnem stanju. 
V njem zdaj veje neka dobra 
nravna notranja resnoba . 
V duši vsaka mu beseda, 
ki jo reče, še trepeče. 
On na skrivnem v nji si laska, 
in sam sebe ceni višj e 
zbog strani moralne svoje, 
ki jo baš je naše] v sebi . 
Neprijetno ga le draž i 
mir te leve ; rad bi videl 
Žalost njeno, njene solze , 
čul romantično dogodb o 
kakšno, dasi izlagano, 
rad bi videl, kak obupn o 
si z rokami gladi čelo — 
ona nič . Nasproti njemu 
tu sedi pri mali mizi 

v sobici podolgasti, 

z rokama v naročji, modre 
gledajo oči v plamen ji) 

20 


tje v svetilnico, v zenica h 

_žarni točki se bleščita. 

Tam od spod pa smeh zveni , 
zvok piana in teptanje, 
a le tiho, pridušeno, 
kot odmev iz daljne dalje . . . 

»A prihodnost . . . kdo na to bi 

mislil, česar danes ni še . . « 
pravi ona s tihim glasom . 

»Ne, Vi ne umevate, ne , 
tega žitja«, govori on, 
»vendar pa, kak bajna stvar je 
to Življenje! Solne; zvezde, 
vonj spomladni — mislite si , 

.da ležé oči te vaš e 

3 rakvi mrtve, doli kje, 
tukaj pa vse dalje polje, 
sveti, cvete al brezmern e 

3 tem ne čutite bolesti ? 
In življenje Vaše . . . rajši, 
to prisezam, gledal bi va s 

3 rakvi doli. Kak bo konec . 

?I 


Kakor Katje, o kater i 
pravila madam je preje ? 
Al postarate se v bedi , 
v gnusu tu ?« Junak moj vzdihnepol pomilovalno, nekaj 

pa v ogorčenju moralnem . 

»Ne, ne, ne, to bo drugače . 
Mora biti .« 

»Kak ?« 
»Ne vem še. 
Ne postaram se, odidem prej . « 

»Odidete? Kam neki ? 

Kak fantastične besede ! 
No, povejte mi -« 

»Povem Vam .. 
Zdaj obšla me je odkritost, 

a čemu, ne vem. So hipi, 

da, ko se spominjam vsega , 

mladih, zdanjih in bodočih 

svojih dnij. Nad sabo sama 

čutim le pomilovanje 

22 


neizrecno . Druzega nič. 
Mislim v tem si, da prihodnji č 
v takem-le trenotku moram 
zginiti iz le-te hiše 

in leteti kakor strel a 
tja po ulici nemarn i 
k vodi dol . . . S stališča tega 
motrim jaz Življenje svoj e 
In bodočnost . . . Da le groze 
ne bi bilo, ki me vedno 
pri tolažbi taki zgrabi! ., . 
Voda strašna in ledena , 
hu, zelenkasta —< 

Telo se 
vse ji trese v mrzli grozi , 
roka pade ji na mizo , 

bela ročca, prstki vitk i 
bobnajo po nji nervozno. 

Moj junak je ljubil vtiske 

(kakor mi moderni vobče ) 
dovršene, a pogrešal 

pri ti levi je še nekaj ; 

čutil je sočutje, dobro , 

a sočutje to je bilo 

23 


gladno, (veš li, bralec dragi, 
da trpljenje tuje, tuj a 

žalost je slaščica živce m 

našim ?) tem bolj gladno, ker m u
pokazala duše kos je ,
ko obšla jo je zaupnost.
Vso bi rad poznal, pa vpraš a


jo sočutno, pridušeno 
po minolosti in gleda 
ji pri tem v oči resnobno , 
motri z dolgim jo pogledom . 

In pripoveduje tiho,
rezko mu in v kratkih stavkih .


Oče nje je bil učitelj 

V mestu malem na deželi .
Mater zgodaj je zgubila.
Sama tak Lucija rastl a
brez nadzorstva je, brez vodstva.


Oče zgubil se, popival , 
cele je noči kvartal, 

v tem doma je ona brala , 
kar je bilo. Zgodaj dala 
se je zapeljati. Toda 

2 4 


Ile s strasti, ljubezni, neg o 
le bolj z radovednosti . 

Izpodili so očeta. 

Šla sta v Prago. Tu postala 
guvernanta dveh otrok j e 

pri meščanu bogatinu , 
lahkoživcu. In gospa jo 
ljubosumna brez povod a 
vedno je zasledovala . 
Krajcar vsak ji vzel je oče , 
hkrati pa ji zmir očital, 
da premalo je. Ta oče ! 
kar živi, nikdar ni čula 
ni besedice ljubezn i 

z njega usten . . Samo mater 
v blaženem ima spominu , 

na ljubezen pa očeto v 
ne veruje . . Črez tri mesce 
hiša ta bila peklo . 
Šla je. Oče našel ji j e 
službo prodajalke. Novo 
peklo. Uveljaviti n i 
mogla se. Tovarišice 
mučile so jo zbadljivo . 
'Šef jo je surovo kregal . 

25 


Šla je spet. Na dolgo pravi l 

in široko ji je oč e 

o življenja celi bedi , 
o poštenosti tak zvani , 
ki pri ženski dim baja je, 
končno pa ji je predlagal , 
naj se vrže sem v to strugo . 
Vrgla se je. Boljše tak 
žije tu kot tam je žila, 
oče vsaj je zadovolje n 

z njo povsem. Madam ima jo 
rada. No, razlog ljubezn i 

stare žene pač ji znan je, 
a hvaležna ji je zanjo -
ker ji to je nenavadno . . 

Sit junak je moj. Z desnico
bobna zdaj ob mizico ,
sence si podpira z levo .
Dolg zavlada molk med njima..
On se dvigne . Roko stisne ,
govori nakrat ji suho :


»Dobro bode, če se dane s 
kar tako razideva . . . « 

26 


Bralec dragi, vidim , 
kak ti v dvomih pogleduje š 
avtorja le-teh vrstic ! 
Govorim ti o junak u 

in te vlačim s par sto verzov 
zmir za njim, pa še ne vem , 
prva da dolžnost mi bila, 
da popišem ga nekak o 
in predstavim ti natančno ! 
Pač desetkrat že dejal si : 
glej, starejši prav imajo , 
mlada generacija ta 

v vsem je vendar ie površna . 
Bralec dragi, prosim lepo , 
spomni se, kaj knjig prebral s 
spomni se ljudi popisov , 
ki jih vsak je s hvalevredn o 
pridnostjo naredil avtor ! 
Roko k srcu, in povej mi: 
al predstaviti si moreš 
enega vsaj izmed njih ? 
Tudi jaz ne . Ko bi rekel, 

2 7 


da juna.z moj las je redkih , 
kot sedanja vsa mladina , 

-špičasto -ima da brado , 
in oči vsakdanje, temne , 
nos normalen, lice rjavo, 
nenavadne ni postave, 
na mezincih nohte dolge , 
da po modi je oblečen — 
al poznaš ga bolje? Ne pač. 

Jurija so ga krstili . 

(To ime pa ni nobena 
pesniška kaprica moja 
dasi lahko bi se zdelo : 
saj pri nas ni pesmi, slike , 
skic, romanov in novel , 
da junak ne bil bi »JUrij« --

toda ranjki njega oče — 
velik bil posestnik je, 

mlin-ar zunaj v mestu malem , 
menda milji dve od Prage — 

Čital rad povest je češko , 
v duši se mu je omili l 
Podjebrad naš	 torej sin je 
moral tudi biti Jurij . ) 
Kmalu so ga dali v šole . 

28 


Tete dobre so oči 

čuvale ga, in otročj a 

vdova brez otrok postal a 
kmalu sužnja je despot a 
malega ; gimnazij slavn o 

je dovršil in napil se 

iz artiškega studenc a 

večno svežih klasikov , 
ko smo pili mi jih ; isto 
v duhu mu je obtičalo : 
Cezar velik je Rimljan bil, 

jako plešast in — žal — spisa l 
grozno fadne je spomine , 
in Horac je svoje pesm i 
v miznici imel devet let , 
(Jurij mislil je, naj man i 
tam bi plesnovale večno) , 
jezik fin Lukul imel je , 
mnogo Cicero govoril -
in prištejte sem podobn i 
plen, ki čili ga mladenič 

s kozma grškega nabral je, 

in dovtipe, anekdote 

smešne o profesorjih , 
pa spoznate, skratka, v tem da , 

29 


kar v življenje nesel je, 
bil za narni ni . Študiral , 
jus je, plesal na vseh balih , 
govorancal društvih, slavnim 

pevkinjam kočije vlačil, 
proti jutru domoljubn e 
pesmi pel s tovariši 
v spečih ulicah in nosil 
je pod čamaro ponosn o 
trikoloro vseslovansko . 
Bral je dokaj a najraje , 
si zapomnil točke take , 
z njimi lahko da zabelil 
govor svoj je In razgovor. 
Končno pa za zmir od študij 
se je ločil, vstopil v žitje . 
Bil je bogat — gospodar 
časa svojega. Ustajal 
pozno, pusto jutro kle l 
in preganjal na Prekopih*) 
ljudstva praznih, zapuščenih : 
po obedu je posedal 
z drugimi v kavarni, brusi l 
šale, anekdote, dnevne 

') Najlepša promenada v P 

30 


liste premetaval, potlej 
zopet šel tja na Prekope . 
Tu bil Jurijev je Živelj. 

V temi so luči vzplamtele . 
Spod zavojev so oči s e 
Ženske bliskale . Šumela 
krila . Govor in koraki 
drsajoči, migotanje 

raznih bitij tu prijetn o 
ga razburja. In pozdravlja 
znance svoje in odzdravlja . 
Tu medpotoma postane : 

nov škandalček, opravljanje , 
neka nova toaleta . 
Sedem bo, čas za v gledišče . 
Ne s pasije, ampak, ker s o 
tukaj znanci razni, da b o 
lahko jutri duhovito 

igro cenil in igralce . 
Neprikrito pa se zmiraj 
vesehl je le baleta . 

Lani mu umrl je oče . 

S pompom so ga pokopali , 
(pet duhovnikov in godba , 

3 


in vsa društva) — kaj naroči l 
mramornat pomnik na grobu 
s pozlačenim je napisom , 
sedel naglo spet v kočij o 
in odpeljal spet se v Prago . 

V vlažni noči zdaj koraka . 
V tlaku vlažnem plina lu č 
zliva z meseca se leskom . . 
Vrsto hiš zastira siva 

tema. Kalna v njih svetloba 

se blešči skoz oken steklo . . . 
Tam nekje drdra kočija , 

v prazni ulici odmeva 
jek . . . Nerodno korakaj e 

po hodniku kak občan m i 
govori sam s sabo . . . v senci 
hiš s korakom plašnim žensk o 
bitje švigne mirno njega . . 

Jurij z glavo sklonjeno 

gre počasi . Ne premišlja , 

vidi le tam v sobic i 

vitko devo to, v svetilk e 

luč gledoeo . Kdo bi zmenil 

32 


se za tako prazno stva r 
ko premišljevanje moje — 
usteca nje govorijo . . 
Jurij pa si to ponavlja 
nehote in poluglasno. 

Kar iz krčme tam pred njim s e 
privali Ijudij množica 
s krikom in zmerjanjem pustim . 

V progi svita, ki se lij e 
ven izza odprtih duri , 
dvigajo pesti se težke , 

sliši se zasmeh — udarc i 
proga svetla, in vrvenj e 
to izgine . . . in iz krčme 
zadušeno spet odmeva 
petje, vrišč harmonike. 

S temnega pa vstaja tlaka 

neki človek in preklinja : 
»Banda! Sodrga! Proč z vami ! 

Jaz — goljuf! . . . Gospod, vi veste« , 
Jurija mi ogovarja) 

»veste, kak lahko z rok é 
pade karta dol na zemljo ! 

33 


Toda dobro, dobro ipak , 

kaj se jaz omikanec , 
mešam tu med take lumpe ! « 
(Gre vštric Jurja.) »Takšno 
nam je ljudstvo! Naše ljudstvo 
To je rak, ki nas pogublj a 

narodno, politično — da , 
temelja ni . . .« Si odkašlja. 
»Ljudstvo to poznam . . . Učitelj 
bil sem nekdaj . čudite se ? 
»Da, i jaz se čudim danes . . . 
Tak usoda zla poder e 
pač človeka! . . . Sreča moja , 
da imam hčer . . . Dobro dete . . 
To Antigona je moj a 

v bednem žitju . Vi, gospod,

s. 
pač srce imate dobro, 

sočustvujte pač z mano -

hvala Vam. A dovolite , 

da seznanim s hčerko svoj o 
Vas - - tam v tisti hiši — nič se 
ne čudite -« Jurij hitro 

stopi in za prvi voge l 

krene, kakor da je mrze l 

curek ga polil, se strese . . . 

34 


S stolpov mnogih ure glas 

zazveni v počasnem tempu , 
vlak zapiska na postaji 

tamkaj . .. In vse tiho . .. tiho 

»Hči nečistnica in oč e 

lump prekrasen — danes sem s e 

pač seznanil z rodom vzornim 
zaironizuje Jurij	 

toda spet se mu prikaž e 

glava s prečo razčesan a 
in oči, oči te čiste 

gledajo na njega dolg o 

z neizréčenim očitkom . 

II. 
Bralec dragi, jaz svarim pred 
avtorji te psihologi ! 
Logiki njih ne verjemi , 
-s kojo mislijo junak i 
in junakinje baje njih . 
Ne veruj ni monologom, 
ki se govorijo tukaj, 


tam, spominom, ki se v dušah 

vlačijo sanjavih kakor 
na verigi naravnani -
to so stare znane zanjke , 
ki nastavlja zviti avto r 
jih po dobrih vzorih tvoj i 
zaupljivosti brezskrbni, 
smeje se, roke si mane 
in šepeče sam pri sebi : 

eitaj le -- saj bodeš moj . 

Duša naša . . . V njo pogled' : 
tu gladino vidiš vodno . 
V nji zrcali se modrin a 

nébesa, oblački beli, 
Žarki sonca, rdeč zapad, 
ptič, ki daleč nekam speje , 
deblo, ki nad njo se spenja ; 
vetrič jo kodra igraje ; 
a razljueeni vihar t o 
čisto zrkalo vgonablja : 
vidiš vale zatemnele , 
kak se spenjajo, Ženó se, 
čuješ njihovo obupno , 
breznadejno melodijo — 

36 


taka je i naša duša . 

Zdaj pač dol nekje globok o 

tebi svet se tuj zakriva , 
-morda tam propast, skalovje , 
gozd korald je, bisernice, 
divji toki, čudni stvori — 
toda ti o tem ne veš n i č . . . 
Časih v tihem snu pogleda š 
hipno le v globino tajno , 
časih spet na breg- le burja 
kruta vrže drobno školjko, 
al pa kakošno pošast . . 

Naše misli niso nič ve č 

-nego ribice srebrne , 

hčerkice globine, ki se 
izprehajajo po solnčni 
vodi časih éetoma ; 

sem ter tja katera švigne 
kakor bel denar iz vode, 
le zabliskne se, zapade . . . 

kje pač logiko tu imaš ? 

Kaj ta švignila je, kaj da 
ravno v tem momentu? In o d 
kod prišla je, kam zdaj plava? . . . 

37 


Bralec dragi, jaz svarim pre d 
avtorji te psihologi ! 
Ob devetih z belih perni c 
dvigne Jurij svojo glavo, 
ozre se z zaspanim okom 
na zelene žaluzije , 

skoz katere solnčni žarki 
kakor zlate žice v sob o 
vijejo se, in pogled a 
na kanarčka v kletki, ki baš 
čopasto potaplja glavo 
v svojo kopelj ; in zazdeha 

se mu glasno, gleda v strop i o 
na svetilko, krog kater e 

muhe so tenko brenčale . 

Kar mu šine v glavo slika 
tista zopet : vidi de‘,o 

počesanih svetlih las, ka k 
v luč se je zagledala : 

— Nič ne mislim, maj ni časa 
za tako ničevno stvar ko t 
moje je premišljevanje . — 
Slika zgine. Scena druga : 
starec suh opotekaje 
38 


spremlja nekaj ga korakov : 

To Antigona je moja — 
pravi mu . . . smehljaj slabote n 
ustni Juriju skrivi. 
Roke dene si pod glavo 
in se zlekne. In tu vidi 
iz Italije prizor pet : 
V ,.peninah je razpalje n 
ves od sonca neki kraj i n 
kamenit. Krog vilaste so 
skale. In razgled na eno 
stran je le odprt : tam daleč 
v nébesa modrino pa se 
vzpenja črna mi cipresa , 
črna, tožna, brezutešna 
To izgine . . . Raje bi vas 
videl mrtvo v rakvi neg o 
tukaj pivo tak zvene mu 
v duši zdaj besede lastne , 
govori jih vitki deni, 
ktera glavico poveša . 

-- Nisem včeraj bil neume n 
Ni-li deva se smejal a 
skrivoma besedam mojim? — 

39 


šine mu naenkrat v glavo . 

In tak v duši vlačijo se 
scene, slike mu, besed e 
brez vse logike in zveze , 
kakor ribice srebrne, 
koje švigajo po mirn i 
g ladkl solnčnotopli vodi . . 

Nekdo nalahno potrka. 

«Dalje.« 

V sobo pride tih o 

v beli čepici s pogledo m 
milim, bledomodrim, a n a 
ustnih velik z »dobrim jutrom « 
starka drobna in neznatna . 
K postelji na mizico m u 
krožnik s kavo dene, 
gleda vsa ljubezni polna 
na razmršeno to glav o 
na blazinah in molči . 

»No, kaj teta ?« začne Jurij 
»kak si spala? Kaj je danes 
novega? Kaj tvoji vbožci 

4o 


malomarno skoro vpraša , 
pije kavo . 

»Sanjala sem 

o očetu tvojem. Čudne 

sanje. Kar ne - vem, odkod to 

vse človeku se priplete . . 
Moji vboŽci? I, poslal a 
včeraj nekaj cunj k sosed ' 
sem zidarjevi. Ta Žena 
pet ima otrok. Pred mescem 
moj ubil se je pri stavbi . . 
Zdaj imam že pet rodbin -« 

»Zdi se mi«, smeji se Jurij , 
-»da okraj te kmalu cel i 
bo obsul . In ti imela 

-naročnikov več boš, neg o 
v Pragi prvi naš krojač. 
Tvoja hiša vsa bo skor o 
deških kril etablismán ! « 

»Smej se, le! Saj jaz bi rada . 
Samo da imela boljše 

oči . . , Moj boŽe, saj je 

4 


to le v radost in zabavo 
mojo. Toda, juree,htel a 
sem te vprašati, kaj bode 
s kmeti? Pojdeva-li, kdaj ž e 

ideva ven na deželo ? 

Vroče že je in pol Prage 
že je zunaj « 

»Tetka, tetka . 
Kaj se ti že zopet hnče 

na deželo? Pač lepo j e 

biti v sobah, kjer pod okn i 
gnoj smrde . Zvečer te žab e 
v spanju motijo, peteli n 
zjutraj . Muh povsodi polno . 
Poleg tega opravljanj e 

mestne honoracije, 
treh gospej — sodnikove i n 
davkarice, doktorice. 
Zarjavele in nerodn e 
'žabice z razumkom majhnim . 

že hočeš, no, le idi . . 

»Jurče, ne, ne jezi se, ne 
pojdem . Mislila sem radi 

42 


tebe le. Nekako zdiš se 
rni upadel. Čisto nič ti 
ni Italija hasnila -« 

»Daj mirú s skrbjo mi svojo. 
Jaz upadel! . . No, pa morda,. 

le dočakaš, da mi bode 

dobro — ko umrjem !« 

juréec , 
tetka vila je z rokama, 
dve veliki solzi sta s e 

vkradli v nje oči ugasle . 
Odšla je opetekaje . 
jurja to je malce grizlo . 
Tak končavali pogosto 
njuni so pogovori. In 
smilil se obraz mu dobri , 
često šla mu je na ustni 
lepa že beseda — toda 
zmir ostala mu je v grlu 
iz navade brezobzirne . 
Morda bal se je sam sebe , 
da naenkrat ne zagazil 

v ginjenost bi strašno glup o 

43 


2 roko mahnil, vstal. umil se, 

dolgo česal se, oblačil, 

brke -c,ihal in telovni k 
poškropil s parfumom i n 
šel. . 

Neskončno dolg se zdel mu 
dan je, čakal je večera . 
Kot da vleče moč magneta 
ga, o prvem mraku že 
hitel je v hišo v peti okraj. 
(Dosti. Bralec dovoli mi , 
da poročam suhoparn o 
in odmerjeno, na kratko . 
Imam vzrok svoj. Mnogo častnih 
in častitih možkih, Brumni h 
duš pastirji, dame čiste 
avtorju bi lahko rekle 
in njega povesti : vale ! 
Tega nočem, saj še v glav i 
nad šest tisoč hranim verzov , 
ki šume in me tiščijo — 

tako skromen pa jaz nisem . 
kakor tisti mož iz bajke , 

44 


kteri šepetal je pesem 
v zvotljeno si vrbo staro . ) 

Ves večer se je potapljal 
Jurij v lesk oči. Lucije, 
ves večer je čutil v seb i 
tisto nravnostno resnobo, 
karal spet, pomiloval jo , 
vroče govoril in mnogo, 
stisnil ji o polnoči je 
roko in domov odhajal. 

A med potjo spet se vrnil 
trezni mu je mir. In zmerjal 
z oslom se je idealnim , 
tepcem, ki na kraju takem 

ga hinavsko čisto ok o 
zapelja v komedijo . 
In prisegel je, da nič ve č 
tja ne pojde . . . In doma je 
legel in spal mimo spanj e 
kakor vedno do devetih. 

Pet, šest dnij je tak preteklo . . _ 
Znanci pa so brili norc e 
z njega, dražili so ga n a 

45 


ulici in pa v kavarni. 

Kaj »Krepostna Manon« dela,* )
vpraševali so ga. Kak ga
blagoslovlja stara madam ,
pravili so. Luci da več
dnij že plače kakor nuna 
,
v sobico da se zapir 
a
-celi dan in ves večer 
,
da molči, nič ne smeji se
ko madam jo nagovarja,
da z glavo le odkimava 
.
Pri konkurzu bi kreposti


zdaj dobila prvo ceno 
.
Jurij se smejal je vsemu 
,
a v notranjosti sprejemal
vse s pekočo ironijo.
— Prav imajo -- je govoril 
—


s tem se smešim . Lep tak konec ! 

Po vsem, kar učilo Litje, 

po vsem, kar užil sem v žit ju , 

v to močvirje sem zagazil . 
In kaj neki k nji me veže ? 

*) »Krepostna Manca'« je ljubezniva koketa, k i 
jo je klasno orisal abbé Prevost v romanu IVIanon 
Lescant . 

46 


Al romantika to stara , 
ki jo zvó ljubezen? Glupost ! 
V meni strune te so davn o 
izzvenele . Druzega ni č 
nego paradoks vsakdanji , 
cvetka v blatu pomandrana , 
ki sicer bi je v Življenj u 
ne pogledal . . . A končajmo 
To in ono si je zmišljal : 
zginil bi, odšel, — tu bi ne 
bilo končnega efekta. 

Kot dijak ujeti spet bi 
znova se osmešil. Čemu 
bi odhajal? Skratka, enkra t 
poj de še tja v te prostore , 

kakor drugi jo poišče, 

kakor drugi jo užije, 

kakor drugi ji poplača — 
saj telo to je razkošno , 

saj to mora lep trenote k 

biti, ko ga bo pretresal 
strastni ogenj — kaj, da pred n a 
to še nikdar ni pomislil ? 

In potem spet s čistim čelom 
lahko sede v krog prijatljev . — 

47 


Mrak večerni polagano 
padal je v naročje ulic. 
Nébes bil je poln oblakov , 
gorki zrak je bil nasičen 
in soparen. Plina luči 

slabo, motno so gorel e 
po svetilkah . Nekaj redki h 
kapljic je škropilo tlak. 

Pust trenotek, kteri stiska 
grlo nam in davi nas. 
Duša vklenjena je v groze n 
kolobar, ki v njem premeta 

brez pomoči se brezvspešno. 
Bijejo jo misli temne, 

vstajajo v nji temne slike , 
brezutešna melodij a 
v vse globine jo pretresa. 
Poletela bi najraje 

iz telesa težke ječe, 

z žalostne te naše zemlje 
nekam tja v višave, v ete r 

nad črnikasto nebo . . 

48 


In trenotek ta Lucij a 

v sobici je svoji sama . 
Na okrogli mizici pred 
njo je knjiga, in šivanje — 
menda to jo je popoldn e 
bavilo. Roke v naročj i 
zdaj počivajo ji . Lampa 

z abažurjem pestrim tam n a 
kraju mize pridušeno 
njen profil ozarja. Trudne 

gledajo oči v nasprotno 
steno, v ornamente. Časih 
jih zapre in vzdihne dolgo , 

kot da so jo utrudil e 
misli ; časih z glavo lahno 
maje, kakor bi hotela 
sebi kaj odgovoriti. 
Notranjost nje dva, tri dn i 
tak razburjena prečudno. 
Zdi se ji, da se loteva 
je bolezen . Živci v glav i 
so napeti. Cesto meni : 
v sencih čuje biti kri . 
Časih spomni se, kak bilo 

je pred mescem, pred par tedn i 
in strmi in zdi se ji, da 

49 


to vse bilo je že davno , 
kot pred dvema, tremi leti . 
Tuja zdaj je sama sebi . 

Kakor da ji kdo podkopa l 
pod nogami tla je, kjer je 
preje stala tako trdno , 
kakor da potem je padla 
3 vrtoglavem letu neki m 
3 kraje daljne in neznane . 

Vedno čuti neko žalost . 
V njeni duši zdaj je črno, 

— tak ji bilo je v mladosti 
3 cerkvi na Veliki pete k 
nekdo tam umrl je — ah, da , 
njena veselost. Gotovo 

nikdar več se ne zasmeje . . 

Kot refren teh slik prikaž e 
moška se ji glava redki h 

las, temnih očij, ki s strogim 
in ogorčenim ji glasom 

pravi : - Vi ste bedna! Vi v tem 

ste življenju prenesrečna ! 
Kak tu sopsti vam je možno ? 
Al kaj mislite v prihodnost ? 
Kakor Katja? Al ne morda ? 

5o 


Y rakvi bi Vas raje videl! — 

Prvič, ko prišel ta člove k 
ji je v misel, (to sobotn i 
-oni večer bilo, ko s i 

-spletala je svetle laske) , 
mislila si je no, lep ni 

-druzega nič. Spet prišel j e 
_z istimi besedami. In 
kot čebele so bese,le 
-te začele ji šumeti , 
čuta jih je v duši svoji, 
ko smejala v krogu druži c 
se šaljivih: In nevoljna 
bolj glasno bi se smeja.a, 
a spet strogo šepeta ji : 

Bedna ste, obsojena ste 
!
Smeh se zaduši ji v grlu 
.
In zvečer ga s tajnim straho 
m
čakala je. Prišel, spet j 
o
gledal je pomilovalno.
Strogo zopet govoril j ' 
:


— Vi ste bedna . 
Čuden človek ! 
:Kaj Že drugih tak je prišlo 

5 


karajočih jo z besedo! . , 

Toda tu-le v sobici so 
vsi umolknili — s polj utici 
so obsipali telo j i 
gnus in stud jo je pretresal 
pri spominu teh trenotkov . . .. 

On le noče več od nje, kot 
da mu stisne roko! . . . 

Nekak 
instinktiven strah prednj a 
pred tem možem jo. In bolje, 
da ne bil prišel nikdar b ;. , 

da ne pride več nikoli ! 
Kaj govoril ji o tem je , 
kar ne da se spremeniti ? 

Zdaj ji je kakor človeku , 
ki je nosil težko brem e 
mnogo ur ; v naročju rokebrez .oči leže ji, udje

.
brez moči so in povsod ' 
onemoglosti sled čuti . , 

Temna slika trdovratn o 

vrača se ji iz mladosti : 

52 


daleč v izbi tam sedi na 
tleh in s punčiko igra se. 
Mamica nad njo se vklanja , 
(nedoločno nje poteze 

na obrazu vidi še) , 
z velo roko lase gladi : 

Angeljeek, Bog daj ti srečo — 

-

éuje šepetati. Britko 

ji je, da bi zajokala . . 

Kaj prišel je nek ta človek? 
-Kaj z oči ji muselin snel , 
skoz kateri pred na svet je 
zrla, na-se? Na življenje! 

-In zavržena . prokleta! 
-Pride danes? — Zbodlo jo je, 

.češ, saj ni, da moral bi . . , 

'C/uje ga, pozna korake. 

Brzo se ozre še enkrat 
na zrcalo, z mehko dlanj o 
k sencem laske si pritisne . 
Ves olikan brez napake 
Jurij vstopi in s klobukom 

roki vljudno jo pozdravi . 

53 


Prve kaplje zazvené n a 
šipe okna. Bliski, gromi. 

In nasproti nji sedé spet 

gleda ji v oči, nekdaj ta k 
smehljajoče in vesele, 

danes z žalostjo zastrte , 
gleda in v sramoti se nad 

dnešnjimi načrti stresa. 
Misliti. ne mara nanje . 

Kri pa vre tako mu v glavo,. 
v duši mu šume, ob glav o 
góvori bijó mu celi ; 

z glasom pravi ji sočutnim , 
da prihaja danes zadnjič ; 
cele dni, noči da cel e 

le o nji premišlja, danes 

Če, da ona se odloči. 
Vpraša jo, če se ločit i 
od življenja hoče tega, 
od otrovljenega vzduh a 
ako hoče spet živeti 

med poštenimi ljudmi — 
in tak dalje govori ji . 

(V duši mu je plato čustv o 

54 


vzvišeno, iskal besed je, 
fraz visokih in citato v 
z pesmij in novel prebranih. 
Pravil je, da dost bogat je, 
da razum ima dost bister , 
da izkušnje ima mnogo 
in dostojno izobrazbo , 
a da kakor tisti hlapec, 
ki zakopal svoj talent j e 
v zemljo, doslej vsega tega 

izkoriščal ni zadosti . 

Niti zase, za svet. 

Da je ničla v tem človeštvu , 
da živi tu kar brez cilja. 
Toda to je drago plačal : 
da obupal je in trpel 
bridke zgube, mnogo muke , 
a od tega nima zdaj nič, 
nego vrsto pustih ur . 
Da pa ve, da i v bodoče 
se drugače ne uveljavi, 
da kosti ležale bodo 

v grobu mu pozabljenem . 
Naj torej vsaj njo izruj e 
s tega blata in spet vrn e 

5 5 


čiste njene očke svetu, 

kamor spadajo, v njegovem 
Žitju potlej bo vsaj en a 
lepa rasa tabula 

Ima teto. Dobra Ženka , 
kakor dete, kakor angelj , 

-sam da tak nad njo grešil je, 
da ga sram je zdaj pred sabo. 
K nji da peljal bo Lucijo . 
Nje srebrni lasje bod o 
ščit njen. Ve, da kakor svojo 
hčerkico pozdravi jo. 

Kmalu rad bi k noi peljal jo , 

danes še, takoj — če hoče . 

Luci zre z meglenim oko m 

v eno točko : njega roko, 
ki nervozno tak na miz i 
trese se. In brez besed e 
naenkrat to roko prime , 
jo poljubi in zaplaka . 

Duri z lahka se odprejo , 
in diskretno gleda v sobo 

stara madam. 

56 


»Trkala sem 
menda petkrat, oprostita , 
ako motim. Tu z gospodom 
par besed -« 

»I jaz z varril « , 
Jurij de. »Danes oba, jaz 
in gospica, pojdeva od 
tod za vedno« . 

»Svatba morda ?« 
»Ne, ne«, pravi naglo Luci , 
-kri zaliva ji obraz, vrat . 

»Svetu vrača se gospica, 

med ljudi poštene«, Juri j 

pojasnjuje resno. 

»Luci , 

mnogo sreče voščim srčno 

Vam, ne vem, ne vem pa « 

>Dosti, 
dost besed, formalitete 
raje poravnajva, madam« , 

Jurij govor ji prekine . 

57 


»Torej z Bogom, Luci moja, 
z Bogom, draga golobica . 
Pomnite pa : če vam bod e 
v onem svetu kako čudno — 
hiša moja je odprta< . 

Stara madam poljubil a 

Luci je pri tem na čelo . . 

Divja ploha kruto bij e 
na tlak ulic. Plin v svetilkah 
plapola. Nebo je črno . 
Mesto pusto . V temnem plašču_ 
tu pa tam se k vratom stisk a 
stražnik nočni . . . In to noč 
roko v roki z Jurijem 
Luci vstopa v novo pitje . 

Siva glava z belo čepico , 

z biedomodrim milim okom 
je pogledala skoz dveri . 

Luci je oči odprla. 

58 


^e vzbujena? Dobro jutro 1 
Naj še enkrat Vas pozdravim 
Al ste dobro se naspala ? 
Drago dete, od radosti, 
da ste tukaj, jaz ni ok a 
nisem zatisniti mogla« , 
Žvrgoli gospa ji stara 
pristopivši k postelji . 
Velo roko ji podaje, 
Luci jo poljubiti 

hoče, toda z glasnim »Kaj še< , 
starka gladi jo po čelu , 
gladi po laseh jo bujnih . 

»Prav za prav sem prišla vprašat, . 

če Vam smem kaj ponudit i 
z stare svoje garderobe. 
Revica, obleka Vaša 
je premočena do nitke — 
Saj je bila tudi ploha 
dnes ponoči, in moj Jurče — 
kje bi bil pač lahko naše l 
voz ; no, že se je zgodilo — 
kaj Iz svojih Vam izberem, 
le za danes, jutri pride 

z novimi krojač. Podalo 

59 


-morda se Vam bo. Nekdaj sem 
bila jaz baš tak velika — 
toda to je že tak davno , 

danes sem Že vela starka . . 

Vrnem za četrt se ure<. . 

In odšla je. Ves ta čas kot 

na žrjivici je bila 

Luci. Pred tem čistim bledi m 

okom se je sramovala. 

Nehote odejo k brad i 

potegnila je. — 

Odsope 

si, s postelje čilo skoči, 
nogavice, erevljleke si 

bliskoma obuje . V spodnj e 

krilo, v jopico domač o 

se obleče (skrbna stark a 

vse pripravila je včeraj) . 

In umije se in lask e 

malo si popravi in po 

sobi gleda radovedno. 

morava soba kandidat a 
starega mladenstva. Sicer 

6o 


tukaj vlada ženska roka , 
a povsodi videti j e 
malomarnost stanovalca. 
Kar primerjati ne more 
Luci sobice te z možem , 

ki je bil odkritosrče n 

z njo in tako resen. Tu na. 
mizi krijem razmetan e 
so podobe na pol nagih 
balerin ; na zidu slika 
cele družbe je, katero 

fotograf ovekovečil 

v hipu je, ko si napiva — 
Sredi Jurij s smotko v ustih 

pači nekamo se čudno ; 
polna lepih knjig omara , 
pa zaprta, zaprašene 
notri zlate so obreze ; 
in kanarček skakljajoč i 
v kletki s čopasto glavico 
skoro smešen — ti utiski 
padejo kot žgoče kaplje 
Luci v duše globočin o 
na moža podobo, ki tani 
prvega je spoštovala . . 

61 


In otožno k oknu stopi . 
Žaluzije dvigne, glej, i n 
velik vrt v krasoti maja 
tu pred njo se razprostira . 
S svežim zrakom bezga vonj se 
kvišku dviga in vre v sobo . 
Drevje cvete. In vejevje 
kot da s pudrom je posuto, 

listje mokro še, trepeče , 
da se bliskajo briljanti . 
Upogiblje se pod težo 
kapljic trava. V svežih barvah 
cvetke se pestre po gredah. 
In krog njih metuljček beli 
kot peresce živo leta. 
S steze, z mokrega pa peska 
ptič s svetlečim se trebuščkom 
švigne kvišku in začivka 
ščinkovec . . Na drugem konc i 
vrta vidijo se rdeče 

strehe hiš . . . Nad vsem pa neba 
neobseŽni je obok . . 

In Lucijo je prešini l 
,mir in pokoj tega jutr a 

62 


in radost in moč spomladi. 
V stisnjeni, otožni duš i 
naenkrat se ji zjasni . 
Novo žitje, novo žitje ! 
Zdaj preteklost je končan a 
in navdušeno poda n a 
pot se novo . . 

Roki sklene, 
vroča vera let otroških 
jo prednja, s prs globine 
pa ji vroče vro besede, 
ki molitev šepetajo . 

Zase moli, za očeta , 

mrtvo mater, dobro starko , 
pod katere streho žlje , 
in za jurja, oradam staro, 
za družice uboge svoje, 
ki še tonejo tam v blatu — 
ljubav k 'vsemu in sočutj e 
v duši njeni se razliva . 

»To pomerite le, prosim 
nežno oglasi gospa se 

63 


za njo in po mizi in po 
divanu mi razprostira 
z vso pozornostjo, kater o 
do relikvij le imamo , 

kroje davne in prečudne . 
Vonj lavendule iz gub teh 
veje, in štirideset a 

leta trepetajo v barvah , 
pentljah in urezih, davn i 
plesi in krasota davna , 
davno ljudstvo, davno pitje . 

»To vzemite, v njem sem šla na 

svatbo Jurija očeta 

s svojim dragim rajnim možem« , 
krilo ji gospa ponuj a 
svileno, ki se spreminj a 

rdečezlato in blešči. 

Luci slači se nesmelo, 
še nesmeleje oblači 
starodavno robo to . 

»Le pogumno, dete zlato K, 
stara ji gospa pomaga , 

»nič se tukaj ne raztrga, 

64 


staro to blago je trdno. 
Oh, kaj vse je doživelo« , 

— in pri tem zapenja dev i 
zadej moderc 
»Mojc'mu j e 

možu bilo všeč tako! In 
on dvajsetpet let gnij e 

v božji z(..!mlji! . . .« - Vzdihne, dev i 
poravnava krilo, v gube 

ji rokavčeke nabira, 

a potem odstopi z a 
tri korake in smeji se : 
»Glejte, kak se vam podaja ! 

kakšna Vi ste krasotica ! 
Bože ljubi! Tak se venda r 
tu poglejte !« In k zrcalu 

jo zasuče, roki sklen i 
in ponosno gleda nanjo . 
In v zrcalu se Luciji 
vitki stas prekrasne leve 
kaže : jopica ji dol do 
tenkega pasú doseza, 
črne mašlje se vij() p o 

sredi ji. V gub vrsto spredaj 

65 


krilo je nabrano, koje 
doli spenja zlata spona ; 

Nje ročica je v rokav u 
velikem, napihnjenem ko t 
ročca deteta. In grlo 

od zelenja se odbija
kakor beli mramor . Očke
v mehkem se žare ji lesku 
.


»Tako, ljuba, mislite si
še frizuro« razkazuj e
vsa ji v ognju stara dama ,
>tu Crez sence tak le, k licim,
in nazaj in zadej v kit e
dolge zapletene — veste ,
tak je bila takrat moda —
pa, moj Bože, govorim vam ,
v tem pa kava bode mrzla ,
pojte jest !«


V drugo sobo 
jo odpelje. Pogled plašen 
Luci švigne tod okoli. 
Sredi miza je okrogla , 

prt cvetličasti na nji pa 

66 


-sega k tlom . lz pestrih čaši c 
kava se kadi. Cvetic na 
,oknih vidi polno, kaktus , 
mirto in azalke, in p a 
voskovice. Na visokem 
umivalniku pod steklo m 
pozlačen je krti cifiks i n 
:Žegnani dve sveči zraven ; 
a kazalo ure star e 
na okroglih je stebričkih 
z alabastra ; stena pa je 
polna starih slik na stekl u 
-fotografovanih, črni h 
silhuet, profilov z voska 

vse v okvirjih finih ; tam med 
okni pa na steni slika 
oljnata visi : strog mož j e 

v modri suknji, s črno rut o 
krog vratu, a za okvirje m 
spod zataknjenih je nekaj 
suhih listkov — venec nje n 
uveneli od poroke ! 

Pri dverih visi kropilna, 
v nji so vrbove mladike , 
-v- kotu s stekla je omara, 


kot zrcalo v nji blešči se , 
polna šalic, vaz, srebra j e 
drobnih sošic s porcelana ; 
žolti spinet filigransk i 
medlo sveti se na drugi 

strani, — s kotov vseh solidn a 
bivša {Loba gleda s tihim 

in odkritosrčnim oko m 

»Šaljico še pijte, prosim . 
smetana je malce slaba, 
mestno blago! — Vidite tli« , 
ji pokaže na podobo 
tam med okni, »ta moj mož 'e ; 
sicer malce strogo gleda, 
táko je imel navado, 
toda srce — zlato . Tukaj 
še enkrat ga vidite« . 
Z zida sname sliko, ki n a 
steklu je posneta, z glavo 
svojo nad njo maje, pravi : 
»oh, pokojnik moj predragi . 

»In ta Jurče, kot bi padel 
mu iz oka : bruči*), hud je	 

*) godrnja . 

68 


ali to je le lupina , 
jedro v nji je zlato, zlato -« 
v takem tonu neprestan o 
nadaljuje stara dama ; 
jurée da spi kot navadno ; 

njega soba da odslej n a 
drugem konci je hodnika ; 

pravi o njega mladosti, 

stariših, o mestu. kjer je 
juree mlinar in posestnik 
p lpoveda to vesel o 
kot ljudje, katerim davno 

privoščila ni usoda , 

da bi se nagovorili . . 

V tem pospravila ,,tara 

suha služka brez besede 

z mize čaše in Lucij o 
merila kot bazilisk 

polagala na mizo 
platno, blago, kroje, igle , 

nit, trakove — na določen 
kraj v mehanični navadi . 

Stara ženka se ne brig a 
za vse to, roke na prsih, 

69 


govor;, oči blešče ji 
v lesku pestrih se spominov. 

Kri Luciji bije v senc i 
ni besede še doslej n i 
rekla nekega vprašanj a 

pričakuje vzhičena ne 
ve, česa ; kot vjeta zver 
čaka, kdaj udarec nagl i 
pride, starka pa le pravi , 
nič ne vpraša, nje oči le 
časih vanjo se uprej o 

z dobrotljivostjo neizrecno. 
Nekaj Luci grlo stiska , 
koprnenje vse bi rad a 
v jeden bolen vsklik vložil a 
kar jo nekaj vso prešine , 

zvré ji v glavo in zaplače , 
iz očij vdero solze se , 
z jokom pridušenim pad a 
na zemljo pred staro damo . 

»Dete drago, dete moje , 
kaj pa je vam ?« se prestraš i 
starka in jo vzdiga. 

7o 


Luci 

spoveduje se, pritiska 
glavo k njenim rokam. Stavki 
grenki, zmešani in strašni 
vsipajo se z burnih prsi , 

obtožuje se, nič se n e 
izgovarja ; s knjige Žitja 
eita najbolj črne liste , 
glosujoč brez milosti jih . 

Stara dama pa molči in 
ne umeva ;, a naenkrat 
zapre usta obtožnici 
z ustni svojimi . 

»Že vem vse. 
jurée mi je vse povedal . 
Tiho. Spremeni se. To je 
bilo -- « deve svetlo glav o 

močijo velike solze. 
Njo objemlje, sama plače : 
»Tiho, tiho, dete drago . 

»Greh navzočnost moja je. Nad 
varni, milostiva. Nad to 

7I 


sobo. In nad vsem, iznova 

Luci mi zastoče : »V blato 
spadam jaz . . . tja, kjer sem bila, 
»Dete moje, dnes ponoči , 
predno Jurče prišel k meni , 
marsikaj sem mislila — ja z 
itak spati več ne morem — 
mislila, zakaj pač vlačim 
tu kosti te stare svoje . 
Kaj Živim, ko tu sem sama 
kot na širnem polji hruška ? 
Mož je mrtev, brez otrok sem , 
Jurče se mi je odtujil — 

v tem pa vstopi, vstrašim se ga , 

in na čelo me poljub i 

— nikdar ni tako še storil — 
pravi : Gosta sem pripeljal , 

padlo devo čem Življenj u 
spet vrniti — a le s tvojo , 
draga tetka, pomočjo — 
Vidite, v tem prst je božji. 

Vi ste moja. In ko sem vas 

videla premočeno se 

tresti, smilila ste se mi -
Radi mene ostanite« . 

72 


V tem poljublja njeno čelo , 
gladi njene nežne lasce , 
z rutico otirajoč ji 

motri njen obrazek . 

Pokoj svež je spet prešinja l 
Luci dušo. Kakor da j e 
na vršac stopila gore. 

Lahen vetrič krog igra se. 
In neskončnost se razpenja 
pred očmi. In lepe barve 

v lesku solnca vstajajo . 

Človek zgublja se sam sebi . 

Ženske solze . . . Bralec dragi , 
blažena to je na svetu 

dota Evinih hčera : 
ni gorja ga v duši žene , 
žalosti, boli, spominov , 
niti ene ni tam sence , 
ki je ne bi odplavilo 
malo slanih svetlih kapljic . 
Potlej pa je njena duš a 

73 


prosta, lahna in igrava 

kot metuljček pestokrili, 
letajoč v svetlobi zlati 
nad cvetočo tratic o 

Luci sela je k spinetu .
Starka pred njo stavlja zvezek ,
not.


»Ia tu je pesem, ktero 
rajni moj soprog tako j e 
ljubil je iz dna duše svoje . 
Nemška je - toda on bil j e 

vendar narodnjak in Čeh . In 
kot dijak še je zahajal 

k Jungmannu ! . Preljubo dete , 
kaj sva solz pri nji prelila! , 
Moj mož tudi . . . oba, oba . . . 
Luci bere naslov pesmi . 
»Iie Thr~ne, ein I,ied von Kiicken« ._ 
Nje roke posežejo zdaj 
na klavese. Pridušeni 
slabi toni zazvenij o 

kakor šepetanje starčka, 
ki že zob več nima. Starka 

.

7 


bok z levico si opre i n 

pogled mi ureč upir a 
na papir orumeneli 

in taktira z desno roko 
in zapoje. 

)Macht man in's Lebe n 
Kaum den ersten Sehritt« , 
tenki glasek 

z usten ji trepeče ; srce 
staro ji močneje bije 
nad spomini davnimi , 
in obraz zžolteli rdi se 

v bagru kot jesensko listje . 
»bringt man als Kind scho n 
eine Thráne mit , 
und Freudenthr~ne n 
giebt, als ersten Grus s 
dem Kind die Mutter 
mit dem ersten Kuss ; 
man w~ehst empor dan n 
zwischen Freud' und Schmer z 
da zieht die Lieb e 
in das jange I-Terz , 
und offenbart 

75 


<las Herz der Jungfrau sich , 
spricht cine Trne : 
ja, ich liebe dich! . « 

Krepek glas za durmi hkrat u 
ta refren zapoje. Ženski 
umolkneta. 

»Aj, tetka«, Jurč e 

smeje se, »zdaj boš izdal a 
-dobre vse pasije svoje« . 

Tu stoji v vsi svoji slavi , 

ves olikan in napravljen 

in priklanja se gosposki. 

Luci vstane. Sama roko 

mil v pozdrav podaja . 

»Teta, dobro si vganila, 

kroj ta gospici pristaja« , 

reče in motri s priznanje m 

malomarnim jo . 

Za mizo 
sedejo in govore. O 
vbožšcih svojih starka pravi 

76 


Luci, češ, kako da šiv a 
za otroško to drobnjav , 
razkazuje ji ureze, 

platno, blago, igle, nitke, 

in jo vpraša, kaj o tem in 
onem meni. In Lucijo 
to zanimlje vse. Posluša 
jo pozorno in primerj a 
in izraža svoje mnenj e 

s čvrstim glasom. Jurče pa joopazuje s tisto svoj o 
zasmehljivo in ironsko 
črto okrog ust, besed o 
časih, kak dovtip izproži, 
kratek stavek, in zazeva . 

V tem je duše treh ljudij te h 
tajni nepokoj prešinil. 

Staro damo je jezilo , 
da tako jo bil je zmoti l 
pri nje )Thr~ne« . In besedebrezobzirne Jurija so 
vdihnile ji strah, ker njega 
duša ji je bila tuja . 

77 


Jurij je Lucijo spomni l 
spet ovzdušja, dni in kraja, 
kjer je pred živela, prvič 
videla ga ; a sedaj se 

zdel ji izprernenjen je in 
manjši, praznejši, plitvejši . 
Zdaj se zrnisli njega sobe , 
ženskih slik, fotografij na 

zidu, nekaj pa jo sili , 
da pazljivo zasleduj e 
vse besede, kretnje njega, 
vsak srnehljaj ; spet ji začenja 
rasti tista zŽiravin a 
čudna, ktera ji vgonablj a 
njega sliko, ki globok o 
v prsih nosi vtisnjeno jo , 

arij pa je videl seb e 

v situvaciji prečudni : 
iz navdušenosti strezni l 
prejšnje se noči je, dekl e 
rnu je tuje tu pri teti , 

pri ti mizi, v ti obleki. — 
z nje ne veje tisti parfum , 
orgije, salon veliki 

78 


z one hiše ; kaj zdaj dalje ? 
Misli si, storiti da n i 
hotel tega, kar je stor) l 
kaj zmotilo ga je, da j o 
je odpeljal, sem pripeljal ? 
Smešno, glupo se mu vidi ! 
kot bi bil nenadno stopi l 
na kraj ostre, strme skale : 
hip samo bi se spozabi l 
že bi padal nekam doli . . . 
Pri ti sliki je zamižal 
malo kakor fatalibt 
resigniran . 

V tem pa dalje 
govorijo . . . Ura mine , 

Jurče vstane, se poslavlja : 
češ, da pojde zdaj h krojač u 
zbog Lucijne obleke , 

kupit to in kupit ono — 
a v resnici ga v kavarno , 
na Prtkope, med prijatlj e 

dolgčas gnal je in navada . . 

Ženski sedeta zdaj k delu. 
Zopet se gospa v spomin e 

79 


zatopi. In hkratu striže, 
šiva, meri. Luci spretno 
rob otroških s-rale zaroblja 
fino. V dušo njeno zopet 
dobra volja se priseli . 
Zunaj dan žari spomladm i 
v svetlem tempu . . . Vriskajoči 
vrabci z ulice glase se . . . 
Luci zasmeji sedaj se 

— prvič tukaj — z jasnim smehom : 
pripoveda ji gospa o 
svatbi svoji ; ženin njen se 
že pripeljal je v paradi, 
skoči v sobo, a naenkrat 
se obrne, z nova teč e 
dol v kočijo, pregleduj e 
ondi vse kotičke in se 
žalostno spet vrača gori — 
zgubil šopek je poročni 
svoj nekje ! . . . Pri svatbi šel e 
po toastih naglo vjam e 

v škricih ga neskončnih vseg a 
strtega, zmečkanega 
tak gospa se je smejala , 
da polile so jo solze 

8o 


IV. 
»vidiš, vidiš, dete drago , 
(teta že Lucijo tika ) 
kaj vse zna ta vaša moda ! 

Kak stoji ti ! Ta krojač zna . 
Kaj pa, saj imaš i stas ti ! « 

Dopoldansko zlato sonce 
pada v sobo. Vse je čisto , 
spravljeno kakor pod steklom. 
V modrem lesku bliskajo se 
šipe slik, okvirji, pokro v 
od spineta, naslanjači. 

Luci pred zrcalom zadnj i 
gumb zapenja novih kril si . 
Siva barva, kroj anglešk i 
prelepo pristoja tem u 
krasno zrastlemu telesu . 

Nje oči žaré se tudi , 

(ni je ženske, bralec dragi , 
ki ostala bi ledeno 
mirna v hipu tem !) In tet a 

kimajoč okrog nje hodi , 

8 


komentuje : »Kje so naše 
stare mode ! . . . Kje so časi! . . . 
Kje navade! Človek sam o 
še ostal je .. Nanjga le je 
pozabila tista s koso! . . . « 

»Dosti teta, ni besede * 
kdo bo pa tako govoril ! « 
Luci teti zapreti. 

»No tak, zdrava jih raztrgaj«, 
spet gospa smeji veselo 
se in po navadi davni 
Luci potreplja za uškom. 

V teh par dneh je v Luci našl a 
novo žitje. Njena duš a 

bila je elastična, le 
takrat rastla je, če mogla 
kvišku spenjati se je krog 
česa silnejšega, drevca , 
grma, al samo mladike. 
Te pa nežno ovijo s e 

z IiCtjem, cvetjem svojim, s steblom , 
strnejo se v žitje en o 

z njo, v nerazločljivo žitje ; 

82 


vdarec, ki na to namerjen , 
tudi nje zadene, s smrtj o 

njeno i konča njih žitje . 

Tak je Luci navezal a 
Tabo dušo to na sebe ; 
-starki bila je v veljav i 
kakor mati. Precej v jutro 

sive je lase česala , 
,čepico napravila ji , 
morala ukazovati, 
kaj se kuhalo bo danes — 

vsak trenutek vpraša teta : 
»Luci, kaj ti praviš k temu? . . < 

S slastjo, silo Luci ~ije 
novo žitje. Prosto, ljubko 
notranjost nje v tem ovzdušji 
diha. Ko se spomni časih 
,dnij preteklih, — kakor bi se 
zmislila ostudnih sanj i z 

davne, davne minulosti. 

Časih istovetiti ne 

more z ono Luci se ta m 
v tisti hiši razupiti. 


Samo ena stvar jo moti : 
Jurij. Redkoma ga vidi' , 

časih zjutraj, pri obedu, 
časih zvečer. Tesno ji je 
zmir v navzočnosti njegovi . 
Vedno bolj in bolj spoznav a 
v njega suhi ga praznoti. 
Zoprn ji dovtip njegov je , 
s kojim se nalašč postavlj a 
z njega besedij ji vej e 
parfum, ki ga je čutila 

v prejšnjem svojem trudnem pitju. 
Toda vedno srd jo zgrab i 
radi brezobzirnosti, kot 
s teto svojo se zgovarja , 
slastno bi se vrgla nanjga , 
s stisnjeno pestjo ga bila, 

zadavila ga kot mačko . 

Spet obe pri svojem delu 
mi sedita. V sobo stopi 
stara hišna, ki vratarj a 
javlja, z baziliskovim p a 
okom meri Luci, ki se 

84 


nad šivanjem sklanja . 

`S čepico pod pazduho za 
njo priplazi javljeni se, 
se odkašlja, sivi pogle d 
mu na Luci obtiči, in 
užas mu oči izbuli — 

a za hip le ; kot poslanec
velikih stvarij postavi
slavnostno se : »Milostiva,
doli nekdo danes tretji 
č
že vprašuje po gospodu


mladem. Pravim, ni doma ga . —
Kdaj pa pride? — jaz : ne vem . Po
neki gospici vprašuje .
Menim, to-le tu je mislil .
to gospico Milostiva ,
lepim dnes stvarem na sled se m
prišel. Oj, prevara grda,
najgroznejši greh, ki stori l
mladi ga gospod nad vami !
Gosta lepega pripeljal
v naš pošteni dom! Jaz vse vem« .


Stara teta je vsa bleda :
»Dosti, dosti! Ni besede« .


85 


»Ta je padla -« pravi hišnik, 

»Ven, ven! Ni besede več ne« .. 

»Milostive čast je mar mi — « 

»Ven!« tresoča se od jeze , 
kakor nikdar ni je videl , 
teta stara ob tla Buti. 

»Meni prav je«, stražnik hiše 
gode vžaljenu med vratmi . 

Suha služkinja pa vleč e 
presenečena za njim se . 

»Sodrga«, zdaj se razvname 
stara dama . . . >Toda Luci« , 
tolažeče se obrač a 

k Luci, ki velike solze 

tiho vdirajo z očij se . . 

»Nekaj z njim bom govorila .. 

V jedru on je dober človek, 
vidiš, branil rad bi mene, 
ne pozna le položaja . , . « 

Spet poljublja jo in glad i 
na sencih lase . 

86 


»Da, tukaj« , 
hišnik se glasi med durmi . . 
Kdo prihaja? . . Kri zastaja 
Luci v žilah : oče njen je! . 
Krog pogleda, v kalnem oku 
radost se zabliska — pogled 
obtiči mu na Luciji ! 
Teti se na to prikloni : 
» Oprostite, milostiva, 
sveto pravo sem me vodi , 
pravo oče te deklice! « 
teatralično pokaž e 
na Lucijo, »tak, otrok moj « 

vrata treščijo v hrbet ga 
v tem, in Jurij lic plamtečih 
skoči v sobo, obe žensk i 
si oddahneta iz duše . 

»Vi želite?« z burnim glasom 
Jurij vpraša, ga spoznavši. 

»Jaz sem oče te deklice , 

vi, gospod pa ste izvolil 
smelo se predrzniti, da 

ste orlvzel jo skrbi moji « 

87 


»Skrbi !« vzklikne Jurij divje . 

»Skrbi«, z basom zatrjuj e 
mu pijanec. »Pač imava 
razen nazor o življenju , 
Kaj je čast? Beseda prazna . 
Toda k stvari. Jaz sem nekdaj 
bil učitelj, da, gospoda, 
čudite se, da, učitelj ! 

i jaz dnes . , Usoda lahko 
eesto nas premaga . . , Toda 
pohoditi svojih prav n e 
dam . . . In hči je v moji moč'. 
Paragrafi so pri roki — , 

»Dost besede«, hipno mirno , 

zaničljivo se smehljaj e 
Jurij ga sedaj prekine . 
Iz denarnice mu nekaj 
v roko stisne. 

Razorožen 
in krotak v trenotku prim e 
za roko njega pijanec . 

»Vi, gospod, ste pošten človek, 
z nami imate sočutje« , 

88 


njega bas v globini tres e 
-se v hvaležnosti nenadni , 

»vam izročam svojo hčerko. 
Sreča moja, Antigona 

mi je v bedi moji. Vi le 
znate prav jo oceniti . . . 
Luci, ti v spomin si vtisn i 

svet očetovski moj dobri : 
spoštuj svoje dobrotnike! . . 
Dovolite«, k Juriju spet , 
»da bi časih smel sem priti . 
in pretkano cepetaj e 

glavo svojo k njemu sklone : 

»bujno kri hči moja ima , 
pa avtoriteta oče 

bode v mejah jo držala . . . « 

Jurij mu odpira vrata. 

Dobri oče še potrese 

roko mu in priporoča 

stari dami se, Lucij i 

pogrozi in ide . 

Tiho, 
zadušljivo tiho bilo 

89 


v sobi zdaj je. Jurij k oknu 
stopi in na šipo bobn a 

koračnico neko urno . 
Naglo k teti se obrne , 

ki vsa skrbna se ozira 
na Lucijo : »Na deželo 
fines odpeljemo se« . 

»Dnes še ? « 

»Po obedu se peljamo. 
Vse pripravi. Že naročil 
sem kočijo« . 

Kakor strela 
vrglo ga je iz kavarn e 
danes. V njem je vrelo peklo . 
Govorilo se je razno. 
Nekdo je i to omenil , 
da je Luci zginila. Smeh. 
Jurija so vpraševali 
križem vse ; a tisto boljš e 

čustvo zopet ga obide : 
kakor da bi gledal vanjga 
pogled tistih modrih očij , 

90 


in to dekle mu je bilo 

vzvišeno, čistejše, višje , 
nego vsa ta družba tukaj . 
Po pravici je povedal , 
toplo in prepričevalno. 
Smeh homerski zagrmi tu. 
Zviti Jurče ! Kakšen plašček 
Kak izvrstno uredi si ! 
Pelje jo pod streho svojo, 
dá za Cerbera doma j i 
prostodušno staro teto, 
kteri potlej deklamira 

o spokorni Magdalen i 
z nepokvarjeno še dušo 
da skrivaj lahko naslaj a 
z lepim, svežim se telesom ! 
Zvitorepec ! — 
S častjo svojo 
Jurij se zaklinja — tod a 

smeh mu znova odgovarja . . . 

Žolč se zlije mu po krvi : 
prazne lumpe jih nazivlje , 
glupce in ljudi brezčastne, 
družbi njih odpoveduj e 

se za vedno in odide. 

9 


Precej naj me si kočijo. 
Na deželo brž oditi, 
to mu sidro je rešilno . 

Bleda in težko dihaj e 
vstane mi sedaj Lucija. 
Celi stavki ji kipe na 

jezik, ona reče samo : 

»Vi ne, vi, jaz pojdem sama ! « 
Spet na stol se zgrudi težko . 

Nič ne plače, več ne reče, 
pogled svoj upre v praznoto , 
kot bi vjeti še hotela 
nekaj zginjajočega . 
Stara dama k nji se vrže . 
Jurij samo strogo méni : 
»Nič. Detinstvo! Pojdemo « . 

Bralec moj, kak malenkostn i 
vendar naši so naklepi ! 
Z epskim mirom sem ti hote l 
naskicirati par slik i z 
žitja drobnih ljudij naših 
a priznati, glej, ti moram , 

9 2 


da se zdaj mi trese roka , 

da v oči mi stopa vlaga, 
da na duši mrak leži m i 
puste, prazne tožnost;. . . . 
Proti vsem pravilom strogi m 
zopet silim se v ospredj e 
namesto junakov drobnih . . 
Ah, spomini so, čitatel 

j z moje daljne domovin e 

mi prišla v spomin je slika _ 

Dunaj mi buči pod oknom , 
razgovori in koraki , 

po cestah mi tramvaj cinka --

jaz pa vidim daleč, dale č 
eno cesto . . . Z Prage pelje. 
Proga prašna in široka 

gre skoz morje polj zelenih , 
gre skoz par vasic neznatnih , 
niža se, pa spet se dviga, 
tu se kroži, tam gre ravno 
kakor platna pas neskončen 
teče, teče, da na koncu 
horizonta kaže ok u 

se kot ozek, sivkast trak . . 
Telegrafni drogi pesem 

93 


Tnonotonsko pojejo , . 
Voz ropot, ki se v korak u 

dalje zibljejo počasnem , 
se razlega po širjavi . . 
Vidim tudi, kak hiti p o 
nji deeak — presrečen človek . 
Na počitnice domov gre , 
za njim dnij je tesnih vrsta , 
pred njim osem tednov sreče , 
v radosti solzi se dečko, 
ko zagleda svetle streh e 
na cerkvenih znanih stolpih . , 
Ah, poznam ga . Cesto vidim 
ga na sliki obledeli — 
to je mojih šestnajst let .. . 

— Ne, čitatelj, ne napišem. 
ti nobene elegij e 
o mladosti preminoli — 
samo vzdihnil sem — in dosti . 
Toda v zoprnem tem mestu 
več resnično človek nima 
nego vzdihljej in spomine . 

94 


Skoz Visóčane kočija* ) 
po vijoči cesti kvišku 
se pomika polagano. 
Solnčnika razpeta zope r 
žgoče parke sonca dam i 
branita. Nasproti njima — 
pomaknivši si klobuk n a 
čelo — Jurij leno puš i 
cigareto. Zdaj šele si 
Luci sname gosti zavo j 
raz obličje, in nje oči 
modre plašno naokoli 
gledajo. 

A kočija 

zmit- še dviga vkreber se po 
boku vrha. Siva Praga 
tam na levo v dimu goste m 
kot prikazen v bajki tožni 
s stolpi stoterimi. Z desne 
pa odpira se dolina. 

V čistem zraku kakor nádih 
zlat trepeče svetlo solnce 
na nji in žari se. Barve 

i') Kraj blizu Prage . 

95 


vse so tako sveže, kot da 
kraj je bas umit. Stezice 
pestre pa bežijo vedno 
ožje, vedno dalje, dalj e 
prav do koncev horizonta. 
Tir železni na nasipu , 
ceste z drevoredi, rjav i 
holmi in vasice, ktere 
se potapljajo v vrtovih, 
temno modri gozdi dalje, 
in e dalje modri vrhi , 
z nádihom obdani lakhim , 
da kot vzdušni so oblaki — 

panorama idilična, 

ki nad njo pod nebom modrim 

beli plovejo oblački . 

In škrjanci nevidljivi 
trepetavi vrisk sejo i z 

visočine. In ob cesti 

cvrčkov mi vrešči armada . 
Ljudski glasi, rezget konja , 
biča ostro pokanje se m 
časih prileti z daljave. 
Vzdnh pa vonja intenzivn o 
v opojljivi svežesti 

96 


Luci gleda — pa oko j i 
ne pojimlje teh detajlov — 
tak otrplo gleda nekam 
v negotovost, toda z dušo 
srka váse vtis celotni , 
zdi se ji, da dan spomladni 
v nji leži.. In njena duša 

krči vtrujena pod njim se, 

a pri tem vsa blažena je — 

to je čustvo animala, 

ki po kruti mrzli dob i 

spet ga greje solnce žgoče . 
Nič ne ve, kaj pred je bilo , 
nič ne misli, kaj še bode — 
zatiskaje dolge rese, 

gleda samo, gleda, gleda . 

Žena le živeti Žitj e 
zna redno, bralec dragi ! 
Za-njo ni minulosti , 

razven če ji časih v duši 
švigne kakšna davna slika, 
ki pa čustev ne vznemirja . 
Za-njo ne velja ni »iUtri« , 
razven če naj ji prines e 

97 


srečen časek . Srečna biti 
žena zna. Za nas je sreča 
sen bežeč, le mig svitlob e 
živci nje pa vjamejo t a 
sen bežeči, mig svitlobe , 
izsesajo ga razkošno 

do poslednjega atoma . . 

Gibčna in pa mehka duša 

le v tem snu živi, v svetlobi 
kakor roža, ktere list i 

se obračajo za solncem , 
tja, odkoder ono sveti . . 
Izruvana, presajen a 

brž spusti i v novo zemlj o 
korenine in spet pije 
z listjem svojim solnce, solnce . . 

Na vrh klanca so dospeli . 
Ravna se krajina širi 
krog in krog. Ob cesti v sivo 
zelenih stoji valovih 
žito. Ondi pesa v barvi 

se blišči cekinasti. 
V razvrščenih lehah rep e 
in krompirja stoji ljudstvo 

98 


delavno, z dlanmi oči s i 
'senči, govori, na cesto 
gleda. Konji pa bežijo. 
Kakor vrata k nj h prihoda 
otvorjena, polen cvetov 
stočastih je tu neskončn i 
drevored kostanjev stari., 
Na kočijo zelenkasta 
mila senca pada . Teta 
po krajini skoz lornjeto 
gleda. Okrepčala jo j e 
senca ; kipa in Ješteda 
išče, Milešovke, znan e 
na obzorju ji vasice , 
znane ceste, vse Lucij i 
razkazuje ; peljejo se, 
na obrazih (:,'asih svetlo 
solnce jim zabliskne ; Luci 
zdaj razgovori se, prav i 

o detinstvu svojem, kraju , 
kjer je Žila ; nepozvan i 
spla vali so vsi spomin i 
srečni na površje duše. 
* Hribi na Češkem . 
99 


Jurij molčal je. Le časih 
klel vročino je, komarje , 
drobne mušice. Odkril se, 
čelo zbrisal, zdehal, pušil. 

V njega duši v tem je bilo 
kakor v stanovanju, ki i z 
njega ba,'', so se selili : 
vse je prazno, več glasil ni , 
nič se notri ne premiée — 
notri je tihota pusta . . 

Peljejo se . . . Vas . . . Spet cesta . 
Zopet vas . . . In majhen ribnik . 
Mlin ob njem je . . . Nizka poleg 
ceste zdaj stoje drevesa , 

črešnje, češplje . . . Peljejo se . 

Kar Luciji stara dama 
silno stisne roko : rdeča 
dva obokana se stolp a 
kot dve zvezdi zabliščita , 
vstaneta na horizontu . 
»Že doma smo«, zašepeče. 

Ioo 


K.ratek záblL'sk švigne v oku 
Jurija — pa spet zazeva , 

da oči vse solzne ima . 

Konja urneje zbežita 

brez vzpodbuje in brez biča, 
kot bi slutila cilj pota . 

V. 
Mesto fensko in kraljevsko 

s prebivalcev trikrat tisoč, 
cerkev ena, krčem 20 

pivovar in vinopalna , 
dvoje listov, ktera vsak i 
dan izhajata štirinajsti : 

» —yské Listy«, zvesti organ 

pametnih očetov mestnih, 
»Volny Občan«, glas bojevni* ) 
opozicije prestroge 

(genezo njih bralec najd e 
za nekolik vrstic nižje). 

Volny=prosti, svobodni . 

'o I 


Glavni trg je lep in velik. 
Patricijske hiše so krog 
njega v štiriogelniku, 
rotovž dviga iznad njih se 

s pordečelim starim stolpkom , 
ki na špici vrti mu 
dvorepati lev po vetru .*) 
Nepomuchi Jan kamnitn i 
stoji v sredi, v letu enkrat , 
v maju mesecu prekrasnem , 
rjavo ga pobarvajo n a 
stroške občine . In krivi 
gričasti hodnik ob vznožj u 
vodi hiš, smrdljivi jark i 
ga prekinjajo, tekoč i z 
hiš, tvoreč na glavnem trgu 
filigranske veletoke . 
Stari pometač ves dan tu 
v drobne kupčeke pomet a 
slamo, prah in nečistoto ; 
veter al pa bujna mladež 

mu razmeče jih poredn o 
na večer, in druzega dn e 

-i') Dvorepati lev v odznaku kraljevine Češke . 

102 


spet jih pometač, Skupiči. 

S trga lep razgled je proti 
zapadli, tu ulice se 

nižajo, pokopališče 
črez nje vidiš s cerkvico i n 
križi in s cipresami in 
spomeniki (tam ležij o 
mestnih tradicij junaci 
v miru), dalje polje, drevje 
ob cestah in skale rjave 
v solnčnih dneh na enem kraju 
Labe voda probleskuje ; 
in od tod je sama dalja , 
le zvon Ripa z belim vrho m 
jasno se odseva v dalji . 
Ponos mesta pa je gradič . 
Trdna in obširna stavb a 
s stolpom, čigar streha krit a 
z barvanim je skrilom, dvig a 
-veličastno se nad Labo. 
Veki, ki so veli črez njo , 
tu sledi so zapustili. 
Jarki in nasipi silni, 
zid s strelnicami utrjen , 
stara okna, grb na zidu , 

103 


temne ječe in hodniki ; 

3 starem slabem parku pa s o
tajinstveni paviljoni ,
fontane, velike vaze ,
arnoreti mahoviti ;
zopet v drugem krilu grad a


okna čisto so moderna , 

• pliševimi zastorji in 
s toplomerjem na okvirju ; 
3 parku pa naenkrat stopiš 
3 rokoko- smehljavo dobo , 
med gredice zelene — 
tak tu resno na-te diš e 
zdajnosti in minulost i 
ta konglomerat molčeči . . . 
Nad Pikharti nekdaj tu so 
Krajski vladali gospodje , 

3 drevju parka so zvenele 
takrat pesmi božje, Rudolf, 

cesar zadumčivi, s tega 
stolpa opazoval z mojstro m 
Tihonom tek zvezd ; tu bival 
Bannér je — še doslej ljudstvo 
se spominja švedske šibe 
te in njega putike 

164 


vojvodinja Berrska v parku 

v mesečnih nočeh dogodke 
je galantne svoje žila — 
patricijske hčerke rade 

hodijo dres po teh krajih , 

vzdiha] oče zardevaj e 

Park sedaj odprt je mestu . 

Grajski gospod žije daleč . 
Oskrbnik njegov, trd Nemec, 
biva v grada tistem krilu , 

kjer so okna s toplomeri . 
V letih ta gospod je, resen , 

strog, da zdaleč ga pozdravljaš, 
ki poljubljajo mu rok o 
mladež, reveži, srečaj e 

ga, veliko v mestu male m 
njegova velja beseda . 

Ne deluje v rotovžu on 

nima časa on za táko : 

on grajščino vlada, let že 

25 je okrajni 

starostá',, — toda prijatelj 

dober je županov, v vseh mu 

Nov most spenja se črez Labo. 

105 


zmedenih stvareh svetuje. 

(»Volny Občan« se perfidno 
časih tak o tem izraža : 
Glava mesta v rotovžu je, 
sveti Duh pa je na gradu. — 
A pod črto v feljetonu 
dost prozorno pripoveda , 
da prijateljstvo še ožje 
oskrbnik ima z rejeno 
soprogo gospo županjo -
sicer pa v tem celo mesto 
nič napačnega ne vidi). 
V lepem gaju lip in hrastov , 
kojih veje stičejo s e 

gor v višini in obok tak 

tvorijo fantastičen, se 

pride v mesto drugo. N* ga 

ime vsako češko dušo 
navdušuje s pieteto : 

romarski kraj to je sveti , 
v cerkvi je storila sveta 

slika čudežev pré tiso č 
Danes še od njih masti s e 
tolstih mašnikov kapitelj , 
sto in sto ljudij pa dobrih, 


ki čepe tam v hišcah nizki h 
celo jesen, celo zimo , 

kakor pajk v zakotju svojem, 
ko spomladi ljud z dežel e 
pod zastavami prihaja, 
pesmi poje marijin e 
v vsem okraju, ko hite se m 
družice, pobožne žene, 

bujni fantje, lične dev e 
iz vseh koncev Vlasti naše 
k temu kraju — pridejo ven 

s šotori platnenimi i n 
duše te love pobožne , 
izsesajo jih, kar možno . . 

Po teh krajih drugi dan j e 
stara teta sprevajal a 
Luci svojo po prihodu . 

Bralec, al si opazoval 

kdaj življenje že v mravljišču ? 
Filistejski mrčes Žije 

ta pravilno, malomestno, 
vsi poznajo se, vsak ima 

dnevni svoj program določen , 

107 


grede zjutraj, druga sreča, 
tipata s tipalnicami 

se kot pravila bi sanj e 

iz noči minole si, 

opravljanje in novice, 
pa gre spet vsak svojim poto m 

in se precej sreča z drugim, 
spet obstane, se zgovarja , 
spet gre dalje. Pač poznajo 
gibljej svojih vsak teles, vso 
najskrivnejšo notranjost, vse 

z dnij preteklih svojih — venda r 
sladka sili jih navada , 
da mimogrede se malo 
zgovorijo, zmiraj isto , 

kakor včeraj, danes, jutri . 
V tem opravljajo pa svoj e 
delo kot postransko, mim o 
grede ; na večer v mravljišč e 
vrnejo se, po hodnikih, 

sobicah po 2, 3, 4 

tu stoje do temne noč i 

v razgovoru zanimljivem. 

A ta vrišč, če med nje pad e 

1o8 


tujega kaj! . . . Kakor divj i 
tekajo, pozvedaj o 

dnevno delo opuščaje , 
krč tipalnice jim zvija , 
radovedni zbirajo se , 
debatirajo . . . srčnejši 
vržejo se na ta predmet, 
z vseh strani ogledajo ga , 
poopravljajo, bežijo, 
da tresó se jim glavice , 
v plesnem nazaj .0 . — 

Bliskoma p o 
mestu gre novica : Jurij 
s teto prišel je, pripeljal 

s sabo tujo gospodično . 

Kdo je? Kdo je? Ni v sorodu, 
temeljito vsi poznaj o 

rodovnike vseh meščanov, ° 
tak fantastične le bajke, 
kombinacije, pravljic e 
se raztrošajo po mestu, 
pripovedovalci sami 

dobro jim ne verjemó . 

109 


V mestu celem ni ga okna , 

kjer bi, če šli dami mimo, 
ne pokazala se glava 
s kritičnih očij dvojico : 
kdor na ulici jih sreča , 

v grajskem vrtu al na trgu, 
vsak obstane, se ozira, 
druga vjame, dolgo, dolg o 
z njim stoji, se razgovarja . 

Blizu dveh popoldne z dóma 
privali gospa županj a 
se debela. Pivonjkova 
svila kril in rokavice , 

klobuk, majajočih višen , 

cvetov poln in pestrih pér, 
javljali ljudem so dobri m 

velik smoter tega pota. 

Dan je gorek . Potne kaplj e 

lijejo po licih polnih , 

v progi dve se zlivajoč e 
pod očrni. V temnordeč i 
senci solnčnika gre drobno , 
mirno kot bi plavala, n a 

rro 


desno, levo glavo suče
odzdravljaje vsem spodobnim 
:
»Guten Tag!< in »Bog daj dobro . 
.


Dvorec Jurija meji se 
zadnjo steno z zidom parka 

grajskega, s pročeljem svoji m 
pa ozira se na polje . 

Zdaj gospa Županja vstop i 
v dvor obširni . Razven put in 
rac in gosk, nebroja vrabcev , 
par golobov na okroglem 

golobnjaku se vrtečih , 

ne zapazi niti stvarce. 

V Žgočem zraku se razširja 

rllrad iz hlevov, vonj sená. 
K hiši z enega nadstropja 
na dvorišču gre Žnpanj a 

mimo oskrbnikovega 
stanovanja. Neka Ženska 
pride baš in jo ugleda, 
roke ob zastor obriše , 

teče k nji, roko poljubi . 

»Bog daj dobro, le pustite <{ , 
blagohotno ji pomalj a 

I I I 


ročico gospa županja , 
»je li svetovalka doma ? « 

»Da, da, prosim, milostiva« , 
(»gcw,pa svetovalka« prav i 
Jurijevi teti). 

»Jurij ? « 
»Tudi doma, milostiva . 

Pišeta račune neke 

z oskrbnikom. Naš gospod zdaj 
gospodarstvo sam prevzame . 
Tu ostane. Računita . « 

>In gospica? Kdo pa ta je ? « 

»Prosim, ne vem, milostiva. 

Mislil bi si, da je hčerk a 
morda naše milostive, 

toda ni. Jaz sama ne vem . 
Tam sta skupaj -« 

»Hvala, hvala
e že dobro. «


Soba j e 
svetlo bela in velika , 

I I 2 


par stolov, omara z les a 
hrastovega z ornament i 
izrezljanimi in miza 
to edino je pohištvo. 
S stene gleda iz okvirj a 
slika Husa, slika Zižke , 
in med njima na podstav i 
stoji soha Podjebrada 

oče Jurija tu žil j e 
več kot pol življenj a 
slike te in to pohištvo 
to spomini so na njega . 
Pri odprtem oknu Luc i 
in gospa sedita ; ven za 
hišo detelja mi raste 

v senci ; regrati pa s cvetjem 
svojim kot cekin rumeni m 
motijo temno zelenje . 

;vrčki v njem glasno hreščijo.
Nekako brez vsake misli
Luci v roki ima knjigo
dolgo, ozko, v stari koži
z ornamentom pozla(:,'enim 
.
Stara dama jo je našla 
,
drug njen mil je iz mladosti 
:


I I 3 


Novalis. In stara dama 
vzdiha v slasti : »Čitaj, dete ! 
Ah, ta Henrik ofterdinški ! 

Blaue Blume! Le prečitaj 
!
Jaz sem noč in dan ga brala .-
«


Zdaj gospa županja vstopi . 

Glasni vzkliki : »Ach, Frau R~thin ! « 
»Ach, Fran Biirgermeisterin ! « 

In v objemu slapi tekl i 
so besed preslišanih : 

konečno gospa županja 

sede. Z bistrim okom dvakrat , 

trikrat deklico premotri , 

teta pogled ta prestreže . 

»Moja Luci«, jo predstavlja . 

»Veseli me, 's freut mich, 's freut mich . 
Dolgo pri nas ?« 

Luci rdi se . 
Teta urno dé : »Za zmiraj. « 

»G-ospica je pač iz Prage ? « 

11 4 


iz Prage«, hitro Luci . 

če življenje naše bo p o 
volji gospici, ne vem, ne. 
Malenkostno, dolgočasno , 
mirno je tu na deželi , 

ljud preprost — gospica mend a 
vajena je drugih sfer --« 

»Ne«, prekine teta, »Luci. 

bo gotovo tu popoln o 
zadovoljna. In na kmetih 

živcem prijalo bo njenim , 

ki razčileni so malo 

»G-ospica, gotovo zdravje 

zadobite tu, gotovo. 

Tu idilično živimo . 

,Časih kak izlet je al i 

kaj zabave — a da vprašam : 

gospica je zaročena ? 

ali naj vam gratulira n 

'Gospod Jurij « 

V Luci vrelo
vse je v ognji.



»Bog obvaruj« , 
naglo vmes gospa poseže , 
»to bi pa zadela slabo ! 

Raje bi ji lastnoročno 
kamen na vrat privezal a 
in jo potopila v Labo ! 
Aber sagen sie mir lieber, 
Werthe Biirgermeisterin , 
kaj je novega, kaj mesto ? 
Znanci vaši ?« 

»Ach, Frau Ráthin« , 
iz dna duše si oddahn e 
zdaj gospa županja, »mnogo, 
mnogo. Doktorica zopet , 
le pomislite . .« (ta doktor, 
glava mestne opozicije , 

»Občana« izdatelj, črn o 
je župana mi sovražil) , 
»naj povem vam po pravici , 
ženska ta je res brezstidna , 
ondan vidijo jo v gozdu 
v kaj zaupnem tete a tete 
s sodnim pristavom! Resnično, 

ona ima v tem Že prakso , 

116 


bogve, koliki je ta že ! 

Sicer pa se zdi mi časih , 
da pri njih je to v rodbin i 
doktor vse to opazuj e 
mirno, kar počenja ona -

vest, seveda! Ach, Frau R .thin , 
spet pred tednom moral v Prag o 
služko je poslati! Glejte , 
tak je mestni moralist ! 

Ta če vmazati čast mojo ! 
Njega listič ondan piše 

praviti me sram je — spet o 

meni in o oskrbniku ! 

Prenesramno ! « kakor pur a 

se zardela je -Županj a 

do vratu in pa od čela ; 
dalje gredo škandalozne, 

zoprne historije in 

3 ure pol je tukaj stala 

cela mestna opozicija 

3 negliže umazanem — 

»to-le veseli človeka « , 

zaključuje zdaj županja, 

»da je cela naša stranka 

3 tem-le čista kot kristal . -« 

T 1 7 


e nekolikrat na lahk o 
omenila je lupine , 
ki je tak trdno skrival a 
jedro tuje gospodičn e — 
vse zaman ; zato pa čvrsto 
vedno znova segala j e 
v kalno strugo, po kateri 
mesta se vali življenje . . 

Tak je uri dve sedela . 

»Priporočam se, Frau R~thin.. 
do svidenja, gospodična, 

na izletu kakšnem, kmalu 
zbobnamo spet nekaj . « 

Vzvišena — kot človek, slabat 
stvar ta, zmiraj je, če moge l 
bližnjega je počrniti — 

moško in prevzetno šla j e 

skoz dveri gospa županja . 

»Vidiš, Luci, taka-le je« , 

vzdihnila gospa je stara , 

»zdaj pa pazi : dnes al jutri, 

pride njena tekmovalka , 

I I8 


doktorica in vse to boš 
zopet slišala od nje, le 
da imena bo zmenila. 
A najžalneje pri tem je , 
da i to bo spet resnica, 

kot resnično je današnje . 

To je svet! Za naših dnij pa 
vendar tak ni bivalo! . . « 
Luci zdrzne se . Doslej je 
gledala zamišljeno n a 

deteljišče valovito : 

»Ali, tetka, reci samo , 
kakšne tukaj so razmere ? 
Kje izvir sovraštva tega 
je med damama? « 

»Ah, da, da, 
ta historija je lepa. 
Skoro kakor anekdota . 
Par let temu je, obe sta , 
doktorica in županja, 
bili si kakor dve sestri. 
Tretja v družbi njuni bil a 
je sodnica. Zdaj že mrtva — 
Te tri zmil- so bile skupaj , 

l l 9 


na besedah, na sprehodu, 
na zabavah, deco svojo 
v zibelki so že ženil e 
navzajem — v pregovor lahko 
prišlo bi prijateljstvo to ! 
V teni sodnik postane svetnik 

pri sodišču krajnem nekje . 
A prijaznost traja dalje . 
Doktorica in Županj a 

vsak dan pisma sta pisali 

svetnici. Dve al tri leta. 
Ljuba svetnica umre tu . 
Svetnik, mož precej navihan , 
škodoželjen star satir, 
pošlje prijatelj ;cama 
žene svoje za spomin 
zaboj velik. Povabili 
par gospej sta si iz mesta , 

vzdihajoče, žalujoče 

zdaj odpro ga. V njem ležita 
dva zavitka z naslovoma : 
milostni gospej županji , 
milostivi doktorici . 

V gruči dve se razdelij o 
dame vabljene. Zavitka 

120 


odpečatijo previdno : 

pisma v njih so, sama pisma .
Doktorica tista ima ,
ki pisala jih Županja ,
in obratno. — Ne vprašuj zdaj ,


kak končala je ta scena ! 
Skoro bili bi se zbili ! 
Pisma vsa od a do se 
bila samo opravljanje , 
in historija kočljiva , 

no, najgrje vse o drugi 
druga piše! Kakor en a 
tak i druga! Drugi dan j e 
tega polno bilo mesto ; 
to je vrelo in kipelo, 
kot da je revolucija 
zbruhnila! In od te dob e 

črtita se druga drugo, 
kakor grehe svoje! Zdaj j e 
rastlo to. Moža sta tudi 

vmes posegla. V mestni zbor sta 
doktor in župan -- prej dobra — 
spor prenesla . Doktor zdaj se 
»Mladoéeha« je naziva], 
»Staro bil župan je. Doktor 

121 


časnik svoj je ustanovil , 
vsakih 14 dnij je treskal, 
dokler naposled ni zganil 
še župan se. Ustanovil 

časnik svoj je. Od tedaj se 
bijeta na nož . 

A glejte, 
»vidiš tam-le vitko damo ? « 
kaže tu gospa Lucij i 

črez polje tja proti cesti , 

>ta gospa je doktorica. 
K nam gre. Tak se le pripravi . 

v. 
Tam ob Labi k bližnjim lesom 

trate se širé cvetoče, 
po teh tratah v sredi teče 
ozka in peščena cesta , 
po ti cesti zibljejo se 

zdaj v polahki, dolgi vrsti 

solnčniki se majajoči , 

jeden, dva, tri, štiri, pet, šest -

pač naštel bi, trideset jih 

122 


svetle damske toalet e 
v solncu se pestré pod njimi , 
okrog njih pa z desne, leve , 
k njim obrnjeni na pol in 

švigajoči s paličko m i 
skačejo njih seladoni . 

Solnce kot bi ogenj lilo 
z modrosivega nebes a 
na to trato. Zemlja pali 
pod nogami. Suha trava 

krči liste si črnéee . 

Glavice cvetov dol visij o 
kot nalomljene bi bile. 
Intenzivnih težkih vonje v 
vzduh je poln. Sto in sto cvrčkovpolni z vriščem ga peklenskim, 
kot kovine raztopljene 
milijoni kapljic bi ob 
ploščo treskale stekleno . . 

Tolste dame v korit z robc i 
otiraje lica hvalijo 
vsak trenutek : »To je vreme l 
Danes se nam je obneslo ! « 

123 


Plavolase, modrooke 

patricijske hčerke srečn e 
vse korakajo. Tak izlet 

jim je praznik. Star dovtip in 
vsako misel prismojen o 
dvornih njihnih kavalirje v 

smeh plačuje jim hvaležen . 

V praznem, plitvem njih življenj u 
nov mejnik je dan današnji ; 
bržkone spominjale s e 
bodo takle : Po izletu 
14 dnij, mesec al dv a 
bilo je . . . Ah, te uboge 

naše hčerke patricijske! . . 
Do 1 let sedijo 
s krilci kratkimi in lasc i 

počesanimi nazaj ta m 

3 šolski izbi svojega mesta . 
Pošljejo jih po navadi 
3 Zákupe še nekam k nunam . 

O božiču kažejo Ž e 
mamce vse solzné od sreče 
lepo pisana voščila 

3 čisti nemščini. Dve leti 
-ondi so in vrnejo se 

124 


v krilih dolgih staromodnih, 

in nad čelom s prečo, zadej 
dve viseči kiti, z oko m 
vedno v tla povešenim i n 
z vednosti zalogo. Srečna 
mati vpelje zdaj med svet jih . 
Pojdejo mi k oskrbniku , 
in k županu, k svetovalcem, 
k mestnim vsem kapacitetam. 
Hčerka tak je tiha, skromna 
kot vijolca. Brez napake 
govori nje dete nemški , 
in od nun s seboj prinesla 
kupe svetih je podobic 
radi pridnosti, nravnosti 
mati jt: je vsa vesela, 
saj doma ji gre na roko, 
kuha z njo in pere, lika , 

oči k godu tajno šiva 
pisane cipele, hodi 
popoldne ob petih v drugo 
mesto z molitvenikom in 

ondi v cerkvi prekleči 
zmiraj celi blagoslov 
pred podobo čudodelno. 

125 


Za četrt al za pol let a 
spremeni se ponenag-lem : 
Kite zginejo, lasje nad 
čelom so pristriženi p o 
modi všita je obleka , 
bratcem, sestricam razdaj e 
svete vse -podobice, l e 

ob nedeljah v cerkev hod ' 
ker navada Že je taka 
zbere si prijateljic i n 
3 dneh 14 Z njimi sklene 

večno Že prijateljstvo, ki 
traja skoro mesec dnij ; 

3 nje spominsko knjigo mora 

vsak pisati, kogar sreča ; 

kak zakotni mojster plesa 
svojo kaže ji umetnost , 
(enkrat v letu v Prago ide 

3 karnevalu z materjo na 
ples dijaški) ; čita rada, 
(mamka če, da ne pozab i 
samostanskih vednostij, in 

>,Gartenlaube« ji naroča 
često med berilom plače ; 
Wernerico, Heimburgov o 

126 


vliva, kot nje mama nekdaj 
izsesala je Marlittko ; 
z naših pesnikov le cen i 
Hálka in Jablonskega, 
izposoja si jih, pri nji h 
vzdiha, krasno jih prepiš e 
v album obrezani zlato ; 
uri dve vsak dan si šiv a 
balo svojo, ki jo v vadi 
bona Pide že pripravlja ; 

na večer pa se sprehaj a 
mi po trgu s posestrimo , 
nji zaupa koprnenj e 

svoje, sanje, a na pol le : 

na dnu duše nje tiči pa 
kak junak, baron al grof, 
oficir al pa vsaj doktor ; 
par platoničnih ljubeznij 
veže deklico z dijaki ; 

proti zanjkam in skušnjavam 
-malomestnih don Juanov 

čuva jo — oko nje mamce , 
lasi budno jo varuje — 
ampak nje prebrisanost 
prirojena . . . Leta gredo . . 

127 


V dvajset in četrtem let u 
hčerke patricijske naš e 
zvenjajo. Vedo to in se 
javnosti ogibljejo, spet 
hodijo tja k blagoslovu 
z resignacijo otrovano , 
vsa nevoljna zdaj sovraž i 
tiste mlajše druŽke svoje , 

ki doslej so v polnem cvet u 
jezik njihov je strašil o 
vsega mesta . . . No, seveda , 

če pa mati je previdna , 
sama ji moža izbere , 

zgovorita se, pokorna 

hči zamenja sanj junako v 
svojih z buržojem vsakdanjim 
in je srečna, da usoda 
smešna stare je devic e 
ni zadela . Žije . . . srce 
zamorjeno skoro začn e 
ječati, duši ga malo -
a nakrat se vrže v prvo, 
ki odpre se ji naročje — 
glas vesti ne kara je, saj 

tak žive vse druge, — ona sicer 

128 


vzorna je gospa decentna, 
krepko vodi doma vlado, 
za moža skrbi pravilno, 
deco vzgaja tako dobro , 
kot je njo nekdaj nje mati, 

v tem redi se, in časti j o 
mesto celo 

Revice ve, 

patricijske hčerke naše, 
ve ljubezni moje vesne 
obledeli mi spomini! . . 

Za zabavo mladih gospi c 

pa skrbijo sinčki mestni , 
xnladi c. kr. uradniki, 
ki očetom v gospodarstvu 
na pomoč so, v trgovini , 
njih očetje so pri strank i 
vladajoči. Jurij spremlja 
mirno kakor mož starejš i 
že gospo županjo. Ta pa 
vse pikantnosti mu pravi 

o vseh znanih in neznani h 
druge stranke. Jurij časih, 
129 


kakor vsak uljuden človek , 
se zasmeje, nekaj reče , 
a v tem misli neprestano 

na svoj mlin in gospodarstvo . 
S težkim srcem, jezen vzel j e 
slovo od življenja v Pragi . 
Ko pa se do vrat pripeljal 
dvorca rojstnega je, prišl a 
misel mu velika v glavo : 
mirno bode gospodari l 

na posestvu oča, delo 
nadzoroval bo na poljih , 
vodil sam račune, itak 
tujci ga le goljufajo , 
tak se tekom dne utrudi , 
zvečer pa se mirno veže -
z teh načrtov, sanj je vonja l 
vonj idil Vergilovih, t a 
slika mu ugajala je , 

večji spet se zdel je sebi , 

vzvišenejši, in to mu j e 

laskalo se neizmerno. 

Kak bo dalje — ni pomislil , 
le da bi prevzel že skoro. 

G-ospodari — služinčad p a 

130 


,često kar debelo gleda 
na4 naredbo marsiktero, 
a vgovarjati ne upa. 

Zdaj pa Jurij kuje plane , 
same plane. 

Po Luciji 
kot nehotoma županj a 

večkrat vpraša, toda Jurij 
jasno ji ne odgovarja . 

(Nju azmerje zdaj je jasno. 
V duši Jurij si je mislil , 

da ravnal je častno, dal i 
glupo. Luci zdaj v zatišj u 
tu živi, nikomur znana ; 
teti toliko dolguje — 
nji je Luci vse življenje . 
Prav tako. Res, čar očij, ki 
takrat ga je bil prešinil , 
obledel je že ; zdaj motri 
vse drugače jo : kot motri 
mož telo razkošne deve. 
Besno poželjenje čut i 
često, kadar sklonjeno na d 
knjigo kakšno vidi jo a l 

i3 


nad Šivanjem, in te poln e 
prsi njene, ki se v taktu 
zibljejo — kar stisnil bi jo, 

vklenil jo v naročje, da b i 
kar oči zaprla v strasti — 
a z roko si čelo zmane , 
in sam sebe v duši kar a 
z ironijo zasmehljivo . 
Sicer draži neprijetn o 
ga 'Že celo njeno bitje . 
Kadar so vsi skupaj zbrani , 
pada nanj iz njene duš e 
čudna teža. Zmiraj čuti 
silnejšega, čistejšeg a 

nekaj v nji. — in to ga draži. 

Vedno sili pred oči s i 

nje preteklost — a brezvspešn o 
naposled si še domišlja , 

da prestvaril in očisti l 
on jo je in svetu vrni l 
tako mirno, tako silno 
in nato je on ponosen . ) 

Prvi so i letniki že 

prišli v gozd in počivali. 

2 


Luci s teto roko v roki 
zadej gre. Gospa sodnica 
ju zabava. Je Pražanka , 
ki v to gnezdo jo zavel a 
je rnoŽa usoda. Rada 
šla nazaj bi k praškim znancem , 

v znane kraje naglo, kratk o 
govori in skoraj sama . 

Teta časih kakšno reče 
vmes. Lucija pa molči, ker 
vtrujena je od vročine 
in od dnij poslednjih vrste . 
Mestno jo mravljišče vse j e 
s tipalkami otipalo — 
o, ti hipi polni straha ! 
Zdela se je kot tatica, 
ki s tatvino kje se skriva, 
a okrog nje bivališča 
zmir in zmir done koraki 
preganjalcev ! . . 

Vse so prišle :
davkarica in sodnica ,
doktorica in še štiri


svetnice, častite vdove 


skratka vsa honoracija.. 
Radovedni se pogled i 
in jeziki britki vanj o 

zmir zabadali so ostro . 
In ta dobra, stara dam a 
s spretnostjo je neizrecn o 

vse odbila, zavrnila ! 
Luci se je zgražala pr i 

misli : ee bi enkrat te-l e 

vse o meni zvedele! . 

Kak drugačno se ji zdelo 
zdaj je novo to Življenje ! 
Čutila, živela ga j e 

s celo silo svoje duš e 

Žgoči sram jo je pretresa l 
pri spominih na preteklost, 
ki so nehote prišli j i 
Časih pred oči nje duše. 
Zdaj je čista — ali venda r 
nekaj manjka ji -- kako b i 
temu rekla, sama ne ve. 
Neki cilj, da k njemu šla bi , 
»nekaj«, čemur bi sivela . 
Horror vacui straši 

1 34 


jo ponoči, ko s postelj e 
gleda skozi okno zvezde , 
ko posluša nehote 

Žalostni spev žabjih zboro v 
z ribnika sosednjega . . 
Samo radi stare tete 
šla na ta izlet je danes. 

Obledele stare oči 

vedno so le vanjo zrle, 
vse skrbné ugibale so, 
da teži na kmetih tu l e 

dolg čas mlado dušo drago. 
Torej šla je. Družba zbrala 

se pred gradom starim je. Vsi 
mestni seladoni Luc i 
z duhovito so obsuli 
govorico. Vsi tak smešni , 
vsi tak zoprni ! Lucij a 
zdela se je sebi, kako r 
tuja puta, ki zaide 
v tolpo petelinov. Vsaki 
svoje popusti kokoši , 
stare, znane, dobre putke , 
k nji beži, ob zemljo smešn o 
bije s krili, se napenja , 

1 35 


tekmece odganja in kar 
najkrasnejše kikirika . 

Nje očij ledena zim a 

zavrnila jih je k dobrim 

patricijskim hčerkam, kter e 
polne ljubosumnosti so 

njen pojav razmotrivale . 

Zdaj izletniki dospej o 

na določen kraj : na rebro 

v senci hrastov. V gosto travo 
sedejo. Tu zrak visi še 

bolj pekoč kot zunaj . Mamke 
jemljejo iz torbic svoji h 
povitice in slaščice . 
Seladoni nosijo iz 

bližnjega studenca vodo . 

V potu svetijo se čela 
jim in lica . Jurij tudi 
steklenico je prinesel 

vode Luci. Stara dama 

razdeli golobe jima. 
jedo. Starše dame potlej 

usedejo se vkup . Županja 

le se vmeša med mladin o 

136 


In zakliče tu na glas ; 

»Frau von Fischmeister, ich bite Sle ,
to mladino vzemite pod
žezlo svoje !«


Svétnica zdaj 
vstane, Frau von Fischmeister , 
z moškimi potezami, i n 
gospice, gospode zbere 
v krog, spregovori na kratk o 
-navodilo k »sekretárju« . 
In igrajo sekretarja . 
In sedijo tu na travi, 
vsak na listke drobne piše 
svoje misli . Svétnica pa 
komandira. Luci igre 

noče se udeležiti, 

s teto sami tam sedita . . 
Teto pa zelo zanimlje, 
opazuje stare šale , 
smeje se in se naslanj a 
na rameno Luci.. Jurij 
sprva se je obotavljal , 
-pa udal se je. Sedel je 

.z vitko hčerko davkarice . 

1 37 


Ta razkošna plavolask a 
z okom modrim kot glavica , 
z zarjavelo lepo roko 
med igro klobuk si sname . 
Jurij nehote se skloni 

k njeni glavi, vsrkne hipno 

intenzivni težki vonj 

topolove pomade, k i 

vela je iz njenih las: 

Naglo vsrkne še enkrat i n 

še enkrat. Ona pa malce 

k njemu glavico obrne, 

in v očeh teh Jurij vidi, 

kak se bajno nekaj bliska , 

Kakor da bi tam plesalo 

sto in sto majckinih gnomo v 

v krilih svetlo vijolčastih . 

Sladko čustvo mu pretrese 

Živce vse. Pove ji nekaj . 

Nasmeje se mu. In k redu 

svetnica ju nove. Dalj e 

spet igrajo. Znova zopet 

svetnica Lucijo vabi , 

prigovarja ji i teta . 

Nekam kislo Luci vstane . 

138 


Svétnica pa »slepo muho « 
aranžira. »Slepa muha « 
Jurija zadene. Precej 

mu zavežejo oči, i n 
razprši se krog smejoči . 
A s plamtečim je pogledo m 
Jurij dobro še zapazil , 

kam je tekla plavolaska . 

V gosti travi za njo teče, 
ona stoji . . . zmir stoji še . 

Že pri nji je . Zmir stoji še 
stegne roko . . . ona krepko 

ga naenkrat po nji poč i 
in zbeži . 

V tem pa se Luci 
oddaljuje polahkoma . 
Nekaj strani jo odganj a 
od te tuje veselosti . 
Ozre se. Stoji v oboku 
gozda borovega. Zadej 
migota obleka bela 
izletnikov. Krié njih čuje, 
urneje hiti spet dalje . 
Vonj dušeči smole čiste 

1 39 


Jagodi, v sé ga srk a 
s polnim duškom . V tem pa briš e 

tenka vlakna pajčevin 
raz obličje. Spet se ozre . . 
Tiho . . . Vidi le leskeé a 
se telesa rdeča starih 
smrek . Še dalje hoče v grozi 
kar obstane . skoro da je 

zakričala . . . Pod dreveso m 
tam pred njo na sivem pledu 
mož leži in njega pogled 
mirno, trdno vprt je vanjo. 
Temnorjave so oči. , 

desno škili malo kakor 
pri ljudeh, ki po navadi 

čitajo leže. Blešče se 

v temnih, opalih jamica h 

suhega obličja, ki m u 
dava senca vej zeleni h 
izraz trdega mrliča ; 

rjava brada ga obroblja , 
bledi ustni stisnjeni sta — 

ták čudak ta vanjo gleda 
brez besede, nepremično. 

Luci v strahu, toda venda r 

1 40 


prikovana s tem pogledom 

vpraša ga (nič druzega j i 

v tem na misel ne prihaja) : 
»Li-vi tudi ste izletnik? « 

Tiho dé neznanec : »Da. « 

»Od 
naši 

»Vaših? Kdo pa so to? « 

» gospa Županja — 

»a, ha, « 
se smeji on, »to je dobro ! 
Vendar nekdo, ki o meni 
boljše misli ima! Hvala ! 
Dekretirani jaz nore c 

rodne občine naj bil bi 
na izletu s honorati ! 

Ne, jaz tukaj sem izletnik 
sam zasé !« in se razkašlja,. 

»moja stara dobra mamk a 
misli, da mi to-le drevj e 

vrne pljuča pokažen a 

14 1 


in izpljune in se zlekn e 

kot utrujen od besed teh . 

»Nji na ljubo zdaj to delam 

in spet kašlja. 

»Varujte se, 

ne govorite«, sočutno' 

Luci sklene k njemu roki . 

{:)n smeji se : »Stvar človeška , 
ki ima sočutje z mano) ! « 

»Ne verujete ?« 

»Veruj em, 
,pomilujete, a v duši 
Šepetate : mili bo-Že , 
danes tebi se zahvalim, 
da mi ni tako kot temu . 

»Ne verujte«, Luci reč e 

vsa razdražena, »jaz pravim , 

kar mislim : Rada bila 

»— bi na mestu vašem !« smej e 

-on se, kašelj spet ga muči. 

142 


Tako pravi vsako dekle 

pred dvajset četrtim letom. « 

Zopet tiho. Luci v njega 
desno oko zre napeto , 
v duši ji deluje neka 

nadčloveška grozna sila , 
in naenkrat tiho vpraša : 
»Veste, kdo sem ? 

>Luci! Luci !« — 
zdaj po lesu se razlegne 

glas tresoči stare dame . 
Luci ozre se. V očeh je 
solzna bila. Stara dama 
in županja in sodnic e 

sem hitijo. 

»Z Bogom, z Bogom« , 

zašepeče Luci . 

Pogled 

poln zaničevanja švigne 
iz temnih očij bolnika 
tja k županji. 

1 43 


»Dete moje! « 
za obe jo prime roki 
stara teta. 

»Baš gospodj e 
prišli so, ki bi spoznal i 
radi gospico«, sodnica 
govori . 

»Naš oskrbnik in 
pa sodnik sta, mld mein Alter« , 
v naglici gospa Županja 
še dostavi. 

Brez besede 
s sklonjeno glavo gre Luci. 

»Tale tam«, 'Županja kaze , 
»norec je hudoben, sprijen 
študent, Jakobiner rother, 
verkommenes Individuum . 
Hat doch Ihnen nichts gethan ?« 

Luci z glavo le odkima . 

»Vboga njega stara mati! « 
suho dalje pomiluje 

144 


ga županja, »bi hotela
doktorja ! Sein Vater zvar nur
ordin~rer Schmiedgeselle.
Kri ne da se spremeniti .
Kar je P~bel, bode Póbel.


Sreča zanjga, sag ich immer , 
jetika njegova je. « 

Dobre volje, s smehom, petje m 

vračajo izletniki se, 

ko bledi se na zapad u 
zadnja proga zarije . 

V tem trenotku v neki krčmi 
starec zanemarjen v krog u 
dnevnih gostov sedi. Nogi 
je prekrižal, obutalo 

zaprašeno že razpada , 

glasno govori, ob mizi ) 

bije hrastovo s pestjo . 

Poslušalci sem in tja m u 

pritrjujejo pozorni -

drobni kajžarji, trgovci , 

en občinski svetovalec ; 

1 45 


pijejo z njim, trkajo z nji m 
in nazdravljajo mu s pivom . 
Starec govori o pravih 

svojih, pravih oče k hčeri 
svoje, vgrabiti ne da si 
je od plemiča ; saj ima 
paragrafe, policijo ; 
izobražen človek je, n a 
vasi bil učitelj je — tam daleč ; 
vdarila ga je usoda ; 
njega hči podpora bila 
mu je v starosti, njegova 
dobra Antigona, res d a 
pred živela je v prodajni 
hiši, a komu to mari ? 
Kaj pa danes čast pomenj a 
Prazna, glupa to beseda ! 
Njega hči se res prodaja, 
po notranji svoji ceni 

pa prav lahko se primerj a 
vsaki še pošteni ženi ! 
Ta, ki jo ukral je tajno, 
ki jo v svoj brlog je zvlekel , 
pa jo vrne! Mora, mora ! 
Kazni, tudi ne odide ! 

1 46 


Nismo morda v Orientu , 

kjer bi lahko kradli hčere ! 
Pil, razgrel se je, razgraja l 
in govoril, In besed e 

kakor mana blagodejn a 
padle v duše so slušalcev, 
dalje so mu napivali , 
pivo, vino, Žganje, dokler 
ni na mizo omahnila 
siva glava. In zasmrčal 
glasno je . , 

VII. 
Kakor starček zadovoljen, 
gleda sem iz vogla trg a 
nizka, čista, rjava hišic a 
z okenci zamreženimi . 
Todgredoči (če pristaš i 
prapora so vladne stranke ) 
na slepo pozdravljajo kar, 

s spoštovanjem v zadnje okno. 

»Volny Občan« pa v nje meri 
vsakih 14 dnij z dovtipom 
svojim, njegovi pristaš i 

1 47 


zlobno izzivaje vanj e 
se režé — in vendar v oknu 
tem je mirno, celi dan s e 

stvar človeška ne premakne 
v njem, do tal visi tiho 
dvoje kril obokastih 
čipkastih zastorjev dvoje . 

A za njima v senci skrita 
hiše te gospa, seveda, 
ves dan plete nogovice. 
Kakor zlobna stara sfing a 
kot k fotelju bi prirastla , 

nič ne vstane, se ne gane, 

samo njeni torti prsti 

gibčno Žice sučejo. 

Na širokem nosu oster 

ji čipi nanosnik v lici h 
rdečih, kot dve kaplji srebr a 
Živega ji šviga pogled. 
Motri trg na levo z desne , 
gor in dol, uiti nič n e 
more ji : Žival, ni človek, 
list papirja, gnan od vetra , 
na trgu nobeno okno 

1 4-8 


in nobena lina v strehi . 
Vdova ta priletna (mož-njen 
-bil je nekdaj prvi svetnik, 
na jesenskih lovih vstrelil 
neki strelec neokretni 
ves naboj mu v trebuh je), 

hčer ima, ki 3o j i 

vesni že greni življenje , 
poljski, hišni so dohodk i 
skromni, stezka le živita 
kakor druge patricijske — 
tak življenje le poraj a 
jezo nad usodo lastno , 

jezo nad človeškim rodom . 
Kakor tisti stari Merlin, 
ki romantiki slave ga , 
na pomolu sedi okna , 
opazuje z bistrim oko m 
',ir življenja in zaton ; 
v glavi svoji vse pretekl e 
in prihodnje čase čuva , 
vse najskrivnejše ve čin e 
mestnih bližnjikov nestalnih 
in to vse je kakor balza m 
njeni razzlobljeni duši . . 

1 49 


Bilo v dan je po izletu. 
Zgodaj zjutraj okrog 8 , 
ko po trgu se potik a 
mestna mladež' s torbicami , 
prišla je gospa županj a 
z svoje hiše nenavadn o 
hitrega koraka . V plašču 
dolgem barve kavne, ki pri 
hoji nepokrito kaza l 
belo spodnjico je, in bre z 
pudra na obrazu, l asj e 
neséesani, neskravŽljani, 
v polni sapi šla naravnos t 
k hiši je na voglu trga. 

Vstopi v sobo. Na pomolu 
okna mi čepi resnobno 
gospodinja z nogavico . 
Fran von Fischmeister sedi t u 
v pozi ravni kot vojaški 
poleg nje. V polkrogu dalj e 
komisarka, dama polna 

peg, oči škilečih, potlej 
poštarica, tenka, kako r 
z voska je obličje njeno . 

r 5o 


Frau von Janik, suha vdova, 
štirih hiš lastnica. Vse so 

v plaščih, pri vseh kuka spodej 
spodnjica ven, le površno, 
v naglici so vse sčesane. 

Ob piano opiraj e 

vela, suha hči_ domač a 

tam stoji na strani . 

A Županja kar obstane 
sredi sobe brez besede . 

Nje oči z očmi gospej vseh 
srečajo se, trikrat resno 
z glavo mi pokima, kakor 
rekla bi : Zdaj pa imamo ! 
Vidite! — Molče pristav i 
stolček si do polokroga . 

»Škandal !« nakrat zdaj izbruhne
Frasi von Fischmeister. In z glavo
vse prikimajo . Županj e
polna prsa pa se vzpnejo :
»Saj sem rekla! lch sag's immer :
man hat &ime gute Nase! . .
Zdaj pa vse smo blamovane !


I5I 


Celo mesto blamovano !
Doktor le roke si mane !
Njega Schandblatt bo spet :Žvečil
leta pol! Škandal! Škandal 
!


»Bubenstiick«, de Frau von Janik ,
»Jurijev! I Praga, Praga !
Prager Leben !«


G-ospodinj a 

hčeri svoji zdaj pomigne : 

»Clot;.Id, geh' jetzt in die K~che . 
To za tvoja ni ušesa . « 

» Aber Mama ! 

Clot;ld! 

Clotilcl 

gre zdaj ven, zalušči vrati . 

»Taka cela je rodbin a 

suho, strogo je počela 
gospodinja, »njega oče — « 
in izmed spominov svoji h 
zdaj historijo potegne 

152 


nemoralno in nesramno 

o očetu Jurijevem . 

Dame vzklikajo : »Škandal ! «
»Schrecklich ! « In županja pravi :
>Schaut's mal an! Daš sag' ich immer ! «
Gospodinja pa dostav i
se dogodbico o dedu .


Spet ti vzkliki, začudenje . 

Dovrši, in mala pavza . 

»Arme R~thin !« zdaj županj a 
vzdihne. »S kakšno jo omamil 

neki je zvijačo ! « 

»Svetnica je tu le mal o
že vom Houš aus — komisark a
s prsti desne roke vrt a


si po čelu — »to je, mislim« . 

»In ta očka, raportiral 

Kavka mi je baš zdaj zjutraj« , 
spet županja pripovedi 
<Kavka, mestni stražnik, zjutraj 
zmir k županovim zaid e 
v kuhinjo, županja pa g a 

1 53 


zaslišuje pri kosilci , 

kdo in kdaj ponoči, kakšen , 

s ktere krčme šel domu j e 

itd .), šel ob sedmih 

v dvorec je in za minut pari 
spet se vrnil. Kavka, sag' ich , 
ist ein geriebener Kert , 

hitro k njemu se prismuče, 
starec pa začne hvalit i 
hčerko svojo, staro teto, 
Jurija, in naše mesto — 

danke bestens. Kavka skratka 
zvedel je, da gospod Jurij 

njega žepe je napolni l 

s penezi -- man sieht ja daraus , 
dass ein Vergniigen Geld kostet .. 
Starec vrnil se je v Prago . 
Kavki rekel je, da prid e 

spet, češ, tu ljudje so dobri, 
da najraje semkaj bi se 
preselil — o, sch~ne Absicht ! « 

Zopet pavza. Komisarka 
zapazlvši hip ugoden 

za kak govor imeniten , 

34 


pa zakašlja, nje oči š e 
bolj zaškilijo in z glaso m 
pridušenim govori o 

tisti kasti deklic, h kteri m 
Luci se prišteva, in o 
hišah teh pripoveduje, 
kjer jih po deset, po dvajse t 
baje biva, in o mali h 
sobicah in njih opravi , 
oi.gijah, ki vganjajo se 

tam v trenotkih žgočih nočnih ; 
— od strani pri tem županj a 
vanjo gleda : komisarka 
zdi se v hipu tem ji kakor 
kakšen stradavec, ki vab i 
pred oči si jestvin sklede ; 
druge dame jo pazljivo 
slušajo, kot se posluš a 
stara, davno znana stvar, 
ki pa spet se rada simi --
kom nadaljuje, 
krepke si besede zbira, 

časih z gesto ilustr;ra, 
časih pomežikne z okom. 

Govor se o tem razprede . 

I 55 


Frau von Janik, poštarica 
vesta mnog in lep detajl . 

Frau von Fischrneisttr tu vstane : 

»Videle ste dobro včeraj 
,
kak očitno se vrtel j 
e
Jurij okrog davkarjeve 
?
Anda ist ein g'scheites Mádel 
,
ali vendar dobro bo, č 
e
damo migljej davkarici 
.
Ptička tacega drŽi naj
fern vom Leibe . 
«


»Ko bi znala , 
kaj si Rathin o tem misli « , 
krene zopet poštaric a 
'v stari téma . 

Gospodinji 

pletenje v naročje pade : 
»Man kennt ihre Affenlieb e 
zri dem Neffen . Konečno še 

bo soglašala vesela, 

da magnet svoj ima Jurij 
kar doma« . 

156 


»Škandal, škandal !«, 
konštatira Frau von Janik . 

»In pa včeraj — videle ste , 
kak ta naša reine Taub e 
se branila je igrati ? « 
zdaj začne gospa županja, 
»in kak hitro je ušla nam ? 
Bržkone jo vest je grizla 

v družbi nas ljudi poštenih. 
Jakobina poiskala 
si je v gozdu. Vrana k vrani 

<C-

Zdaj raz stene zagrči m i 
ura stara kot bolnik, ki 
rad bi kašljal, in zdaj bije : 
že enajsta. 

»Ach, schon elfe ! « 

in županja mi poskoči , 

»I~vlittagsessen!« Dame za njo . 

Vrata odpre brž županja . 

Clotild rdečega obraza 

svetlih in debelih očij 

1 57 


-skoro da je v sobo pala . 
In Županja se nasmehne . 

Adje!« poslove se dame . 
Gredo . 

»Clotild ! 

»Mama, bitte . c 
Clotild, to je unanst~ndig 
ne posluša se za durmi« - -

zdaj začne mi gospodinja . . 

S knjigo v roki Luci gred e 
blizu 2 popoldne z dvorca. 
Stara teta po obedu 

malo dremlje, v sobi vroč e 
je, soparno in povsod i 

sitnih muh je polno, ki v tem 

popoldanskem času zde se , 
kakor da so najbolj čile . 

Pri obedu je izroči l 
Jurij z malo ironijo 
lep pozdrav ji od očeta . 

38 


Ah, ta oče . . . Stresla se je, 
dalje več ni spraševala, 
kdaj, kak prišel, h odšel je, 
v hipu tem se ji je zdelo , 
kot bi se koščena rok a 

z nje minulosti stegnil a 
od nekod, kot bi jo vlekl a 
dol za krila rob nazaj spet . 

Malo jedla je, prav nič n i 
govorila . . 

Zdaj koraka 
v sveti ; progasti obleki 

s solnčnikom razpetim k parku 
grajskemu polagoma. Po 
solncu gre, v tej ulici n i 
sence . Nehote mi gleda 
osvetljeni zid, ki se o d 
njega vroči tok odbija . 
Ne premišlja nič, prav nič na 
misel dnes ji ne prihaja, 
samo čustvo brezuzroen e 
jo teži tesnobe. Mušic 
zasleduje množice, ki 
grejejo po zidu se nj e 

1 59 


jih splaši korak, v polkrog u 
dvignejo se, njih telesc a 
bliskajo kot jeklo se i n 
padejo na tla kot bi jih vrgel . . . 
Kar pogleda. Nji nasproti 
Frau von Fischmeister koraka 
s komisarko. Luci krepko 
stopi, tu pa obe dami 
na nasprotno gresta stran . . 
bližata se . . . srečajo s e 
Luci klanja se spoštljivo . 
nič odzdrava . v živ pogovor 
zatopljena gledata v stran . . 
gresta mimo . . . Spet, kot preje, 
bolj polahko gre Lucija . . 
v tilniku začuti zdaj-l e 
tisto čustvo tak bodeče , 

kot kadar na nas od zad s e 
kdo ozira. Nehote se 
zdaj obrne : Obe dami 
gledata za njo, stojita, 
Luci znova se priklanja, 
skoro plašno in v zadregi 

nič odzdrava, spet se urno
obrneta, gresta dalje . 
.



Luci, hipno zardi se : 
instinktivno jo bojaze n 
zdaj prešine. S tem in onim 
se miri a ost neznana 

v duše j i tiči globini . 

Pride v park. Vonjav zmes raznih 
k nji zaveje. Karafjati 
se pestre na levi, blizu 

nekje pa diši ji čremsa, 
agate in prve roz''e ; 
vonj orehovega listj a 
prevladuje, ona v veli k 
drevored orehov pride . 
Po stezi na levo krene 
v rokoko oddelek stari . 
Blizu pota v bujni_ travi 
časih kos poskoči tiho , 
tajnostno jo pregleduj e 
s pogledom Živahnim svojim _ 
Penica nad glavo njeno 
oglasi se . In čebele 
krog ušesa ji šumijo	 
sicer tiho . . . sveto tiho . 
Po stopicah gre kamnitih, 

161 


ki ob njih obtolčene s o 
Stare sošce na držajih , 

v stari park. Tu jesen, platan, 

kostanj s cvetjem rožnordečirn , 
stare breze steljejo n a 
tla mi sence neprodorne. 

Tu je zrak bolj hladen, vlažen. 
V stari fontani, kjer nimfa 
mahovita, brez roke Ž e 

davno več ne toči vode , 
polno listja gnilega je . 
Klop nekoliko podrta 
v senco vej zakriva se . 
Drevja vrhi trepetaj o 

šusteč tožno . 

Luci stop a 
nehote previdno, tiho, 
kot bi bala se motit i 
sen te mrtve minulosti . 

»Še bolj tiho !« oglasi se 
poleg nje naenkrat . 

Luci 
vsa prestrašena obstane , 

16 2 


'Gabra veja se odgrne, 
na klopici tam sedi on , 

znanec jetični včerajšnji. 
Spet tak mirno vanjo gleda , 
desno oko se umika 
zopet nekam — na upali h 
njega licih spet leži 
senca zelena. — Luci, 
stoji, nekaj zadržuj e 
tukaj jo — njegovo gled a 
roko mi koščeno. Tisto 
spet sočutje jo prešine , 
rada bi mu nekaj rekla 
ljubkega — in nežno, tiho 
vpraša ga : »je-H fines bolje ? « 

On nasmeje se : »Ni. Bode.« 

ona kima z glavo . 

»Kaj pa 

Črtate ?« jo vpraša tišje . 

Da mu knjigo. 

»Verzel« naglo 

se namuzne . 

ó 3 


Vprašujoče 
gleda ona vanjga . 

»Iz vse 
svoje duše jaz sovraži m 
to današnje rimovanje« , 

se razčili, »poštenjak ni 
pesnik danes! Ko napiš e 
le vrstico, se napenja, 
slova suče, stavke, rime	 
vrag jemal ga, da govoril 
malo bi človeški! Piš e 

o ljubezni in zvestobi 
in o mesecu, o zvezdah , 
dobro slavi in preklinj a 
lumpe, liže erevlje stari m 
kraljem, vitezom, gospica m 
njihovim in prerokuj e 
krasne dobe vlasti svoji, 
zlati vek človeštvu vsemu — 
oh, tako koščeni pojmi , 
kterim davno manjka mozga ! 
I no, komu pa to piše ? 
Našim bur'Žoazijcem! Ti s o 
praktični za vsako colo ! 
16 4 


Če šestico da za knjigo , 
rad iz nje i kaj imel bi ! 
Hvalo starih dobrih časov, 
boljših dnij prerokovanj e 
buržoa to rad prečita. 
Potlej himne humanite 
in pravičnost in sočutje , 
čednost in dobroto — pojt e 
te mu njega ideale , 

kot bi ga pošepetal a 
po hrbtu — to njega blaŽi 

to on ljubi, kadar časih 
po sešitku seže verzov ! 
Ne da bi to jeka našlo 

3 njega duši, srcu, krvi — 
ne, ne, ne ; pa misli si po 
3 šoli vcepljeni navadi, 
-da to njemu ne škoduje, 

njega sinom, njega hčeram 
—
in pa: to je lepo tiho 
!
Le podirati ne! To mu
živce razčiluje! Boj 
i
prekucij se, revolucij 
.
In tak naša poezij 
a


• tej konservativni struj i 
16


teče cela — cela, cela ! « 
in na klop zažene knjigo. 

»Kaj me briga !« pomiri se 
in s pogledom motri Luc i 

iti ji čita raz obličje , 

da ga mnogo ne razume. 

A oči se svetijo j i 

v razeilenju, milo ji ta 

glas zveni in zdi resniče n 

se ji in 

prepričevalen , 

in tak ona si le misli, 
da je res to . . 

»Tu se skrijte« , 

zašepeče naglo, poleg 

sebe kaže na klopico. 
1,uci bliskoma ozre se, 
že sedi. Korakov dvoje 

v pesku hrešči . . . glavi dve se 
vidita že : ena vitke 
davkarjeve plavolaske, 
druga Jurija . . . On zre ji 
na sence . . po strani ona 

166 


preračunjeni ta pogled! — 
»nikdar ne zaljubim se, moj 
ideal bi bil, živeti 

med zidovi samostana « 
nadaljuje ona in s e 

razgovori hrepeneče 

Mimo sta . .. Za njima t,ho 

»Jurij, Jurij, glupi kaper , 
smeje se bolnik. 

»Vam znan je ? « 

>Součenec . . prej prijatelj . 

Komično«, se spet zasmeje, 
»on, poznatelj ženskih src (kot 
hvalil se je), radostij vseh 
sit in slastij, ta dozdevni 
omrzelec, ta ljubezn i 

diplomat prezviti — vjame 
se na prvo žabico, ki 

mu črez pot priskače! Smešno ! 
Morda bo iz tega svatba . 
Gospice instinkt je: dober : 
smejčka se kot na deželi 

16 


de ve se smejé. krepostno 
zatajuje se, pa zopet 
malo nas izzivlje — vrh u 
tega nádih romantiške 
sentimentalnosti — evo , 
na to ŽuŽelko se vjel j e 
kaper naš blazeovani — 

bogdaj srečo — kakor prav i 
mati moja, za 2 leti 
začneta se debeliti, 
naveličata in skregata s e 
in privadita se — venda r 
pusto je Življeuje tako ! 
Toda kaj bi - - vse Življenj e 
le postranskega je nekaj , 
provizornega — in to ie 
vse eno, kak ga živimo . . « 

Luci se zanimala z vs o 
Žensko radovednostjo z a 
novo je dvojico samo . 

Z radovednostjo le — nič več. 
Sicer zadovoljen mir j i 

leže v dušo, ko odšla sta . 

Zmisli si, češ, tak je mend a 

168 


drevu, ko odrežejo m u 
suho vejo . . . Nje razmerje 
k Juriju ji zdaj je jasno , 
sestrstvo le . . . Tako rada 

srečo vso jima privošči, 
Jurij tudi zdi se boljš i 
v hipu tem ji, čuti dobro, 
da odpušča nekaj mu, da 
sklepa mir z njim, da doma m u 
stisne roko . . . Dalje čuti, 
da jo nekaj približuj e 

k njenemu neznancu . 

»Provizorij moj se tud i 
završi«, dodane trd o 

on, kakor le sam za sebe. 

»Zdaj še niste nič zakašljal « 

ona teši ga . 

»Kaj pač to . .« 
hipno roka njega prime 

nje roko. Pogleda vanj ga , 

presenečena se stresne — 

kar ga ona prime z drugo . 
Hipna ga slabost skrivi., lesk 

16g 


medel mu oči polije , 

3 sénci zeleni se zdi j i 
bled pošastno njega obraz, 

trudno sope on grčale. 
Vsa prestrašena ga gleda : 
kar navda sočutje silno 
jo	 sočutje? . in z rokami 
svojimi glavo objame 
mu, poljubi ga na čelo , 
in drži ga, v razeilenj u 
s prsti svojimi igraj e 

3 njegovih laseh . . . v tem hipu 
3 prsih njenih je donelo , 
kot bi širne reke strug a 
3 njih valila se ; medloba 
lije v glavo ji opojna , 

in v oči, ušesa ; vse krog 
zginilo je — ona le sta 
še ostala - - krog praznota 
tia strani se vse razširja — 

3 sredi ona dva . Polahko 

on oči odpira . . . tiho 

v

daljo nekam se zagled a 
med vejevje . . . potlej lahno 
roki sname nje in sed e 

170 


malo dalje v stran : »Dnes še ne, 
za 'o, 14 dnij morda«, 
odkašljuje se, »bo konec« . 

Luci zasolzi oko se . 

Vanje dolgo on ji gleda 
zadovoljno, kot bi bilo 
to mu v olajšavo . »Glej no, 

krasen zapad«, zašepeč e 
pologlasno . 

»je-li res t0« , 

hipno vpraša z močnim glasom , 
»da ste njega . . . ljubica ? « 

Luci, vstane, v licih vsa j i 
kri plamt° : »Kdo je to rekel ? « 

»Celo mesto .« 

»Ne, ni res, 

»Koneeno«, on tiho pravi 

brzo z meram apatiškim , 

»kaj zato? Vse mesto danes 

vašo zgodovino ve, i n 

171 


žitje vaše kakor knjiga 
je odprta in vsakter i 

z blatom jo le onečedi 

Luci sklene obe roki :
»Nisem, nisem, vam prisegam .
Blato . . da, šla sem po blatu,


zdaj čem znova spet Živeti . 

žitje novo . . . drugo . čisto . .« 

solze lijejo z oči ji . 

»BurŽoa ne dovolivam , 

vas ubije«, tožno reče . 

Novo žitje . .« on ponavlja ,
»zakaj gre? Da bi ljudje n a


vas drugače gledali ? 

Da bi bila njim enaka ? « 
Maje z glavo »nikdar, nikdar. 

Buržoa nič ne odpušča , 
ne pozabi nič. Oh, rad bi 
vendar še doživel dobro, 
ko se gnili svet njegov in 
vredbe njega vse lažnjive , 
in prevara, glupstvo, zloba, 
iko se to na kosce zgrudi k 

i72 


Srd ga notranji prednja , 

v prazno zre, v očeh igra mu 
listja zeleni odlesk ko t 
igle . . . Potlej zopet kot bi 
spoznal smešnost jeze svoje , 
tiho govori : »Tak htel bi 
časa struje te pognati 
vsaj za kakšnih 20 let ! 
Za let 20 bo drugače . . 
Za let 20 bi vi bila 
tukaj srečna . . . za let 20 
bi i jaz nerad umiral . . . 
Ines oba obsojena sva, 
izgubljena . . . A v celoti : 

to življenje . . . Vse jedno je, 
kak Živimo je . . . je nekaj 
provizornega . . če potlej 
kaj bo a . , ali ne — kdo ve ?« 

Luci ne posluša, nakra t 

jasno ji je srečanje to 
z damama dnes . . Čustvo groze 
zgrabi je. Ta celi park se 

zdi sovražen ji, in spomni 
se miru na dvorcu, tete, 

1 73 


dobrih bledih teh očij in 
kot po mamici otroku 

stoži se po njih ji . . . Vstane . 
tiho roko mu poda i n 

proč obraz obrača . stisne 
ji molče jo . . . In odhaja, 
zmir bolj urno, dokler da Ž e 
skoro v teku ne obstan e 
v drevoredu, kjer oreh a 
listje močno vonja . . . tu gre 
polahkoma z glavo k zemlj i 
sklonjeno v rezignaciji 
topi, kot žival, kater a 
čuti smrad krvi iz 
klavnice . 

VIII. 
»Volny Občan« v novem broj u 
prelepo je presenetil 

bralce svoje. Dvakrat, trikrat 

obračali so dva lista -
»Volny Občan« ni besede ! 
Trdovraten molk o vsem je , 

-o izletu, o gospici, 

1 74 


o blamaži vladne stranke , 
da, celo gospa županj a 
ima le navadno dózo — 
ne besede več! Po mestu 
— in celo v opoziciji — 
resno majejo z glavami : 

»Glej no, doktor ob zobe bo . . 

A prebrisani je dokto r 
segel z roko diplomat a 
v kalno to situacijo. 

Mesto b,lo je pokonci. 
Cupidi novarum rerum 

bili so v mravljišči . Več in 
več hoteli zvedeti so . 
Razpravljali so povsodi 
na trgu in po gostilnah , 
po uradih in družinah . 
Lahkoživci svoje skušnj e 
dali so občudovati, 
omožene poslušal e 

to z rd(_'éico so na licih . 

Patricijske hčerke zvečer 
na sprehodu zahajale 

1 75 


k dvorcu so in kradoma 
se ozirale po oknih , 

ne sedi-li ondi »ona« . 

Frau von Janik in Županja 
po posvetovanju v zboru 
ideta kot delegatk i 
k svetnici . Obe sta poln i 
hvalevrednih sklepov : dobri 
stari dami, varani tak 

podlo, hočeta odpret i 

pogled in posebno mrzkos t 
Jurija ji pokazati , 

in postaviti to kačo, 
»niO« z minulostjo tak čisto, 
v pravo luč ; povedati vse 
ji pošteno in odkrito — 
skratka, ti ubogi dam i 
prezračiti rodno hišo. 

Svetnici sta dobrodošli 

kot navadno sedeta in 

govorita v levo, v desno, 

o vsem možnem dolgo, dolgo-, 
konečno si pa Županja 

176 


odkašljá ; sočutno, mehko, 
kot spodobi se častiti 
Ženi mestne glave, jame 
govoriti. Frau von Janik 

vtika vmes se z »ahi : --»Ohi « 

časih s celim daljšim stavkom . 
Stara dama ju posluša 
presenečeno in reče , 

da ve davno, kaj to dekle 
pred je bilo, da pa vzel a 
jo je k sebi, da jo svetu 
vrne in ljudem poštenim , 

češ, da ona dnes je čista 
kakor dete — deva ta, d a 
niti hčerke lastne baj e 
ne bi mogla tak ljubiti . 

Frau von Janik in županja 

zdaj se srečata s pogledo m 
in strmita : kak jo Jurij 
je omamil! Da natvez i 

ji kaj tacega ! O, groza . 

Frau von Janik govori zdaj . 
Spretno v položaju tem na 

1 77 


Jurija zasuče govor . 

Saj je jasno. On je zmislil 
to lažnjivo bajko o t i 
novi nedolžnosti, menda 
rad pred mestom bi i njo , 

teto svojo, v plašč ogrnil 
strasti svoje, In da mesto 
vse je vžaljeno globok o 
nad ostudno to prevaro , 
mesto celo obžaluje , 
da toliko blata meč e 

se na sivo svetnico . 

Kratko, resno stara dam a 

reče, da to ni resnica . 

Z indignacijo očitno 

vstaneta obe zdaj dami 

in gresta . . . 

Po mestu znov a 
zašumi . . . V ospredje zdaj p a 
svetnico pomaknejo. Nad 

opičjo ljubavjo njeno 

k razuzdancu temu in nad 

178 


lahkoverno njeno dušo 
sklepajo ljudje roke . . 

Doktor, glava opozicije , 
k Juriju na to zaide. 
V glavi velik plan osnuje. 
Jurij motril je nevtralno 
mišjo vojsko tam po mestu, 
sem ter tja, kot se spodobi 
bogatašu patriciju , 

k vladajoči se nagibal 
stranki je. V globini duše 
zoprno mu bilo tist o 
demokratstvo opozicije . 
V Pragi često je citiral 
v govorih politični h 

z uverjenjem pesnikovo : 
Odi profanum . . . In dokler 
vrele -v* prsih so mu tez",nje , 
sanjal je, kak morda enkra t 
»von< pritakne si k priimk u 

ali zvočno baronijo. 

Doktor ga doma ne najde, 

češ, na polji je . 

79 


Za njim gre. 
In med repe lehami tu , 
kjer je mrgolelo polno 
bednih in potnih ljudi , 
v žaru solnca, v žvrgolenj u 
drobnih ptic, višnjevem dim u 
cigaret mi hodita in 
govorita mnogo, mnogo . 

Spet novica gre po mestu : 
Jurij v opozicijo j e 
prešel, solastnik posta l 

»Prostega Občana«, bode 
kandidiral za poslanca 

v zbor deželni, bo v nedeljo 
govoril, ko prapor belih 

posvečen bo veterano v 
na otoku ; »Prosti Občan « 
zdaj izhajal bo s priligo 
satirično s slikami — i n 
druge stvari bliskovito 
švigajo po mestu našem . . 

Pri obedu se župan je 
silna srdil : »To sl ti mi 

18o 


.splskala!« očital svoj i 

ženi. »Kot ose ste na to 
dekle! A vse skupaj nist e 
boljše ! In s tem svetovalcem 
Že nehajte !x Zdaj Županja 
vstane, za besedo vsak o 
vrne jih deset, sijajn o 

svojo čast in svoje strank e 
mi obrani in naposled 
solz ji zatrepeče par tla 
obrvih, zaplače, k strop u 
zdaj Župan pogleda in, ko t 
branil bi se, mirno začne : 
»Aber K~tzchen, saj ti nise m 
Tekel nič tak hudega . .<< 

Dvajset let je, kar povrni l 

-se domov je od vojakov 

Vaclav benda kot narednik. 

KriŽ na prsih se mu sveti l 

je (za Solferino namreč ) 

in med- lija srebrna 

I 8 I 


(za gadovo). Vrnil se je 

v rodno občino z idejo : 

da po vzoru drugih mest j e 
treba pri nas osnovat i 
društvo hrabrih veteranov. 
5o se dobrih mož j e 
precej priglasilo mu . 
»Radecki« ga je nazival . 
V praznikih : na telo rešnje,. 
na cesarjev rojstni dan, 
na vstajenje, pri pogrebih 
društvo bilo je v paradi . 
Ko zastavo so krstili , 
kumica je bila knežnja . 

Vsaki član je bil ves v zlatu , 
proge in trakovi hlačni , 
na našitkih vse je zlato ; 
na klobukih se mogoč/n o 
majalo peró je črno . 

Vaclav Benda kot predsedni k 
rad je gledal te junake, 
kako se je v njih oživljal 
pri paradah duh vojaški ! 

Kakor če dosluženi konj 
naenkrat za plugom čuj e 

82 


Evgena koračnico ! 

Spet ponosno gre po taktu , 

zarezgeče, glavo dviga — 
tak gredo s korakom čvrstim 
veterani, ko pred mestn o 
vlado defilirajo ! 

A pred 2 letoma spet 
po navodu doktorjevem 
novo društvo veteranov 
je nastalo. Strogi Bend a 

namreč spodil mnogo mož' 
leskalačnih, češ, nosili 
niso ni cesarske suknje . 
uboge te brezdomovinc e 
doktor skliče In predlaga 
jim pravila . Novo društvo 
je nastalo. Član je lahko 
vsak bil brez izjeme. Društvo 
štelo mož je skoro sto . e 
dražja bila uniforma 
ta je nego prvih. Še več 
bilo je na nji zlata, in 

na klobuku se zibalo 
belo je pero. Še večje 


nosil je ime osebe 
kot je sam maršal bil sivi — 
skratka : tekmec prenevaren . 
In je rastel. Mnogo črn h 
Bendo brž je zapustilo , 
zbog peresa šlo je k belim ! 
Zdaj še beli so dobil i 
prapor svoj. Za kurnico j e 
šla seveda doktorica. 
(KneLnje niso tu imeli , 
zato doktor je na shod u 
silno demokratski pravil : 
češ, mi nimamo več plemstva , 

narod to je ljudstvo sam o 
itd .) 
Na nedeljo 

pri veliki maši prapo r 
blagoslovili so, nesli 
ga na otok. V senci hrastov , 
sredi miz restavracijskih, 
oder je govorniški 

praporčkov poln in zelenja . 
Otok poln je . Blizu odra 
mi sedi honoracija . 

184 


Doktor ondi je s soprogo, 
teta z Luci, davkarica 

s plavolaso svojo hčerk o 
(davkarica, modra mati , 
tudi prešla je v ta tabor ; 
dobro videla je ogenj 
v prsih Jurija do hčere. 
Govorice pač je čula 

o njega razmerju k Luci, 
toda hčere ekzistenca 
bila ji nad vse. O prvi 
priliki mu reči htel a 

je, da samo ena biva 
conditio Sine qua non : 
pošlji tisto punco z dom a 
Davkar, birokrat ta pusti , 
bil je tu in 2 adjunkti , 
kupec Iskra s svojo ženo , 
stotnik Knotek, svetnik Vrzal, 
kramar Vrba in lekarnar , 
medicinae universa e 
doktor kehák, žene, hčerke 
veteranskih odličnjakov, 
ki sedaj so stali v krogu 
okoli. odra. Tiho vse je , 

185 


hrastovo šumi vejevje , 

bližnji jez buči, grm 

Jurij govori, izprv a 

mirno, časih pokašljuje, 
na papirčke gleda, časih 
redke si lase pogladi , 
vedno bolj se razognjuje, 
akcentira, treska, časih 
dela pavze uéinljive, 

geste dobre, kima z glavo : 

z Belo goro je začel i n 

z dvestoletnim trdim spanje m 
leva našega, govoril 

o čudežnem probujenju , 
vtaknil sem citat Kollárjev 
ltisti o pastirski koči) , 
slikal je konstitucijo , 
Bachov despotizem, z ognje m 
je razpravljal o diplomih , 
februarjevi ustavi , 

opoziciji pasivn i 

in o vstopu v zbor državni , 

pravil potlej je obširno 

o politiki drobtin, o 

186 


gnili stranki oportunsk* , 
vladi zaprodani, in o 
novi, bližnji eri, kter a 
mož zahteva novih, nov e 
organizacije ; (tukaj 
spet Kollárja je citiral : 
Pracuj každy — in tak dalj e 

prešel z ličnim tem obratom 
k belim našim veteranom : 
zval jih narodno legijo , 
ki na nje gotovo lahko 
apelira domovina ; 

prapor, ta simbol presveti , 

se sedaj jim izročuje , 
naj vihra na čast in slav o 
društva ino domovine . 

Praporščak zastavo dvigne 
zdaj v višino vrtoglavo , 

godba svira : »Kde domov m .j 
Temelje otoka stresa 
burni plosk in vpitje : Slava ! 
Kutzendorfer, mojster godbe, 
pa spusti še : »Hej, Slované«, 

187 


»TáŽete se«, »Moravičko« , 
>Naprej« — znova plosk in vpitje . 

Jurij ves rdeč odstopi . 
Doktor k sebi ga privije . 
Občna gratulaclja i n 
napitnice, slava, slava ! 
Davkarjeva plavolask a 
komično pol, pol resnobno 

čestitajo vdari z ročc o 

na odprto dlan njegovo. 
Jurij poleg nje se vsede . 

Doktor vstane : »Tiho, tiho ! « 

Doktor Juriju napij e 

z zanosom. In zopet : Slava . 

In kozarci 2venketajo , 

godba tuš grmi . In Jurij 

kumici nazdravi. Zdaj pa 

strašen furor rhetoricu s 

(strast specifično je češk a 

zbor obide. &ovori se 

razni mi vrste, pozneje 

2, 3 govorniki se 

v istem hipu kosajo . 

Kutzendoi fer brezobzirn o 

188 


marš za maršem s polno sil o 

spušča tja na zborovalce. 
Pivo v grlo vlivajo si . 
In peresa majaj o 

kaj sumljivo se po stran i 
na buticah . 

Rdeča zarja 
solnčnega zahoda pa o d 
Labske reke se odbij a 
in razliva po otoku . 
Pozlačeni zrak se poln i 

s sivim dimom od tabaka, 

koji plazi se po kačje 

skoz vejevje hrasta k nebu . 
Plešejo komarjev roji 

sem ter tja v vrtečem krogu . 
Drobni devajo markerj i 
svečke v steklenih zvoni h 
Že na mize. Šum in hrum je. 

Luci pa sedi kot soba 
brez življenja. Ta veselost 
ji je tuja, ne urne je, 
kot da motri vse z daljave 
od nekod . lzpregovori l 

189 


nihče z njo ni, razven stara 
dobra teta. Ni besede. 
Čuti, kak se vsi bojij o 
z njo dc,tike. Če pogled a 
kam, oči umikajo se , 

ki napeto v njo so zrle. 

V prsih svojih čuje pese m 
znano zdavnaj zdaj zveneti : 

— Saj le enkrat smo na svetu , 
kras je nam le enkrat v cvetu , 
lice zguba nam starost 
aj, kje naša je mladost . — 
In ta pesem se ji vrač a 
neprestano, v sebi vedn o 
jo prepeva . . . Žalostno tak 
dnes zveni ji, tak obupno , 
kot bi pokopavala z nj o 
mlado, prazno svoje Žitje . 
Časih bliskne ji na mise l 
tista glava s temnim okom, 
desno gleda malce v stran , 
a vendar le nanjo gleda . 
To boli jo . Kje sedaj je ? 
Kaj bi raje tam sedela 
v parku spet tak poleg njega . 

190 


zdaj razločno čuje kašelj 
njegov in se vsa pretrese. 

Saj le enkrat smo na svet u 
Da bi mogla odkupit i 
njega žitje s svojim žitjem , 

tako ničnim, izgrešenim . 
Sobica se ji prikaže 

s prejšnjih dob . . . tam v tisti hiši
jasno vidi samo seb e
pred zrcalom . . . češe se 
.
-- Saj le enkrat smo na svetu —


čuti skoro, da v tem blatu 
bila srečnejša je . . . Kaj bo ? . 
Strese se . . . in slutnja neke 

temne grozne katastrofe 
mrazi jo . . . 

Večer je bil že . 
Luč je bila že na mizah . 
Pestrobarvani lampjončki 
na drogeh med njimi so s e 
zmajevali . Ljudstvo se je 
drenjalo. Slaščičar Cvrček , 
umni mestni pirotehnik, 
spuščal roj raket je pestrih . 

191 


O priliki doktor sklon i 
k Luci se, v obraz jo všeipne, 

izzivaje v oči ji gleda, 

vpraša jo : »No, kak je, mucka ? « 
In ta ton jo zopet spomn i 
tiste hiše . . . in življenja . 
Trpko se zagleda vanjga 

in ne reče ni besede . 

Doktor pa odstopi zmeden . 
A v tem pride mimo Jurij , 
Luci éuje, kak mu dokto r 
po ramenih sladko trka : 

»Bratec, ti imaš prigrizek . 
No, ukus imaš !« 

In Jurij 
mu razlaga nekaj, doktor 
smeje se in maje z glavo . . 

Stara teta, trudna vsa že , 
gledala je in dremal a 
skoro. Doktorica zdaj se 

usede poleg Luci. Krila 

nje šume svilena, če 1‘ . 

192 


malo se premakne, pude r 
vonja z male njene glavice , 

v bledomodrem oku večn o 
koprnenje po razkošju 
ji drhti, preljubezniva , 
gracijozna vsaka njena 
kretnja je, pogled, smehljaj . 
Par vsakdanjih stavkov reč e 
in že lahno na županj o 
krene, k tistim damam, ki se 
zjutraj shajajo na trg u 
v oni hiši k opravljanju . 
Jako duhovito krsti 
jih inkvizicijo mesta , 
in v humorju šepetaj e 
pravi ji o nekih poljski h 
zgodbicah iz njih življenja, 
vprašanje nastavi Luc i 
časih ali pogled tak, d a 
kri ji vsa zavre v obličje . 
Potlej malo ji pokaže 
bolj zaupno se in slika, 
daje ji slutiti to in 

ono — a z vsem tem le rada 
Luci bila bi ujela, 

1 93 


konečno jo skrito vpraš a 
z naivnostjo deve mlade, 

o skrivnostih ljubav i 
proste . . 

Luci jo pogled a 
v sramu, strahu, presenetju . . 
Doktorica še jasneje 
vpraša jo . . 

A Luci trdn o 
zroč na beli prt namizn i 

zašepeče : »Milostiva, 
oprostite, nemogoče 

mi o tem je govoriti . . « 

»Meni skrivati ni bilo 

treba se«, ji zašepeč e 
doktorica z ironij o 
in odide gracijozno 

»Draga tetka moja«, stres a
Luci nežno stari dam i
roko, »draga tetka moja ,
prosim, idiva. Vrti se
v glavi nji . «


1 94 


pa je Jurij ? « 

Tu ostane. 

»Pojdiva. « 

In črez ozki most prišedši 
sedeta v kočijo, Luc i 
teti vrže se v naročje , 
glasno, žalno tak zaplače, 
kot hotela bi izlit i 

vse gorje današnjega dne, 
vse gorje življenja svojega . 

IX. 
V vog u hiše si je vredil 
Jurij svojo delavnico . 

Težke portijére malo 

v sobo spuščajo svetlobe . 

Vzorno tukaj je posneta 
(lumna, vznešena poltem a 
kabinetov velikaških . 

Z Dunaja oprava hišn a 
še bolj je pomnoževal a 

95 


resni vosek : motni eben, 
svetli pliš, mah zelenje. 

HavEčka, Sla-Ikavskega j e 
v lesorezih dovrševi h 

na veliko steno pribi l 
zraven Husa od Brožika . 
Okrog mize je obesi l 

vse v okvirjih pozlačenih 
slike sedmih mladočehov,' ) 
ki v državnem zboru prv i 
so branili sveta prava . 

»Mladoéehi in Staročehi so si bili navzkri ž 
zaradi tega, ali naj poslanci vstopijo v dež. zbor ali ne . 
Mladočebi so bili 1 . 1868 . že spiva za vstop v deželn i 
zbor, a takrat so še plijenjah in se udali večini ; zda j 
pa — ko je bila večina poslancev proti \ stopu v dež .. 
zbor — je 25./11. 18-j'3. odložilo 29 poslancev mladočeških mandate z namenom, da se dado znova volit i 
pod geslom pozitivnega delovanja v dež. zboru. Pri 
dopolnilnih volitvah sta bila pa izvoljena le 2 Mlado 
čepa, katero število se je pozneje zvišalo na 7. Ti poslanci so vstopili v dež. zbor, toda vse njih delo i n 
prizadevanje se je razbilo ob brutalni odpor nemšk e 
večine . Vkljub temu so Mladočehi vztrajali in v grudn a 
1874 . ustanovili posebno politično stranko, opirajoča se = 
ob demokratična in liberalna načela . « 

>Mlade inteligenci.« pa g 

19 6 


Veliki regali bili 
so ob stenah, polni zvezkov , 

knjig debelih in učenih 

o narodnem gospodarstvu , 
knjige prvih filozofov , 
zgodovine in brošure , 
govori politični vsi 
od Demostena začenši 
do Bismarcka in citato v 
zbirke, ki jih Nemci pridn i 
zbirajo, razvrščajo p o 
vsebini v mogočne zvezke, 
n ki so Ga ornamente 
prav izvrstni retorjem . 
kupil si je protokole 

n državne in deželne 
zakonike trdo v usnj e 
vezane - - to zmes velika , 

s ktere vzel je Časih to al 
ono, stran prebral, zazdeha l 

n nazaj položil knjigo . 
Velika pisalna miza 
polna aktov je, papirjev, 
dan na dan sestavlja pridno 
govore tu kandidatne, 

1 97 


polne ognja in obetov , 
dobrih vseh stanov volilcem , 
polne bliskov, strel Žveplenih 
zoper Dunaj nepodajn i 
bližale so se volitv e 
slavne v mescu julij I 

Doktor ga poseéa éesto ; 

pušita, a Jurij Čita 

krepke svoje filipike .
Doktor pa mu jih popravlja ,
se smehlja in zagotovlj a
velik vspeh, mandat brezdvomn o
rekel je, da odbor stranke
s Prage pošlje zaupnika ,


čigar gibčni jezik bode 
njega spremljal po okraj u 
svetoval očetovski mu , 
naj konča že skoro tisto 
stvar z Lucijo, češ, da on pač_ 
veruje, da častno dela , 
a volilci v tem ozir u 
da ljudje so nerazsodni , 
težko bodo razumel i 

tako rehabilitacjo 

198 


te poštenosti deviške . . . 
On naj modro se oženi : 
davkarjeva Anka dev a 
polna žitja je in ognja , 

nje naročje da obeta 
mnogo krasnih hipov moLu . 
Jurij je le z roko mahni l 
in dejal, da si premisli, 
a premišljal ni. Zato ni 
časa imel ni veselja . 

V dimu smotk pa je sanjaril 

o bodočih dneh razkošno . 
Plavolaso Anko vzame 
kmalu si gotovo . V sladkem 
je razburjenju drhtel, č e 
mislil je na nje naročj e 
toda kot mušice zlate 
misli te si je odganjal . 
Duša se mu je zdvojila : 
večji del drugam je stremil.. 
V zbor deželni bo izvoljen , 
ondi govoril in slave n 
mož postal. Ime njegovo 
znano bo po celi vlasti , 
1 99 


govore njegove čital 

narod ves bo v listih stranke , 
v manjših listkih in potem še 
ponatiskane posebej . 
Pridejo deputacije, 
to in ono si želijo 
tu jih vzprejme, v sobici tej 
(moŽko jc je ogledova l 

Čehrajoč lase si redke), 

tu jim bode odgovarjal, 
roke st4kal in jih spremljal 
k vratom svojega posestva . 

Stopnja k daljnjim činom manda t 
je deželni v zbor državn i 
bo izvoljen, govoril n a 
Dunaj i, grmel treskal — 
dalje misliti ne more , 
sanje se mu zavrtij o 
divje in glavo upogne, 
zamiži in potopi se 
v blaženo, prijetno morj e 
tajepolnih dni bodočih . 

—ysské Listy< so začel i 

200 


boj med tem na celi črti . 
V uvodnikih in novicah 
treskali so v kandidat a 
Jurija, v načela, misl i 
njega in načrte. Govor, 
ki imel ga na otoku , 

so nazvali blebetanj e 

dojenčka v politiki, 

javno so pribili pitje 
njega v Pragi in vprašali , 

Če tako se je pripravljal 
k serijoznim težkim bojem 
za naroda sveta prava ; 
feljeton — z naslovom tem-le : 
»Zakulisje« — ki prošpika n 
za vrsto bil ostij pikantnih , 
ki, kot v mestu vedeli so , 
zdelala jih v tisti hiš i 

na trgu serija damska, 

urednik pa vladne stranke 

(bivši študent, ki lasje mu 

svetle barve ržene slame 

segali so na ramena) 

jih odel v prozorno formo — 
ta feljton je pripovedat 

201 


o spokornih Magdalenah , 
o egiptski, palestinski, 
ena z glavo je mrtvaško , 
drugo ima leva, in o 
tretji, ki je že bolj modna, 
ki za onih vzorom gre p o 
trnjevi stezi kreposti , 
kamor speljal jo bodoč i 
vodja naroda, zdaj skupaj 
hodita po nji, in tet a 
daje jirna blagoslove — 
3 teh slučajih kajpak mnog o 
so pomenjala ušesca (.,"). 

»Prosti Obč'an« ni lenaril , 
z dobro mero je plačeva l 
vsak udarec ; na njegovi 
strani bili so srnejalc i 
mesta, saj v prilogi svoj i 
tak lepo nasprotnike je 
tepel v ilustracijah : tu 
je Župan, rogat mogočno, 
gospod svetnik in Županj a 
tlačita mu te rogove 
se smejoč na temeno ; 

202 


Frau von janik, komisarka , 
Frau von Fischme:ster in cela 
hiša na trgu na vogl u 
je naslikana prekrasno : 
glave šilaste, iz ust jim 
seka dolgi tenki jezik 

kot pri kačah razcepljeni 
drugič vrsta čarociejni c 
na metlah leti ponoči , 
5 i 6 je slik se takih 
vsakih 1 dnij podalo 
pred požrešne oči mesta . 
In ti teksti ! 

Boja strast jekot bolezen nalezljiva 
zagrabila celo mesto . 
Zdelo se je kot bi Welfi , 

Ghibelini oLlvljal l
v teh ljudeh nekdaj preprostih.


Delajo pa i sodišča : 
tam se vrača čast zgubljena, 
tam kaznuje obrekljivec , 
po končani obravnav i 
zopet priče skregajo se 

203 


kar v dvoranah sodnih sveti h 

nova tožba, nove kazni 
in rekurzi zmiraj višj e 
kri husitska je zavrel a 
v žilah dobrih prebivalcev , 
deta božjih vojevniko v 

zvečer po gostilnah svoj e 
uvjerenje dokazuje 

s steklenicami in pestmi ; 

sin z očetom, in brat L bratom 
se razide v gnjevnem sporu 
--Starci so majaii resn o 

s sivo svojo glavo i n 

sklepali roke koščene . . . 

_Luci teklo je življenj e 
pusto kakor dan jesenski, 
brez bolesti, brez bridkosti, 
duša njena ni imela 

več moči nobene že z a 
eruptivne vzbruhe. Neka 
mutasta rizignacij a 

kot oblaki listopada , 

ki iz njih ni več nevihte , 
misli nje zastirala je. 

204 


Tak sedela je pri oknu , 

tak mehanično je pletla , 
nje oči pa gledale so 
valovito deteljišče — 
videle ga niso. V tem so 
ji stvari vsakdanje, prost e 
begale po glavi. Cesto 
spomnila se je besed e 
kakšne, v duši ponavljala 
jo je vedno, čula jo je , 

v notranjem premišljevala, 
pak si rekla : ta beseda — 
kakšna glupost! — Spomnila s e 
je romana, ki ga nekdaj 
brala je : prizor, ki takra t 

ni zanimal je prav nič , 
živo zdaj se ji pojavlja ; 
iz njega osebe vidi 
govoriti, smejati se — 
a vse traje tako dolgo , 
ti ljudi ne morejo tu 
priti z ničemer do konca — 
Luci nepotrpežljiv o 
zdrzne z roko, kot bi htela. 
premakniti jih in misli : 

205 


kako vendar sem neumna! — 
Spomnila se je možaka 

— nek ubog drvar je bi l 
ki je vlekel voz drva na 
visokanski vrh. Očitno 
vidi, kak moža počasi 
Že moči zapuščajo, n a 
rjavih sencih temne pile 
bijejo, zatekajo i n 
tresejo st,,! njega meča ---
ta vrh pa je vedno višji, 
temena mu ne dogledaš. 
Vroče kaplje potu lil e 
Luci so po čelu, sencih , 
težko sopla je, kot sam a 
vlekla bi tam tisto breme — 
dokler ni očij odprla, 
se odsopla — zginilo je . — 
Spomnila se je par tono v 
iz napevov znanih pesmij , 
spomnila se njih besed je , 
čudnih in brez vsake zveze , 
to ji v duši je zvenel o 
tako vztrajno enostavn o 
kakor v listopada dnev u 
206 


mračnem žice telegrafn e 
na planjavi zapuščeni . 
Redko le prešinilo j i 
nekaj dušo je kot igla , 
ostro, brezimensko čuvstv o 
a za hip le — njtna duša 
kaj zapredala se spet j e 
v tisto trudno polospanje. 
Cesto se je stara dam a 
v nje zagledala oči ; 

nekaj Žoltega je zdaj v nji h 

trepetalo, kot tiščali 
bi višnjevi kolobarčk i 
jih v dupline, lahni nadeti 
radosti razposajen e 

in živahnost odletel i 
z njih sta, ostal je le dolgi , 

tihi in brezčutni pogled . 
Nje obraz imel je barvo 
alabastra rmenkastega , 
bil upal je. Ustni njeni. 
tenki, jasno rdeči ustni 
sta otprli. Vsaka kretnja 
težja ji je in okorna . 
Šalarci in besedam tebe , 

207 


knjigarn in spominom, vsem u 
se je medlo le smejala. 
»Kot gosenica je«, éesto 
mislila je stara teta, 
>predno se zabubi« . — Časih 
le je jasno \,idela vse 

nje življenje zamorjeno , 
ali v detskem optimizm u 
duše svoje mislila je , 

da bo skoro vse drugače. 
Spremene ljudje se, bod o 
motrili jo z drugim okom , 
in bo dobro — teta star a 
si je znala ohraniti 

v dolgem vsem življenju svoje m 
trdno vero v neko višjo 

neupogljivo pravičnost 

Neko praznično dopoldn e 
v crkev pelje jo. Klopi 
stare lesketajo v temn i 
rdečerjavi se blišeobi. 
Prazno je še. Sedeta. 
Luci nehote pogled a 

208 


ua altar. Altar je star. 

Nerazločna črna slik a 
tam med oknoma visi , 
šipe pestre pa svetlob o 
barvajo od zunaj. Štirj e 
svetci ob straneh stojijo , 
delo neokretne rok e 
mojstra iz dežele. V svetlih 
barvah so se zdaj blisčali. 
Luci pa je vanje zrla . 
Komični so se ji zdeli 
gladki njihovi obrazi, 
slikar renovator točno 
jim označil modrosiv o 
sled obritih brk in brad e 
po upalih je obličjih . 

Gledala je v stolp prahu, k i 
z mozaičnega se tlak a 
napošev vil k oknom pestrim. 
Višnjev, valovit in lahek 
kakov dim kadilov ji n a 
cerkvico vasi je rojstne 
v gorah tam budil spomine. 
Cerkev v tem se naglo polni. 
Cvet honoracije mestne 

209 


v dragih kritih, v biserih j e 

pred altan šumeč, šusteč šel . 

V pivonjkovih svojih krilih 
noter splave zdaj županja 
s težkimi uhani z zlata 
doktorica kakor vila 

hledorožasta strepeče 

v klop . Nje tilnik Luci vid i 
in umetni ile'es na tej 
živi glavi baš pred saboj . 

Suha Frau von Fischmeister zdaj 
pride moški in pokonci , 

črni kroj kot uniform a 

ji pristoja . 

Fran von Janik 

pride v čudnem žoltem, toda 

dragem oblačilu — Clotild , 

komisarka, poštarica , 

jskrova gospa in dame 

odličnjakov veteranski h 

vstopajo in sedajo. 

Vladna stranka gre na desno , 

210 


'Opozične dame v levo. 

V njuno klop pa ni nikogar . 
Dame, ki so zamudile, 

vračajo se, zad stojijo, 

Klop ta bila radovedni h 

strogih je pogledov tarč a 
,od obeh stranij. V pobožnih 
teh ljudeh je vrel gnjev sveti , 
kot bi pravili pogledi : 
kak se »taA predrzne semkaj 
-v hram Gospodov? — 

Stari dekan 

2 asistenco kapetano v 
v belem in zlato obšitem 
je mmatu imel maš o 
veliko. In s kora orgij e 
so grmele, gosli, basi 

k glasom hčeric patricijski h 
peli mašo Fiihrerja so. 

-Ob tej godbi Luci dušo 
tesni so obšli spomini 
tistih maš, nedelj vseh tistih , 

2 I I 


ki pri njih kot dete drobn o 
pevala je . . . Tam na orgije 

oče njen igral je. Svetlo 
solnce je skoz eno okn o 
padalo na angelca ta m 
zlatega, ki bil je prva 

nje ljubezen . . . Stari župnik 
zmir po maši ji dajal j e 
desetico novo . . . Mamka 

čakala jil, doma je 

v kuhinji, kjer jedli so . . 
V kuhinji pobeljeni s o 
letale po steklu oke n 
zlato zelenkaste muhe, . . 

Luci zdaj v naročji sklen e 
roki, moli — ustni njen i 
bili sta zaprti — v duši 
le mehanično na pamet, 
brez namena in brez cilj a 
moli . . . koprneče bil j e 
to pobožnosti izliv, k i 

jo prevzela je vsled godbe, 
vsled spominov, tega vzduha, 
kjer kadila vonj drhtel je , 

212 


vsled praznote osamele, 

ki kot zavoj črn leži n a 

nje nekdanjem svetlem žitju . . 

V klopi tej sta bili sam i 
"oelo 'našo . . . 

Zunaj solnc a 

rožnikovega jo žar i n 
glasna struja mestnih ljud i 
ogluši. Kar nehote je 
zmir bolj naglo teto s saboj 
vlekla ... 

Krasen obed . S Prage prišel 
je obljubljeni zaupnik. 
Duhovito je in sladk o 
jmju jel govoriti. 

A obleka svetla, hlače 
jako vzorno zlikan e 
Jurija v oči se bodle , 
da ga je zavidal misleč : 
Ta farona! To je dečko ! 
Vse je vedel, vse govoril, 
vse je bil : politik, kritik, 

2i3 


literat, najemnik list a 
v Pragi, o situaciji 
naši nasituje pet 

lističev on pokrajinski h 
s članki temeljitimi, a 
časih v stolpcih zrnir odprti h 
njemu, rad zagrabi koga, 
čast, ime pomaže, delo 
mu (in pravi : Dnes napisa l 

s Prage seri dopis družabni) , 
Rusko, Francijo, Hrvašk o 
on pozna, razmere poljske, 

fenomen, ,teber onričn e 
in kadet poslanstva skrivni , 
petolizec, ki izvrstn o 
uporabljati zna vsak o 
opravljanje — človek, ki 
zlata vreden . 

Pri obedu 
z vljudnostjo je delikatno 
damama dvoril obema, 

časih motril je Lucijo, 
češ, saj vemo marsikaj, a 
smo spodobni — in molčimo . 

2T 4 


Z Jurijem le je govoril, 

t. j. govoril je sam in 
Jurij slušal . Vse poznal je 
politično zakulisje , 

o poslancih, žurnalištih , 
o ministrih — o vseh vede l 
anekdoto je, pikantnost, 
3 tem pa zvito o prilik i 
Jurija je podpihoval , 
češ: Ta zna se — ni res? kaj ? 
Toda vi ste pravi dečko! — 

Jurija je kar očaral. 

Po obedu v delavnic o 
ideta, kjer koj umestn o 
ta gospod omenja, da t u 

manjka znanih znakov Češke,. 
a da on mu preskrbi jih . 
Jurij govore mu čita . 
V tem zaupnik pije vin o 
(fino vino!), puši, éasl h 
hvali, časih pa navdušen 
ves popolnoma soglaša . 
Jurij s kota zdaj prines e 
cel zabojček »Prosti Občan «

215 


v tisoči izvodov tu n a 
skoro pot je bil pripravljen . 
Pesen krasna je na čel u 
(podučitelj mestni zloži l 
skrivši jo po naročilu) , 
apostrofuje volitve 

slavne, velike volitv e 
Julijeve ! Dolje precej 
govori se o blaniški h 
vitezih, o Beli gori , 

o Husitih, o modernih 
in o starih in o nov i 
eri v zgodovini Češke, 

kri obeta domovini --

in tak dalje, in tak dalje 
dva predolga gosta stolpca. 

Zaupnik razgovori se 
(povod daje mu k besed i 

pesem ta na čelu lista) 
tu o pesmih in poetih , 
in o kritiki, o sebi. 
Češ, da strog je, brezobziren , 
da zato sovražijo g a 

pravljiški vitezi . 

216 


pesniki. Pa kakšna vendar 
zdaj je naša poezija ? 
Li pri nas je kdo napisa l 

»Rolanda besnečega ?« A l 
»Raj zgubljeni?« »I~uzijade ? « 
»Fausta ?« »Božjo komedijo ? « 
Prazne sanje! Kaj imamo ? 
Le par tenkih knjižic verzo v 
»Jitrná pi.snč «, »Nové pisne « , 
potlej »Pisne Zavišovy« l) 
(te poslednje on odkril je, 
on jih znal prav oceniti) . 
Kaj pa dalje? Vrchlicky . 
Ondan ga lepo strupeno 

v kritiki je špiknil, češ, da 

res talent ima, mogoče , 

da napiše stvar veliko , 
njega 40 knjig da 

doslej so samo igrače . 

In ostali? Beda, beda ! 

i) Naslovi čeških pesniških zbirk . 

2) O V r c h l i c k e m se trdi, da je največji izmed ži-večih pesnikov čeških ; vsaj najplodovitejši je . 

J. S l á d e k in E. K ras n o h o r s k á sta napisala več 
knjig poezij . 
217 


Nimamo poetov, ampak 
le verzifikante. Sládek ? 

Za nič. Kot Homér ne piše , 
Krásnohorská ne kot Zola — 
in sam Zola naj bi pisal , 
ne kot piše — ampak kakor 
Tolstoj . Nič ne obrekuje, 
ne, to vse je pisal javno . 
Kaj generacija mlada ? 
I, puščava'. Ondan Machar 
pesmi izdal politične -3 ) 
dobro ga zato je skresal ! 
Ta ,redrznost! Še poetje 
bodo politikovali ! 

Machar bije žurnaliste , 
retorje, državno pravo, 
Vseslovanstvo celi nar6d 
rad ozdravil bi ta mož ! 
Kot da nima zvezd in lune , 
cvetja, spomladi, šumenja 

gozdov in potočkov! Doslej 
črpali poetje tod so	 
zdaj pa naj bo brž drugače ? 

3) Tristium Vindobona. Sedaj že v 2. iz& 

218 


Dobro ga zato je strgal , 
ne le to, — vse delovanje , 

ne le to, i čast in ime 
rebelanta drznega. 

Jurij (le na pol ga slušal 
je in, kar je slišal, vseg a 
ni razumel) mu pokaže 

daljnje članke časopisa : 
Svoj životopis, zanosn o 
spisan, in program, s kateri m 
on volilcem se predstavlja ; 
s perorn ostrim »delovanje « 
uničuje vse človeka, 

ki. 10 let je zastopal 
ta okraj ; statistika j e 
grozna davkov, ki na Dunaj 

od nas tečejo ; številk par 
drobnih, ki se vračajo k na m 
z Dunaja — še ,.-nnogo drugih 
bomb, katerih vsaka lahko 
vrgla v zrak bi pozicij o 
še tak trdno privrženca 
vladne stranke ; a zaupnik 
prorokuje mu bodoč o 

2 I() 


slavo in velikost . Dalje 
pijeta in govorita 

polna ognja do večer a 
poznega . . . 

* 
V grajski park gre po obed u 
Luci. Vse je tiho. Kalni 

zlovestni oblački tam n a 
horizontu vstajajo. N i 
listek se nikjer ne gane . 
Prah povsodi siv leti na 
drevji, travi, po grmovji. 
Težki vonj akatov z vonje m 
tu trepeče orehovim, 
me a. se z rož. žoltih vonjem . 
St() in sto kričečih lastov k 
kroži okrog pestrega 
stolpa na višavi . 

Luci po stopnicah starih 
gre, po stezi, ki kot s snegom 
je posuta — beli listk i 

cvetja čremse tu ležijo . 

Tiho vse je naokoli.
Luci bistro se ozira
po vseh stezkah. Vse je tiho.


220 


Drobni detel dolbe nekj e 
deblo staro. Zastavic 

vrišč razlega se od stolp a 
časih lahko, časih krepko . 

Luci pa gre hitro dalje . 

Tu-le ta klop . . . Kako silno 

srce ji sedaj zatolče ! 
Kri ji šine v lice kako r 

ogenj . . . Klop je prazna . . . Gorek 
vzduh okoli, kot pres~.čen 
s starim vonjen po plesnjav i 
Luci na obraz lepe s e 
nitke pajčevin in v lic a 
treskajo komarji besni j 

Luci pravi sama sebi , 
da gre kar tako, na sprehod , 

da ne išče tu ničesar --

toda zmir hitreji stopa , 
vedno gleda po vseh kotih , 
po klopeh -- povsodi prazno . . . 

Dvakrat park prehodi celi, 

solnca luč postaja golta 

221 


vedno bolj . Ker težke par e 

so skalile jo deževne. 

Listje začne trepetat i 

na lahnó, kot bi trenotka 

balo se bodočega . . . 

V tem s cerkvenega se stolpa 

zvonček oglasi mrtvaški. 
Tožno presunljivi zvok t a 
krepko se d'o sem razlega , 
zid in drevje ga odbija, 

da odmeva tu . 

Kar groza 
Luci hipomo prešine. 
Glavo sklone in beži in 
zdi se ji, kot bi odkod i 
nanjo gledala ta glava, 

znana in prečudna glava , 
ki zaman jo išče danes . 

Zadnje dni si ni nikako r 
mogla je predstaviti, zdaj 
vidi jasno, intenzivno 

jo : tak mirno gleda vanj o 
in vendar toliko groz e 
v teh potezah je . . . 

222 


Mrtvaški 
zvon še vedno poje . Nagl o 
po stopnicah, drevorev u 
šla je in iz parka . . . 

Teta 

na dvorišču govoril a 
z oskrbnico je. 

» Pomisli , 
Luci, vbožec že umrl je« , 

kliče j . 

Ta kratki stavek 
živce vse izpreleti ji. 
In zazdi se ji, da to j i 
že je znano. Da ji pravil 
nekdo v parku je. Vprašala 
po imenu ni . . . nič več 
ni vprašala — vedela je . . . 

X. 
Na fasadi v zlatem lesku 

česka krona se leskeče , 
spod visi pa znani venec 

223 


s suhih igličastih vejic, 
skoz vežo na dvor se pr:de 
(veža polna je vonjave , 
ki tišči sem skoz odprta 
vrata kuhinjska). Za dvorom 
gor stopnic pelja sedmero , 
in na vrtu si . Kostanj i 
tu raztezajo košat i 

svoje vejz. nad belimi 
mizicami . In velike 
sredi miz stoje svetilke, 

v nji komarji se in vešč e 
slepo zaletavajo. Krog 

v pozah složnih, malomarni h 

tu sede meščani (tist i 
le, ki prisegali so n a 
prapor opozični, noga 

vladnih nikdar sem ne vstopi) .


Tu v razgovoru sedijo,
sodijo o politiki
in pa še o tem in onem ,
izpijó po 2 al 3,
pušijo in zakvartajo
in odhajajo domov .


224 


Pod verando, koje sten e 
so polepljene z nebroje m 
slik izstriženih iz naših 

časopisov, okrog mize 
bonoracija poseda . 
Tu se vodi politika 

v svojem slogu : serijozno 
mestna in deželna tu s e 
rešetá, državna, cel o 
evropejska ; tu sestavlja 
strateg doktor za vsak boj 
na Šahovnico rotovško 
svoje zvoljene figurce ; 
zaupniki tu zvedo še 
z rokopisov invektiv e 

in škandale, kar v bodoče m 
broju ima »Proti Občan « 
In želje županje često 
vidijo verando to (krog 
poldevete zvečer), kak o 
dinamit jo anarhistov 

vrže v zrak, — oj, slastna slika, 

toda žal, da samo slika! . . . 
Devet ura . . . V Žoltem svit u 
vrt topi se. Polno je. 

225 


Popoldné nevihta mala 

je shladila žgoči grad . 
Tako sveže prosto je tu. 

Pod verando danes dolg a 
miza stoji. Créme tu ves je 

opozični. Doktor, Jurij 

z zaupnikom stranke z Prage , 
stotnik Knotek, kupec Iskra , 
davkar in lekarnar, ob a 
pristava in svetnik Vrzal , 
medicinae universa e 
doktor lk,ehák, kramar vrba, 

glava občanskega kluba , 

odličnjaki veteranov 

(belih namreč) — vsi nekako 

v slavnostni so dobri volji 

gospod z Prage — ki je del 

centra naše politike, 

ki odhod jim luč prinaša 

poleg raznih pikantnostij , 

Jurijev gost, dober znanec 

doktorjev — in okrog miz e 

vsak navidezno pazljivo 

sluša. kaj se govori, a 

226 


vsakdo misli v duši svoji , 
kaj pove naj, kdaj, kako, d a 
kar najlepše uveljavi 
se in vseh krog mize nase 
bi pazljivost obrnil . 

Živo tu se debatuje , 

Kramar vrba hvali dnešni 

članek z »Listov Narodnih, ) : 
»NuŽ, Ty rozsud', éeskS-hde!<z 
(Ljud naš — bralec moj, oprost i 
avtorsko mi temeljitost — 
bode naj sodnik najvišj i 
vseh dejanj poslancev svojih . 
Ljud naš ljud je izobražen, 

koj spozna z instinktom zdravim , 
kaj mu hasni, kaj mu ,\

,'kodi. 
Ljud naš davno je spregleda l 
slabo babjo politiko 
siromašne vladne stranke. 
Ljud naš bo jo sodil, bod e 
jo obsodil. Neomajne 

in odločne za najhujš o 

i) Glavni dnevnik mladoč-ez',ki in svobodomiselni . 

227 


opozicjo najde može ,
z drugim glasom zagrmé ti
v praškem zboru. Ljud naš pošljei na Dunaj druge ljudi.


Tam drugačna bo beseda. 
Naš dvorepi lev se mora 
v moči zopet pokazati. 
Dvanajst let ga vodi ond i 
zaprodana vladna strank a 
zvezanega po cii'kus u 

k smehu lumpov, k sramu vlasti . 
Krvni greh ta naj poneha . 
Vso državo naš živi ljud 
z žulji svojimi — zahtev a 
pa le svoja sveta prava 
in dobi jih . Ker odpira 
temu se, kateri trka . 
Novi ljudje bodo bili 

z močno pestjo — in tak dalje, 
na treh polnih stolpcih vsega . ) 

Zaupnik se pa smehljal j e 
tajinstveno in pomembno 

kakor človek, kteri vsem i n 
vedno vidi za kulise . 

228 


Nekaj časa Že je kašljal, 
roke mel si in presedal 
se lekarnar, nekaj htelo 
rnu je z grla, ko pa praški 
gospod vljudno ga pogleda, 
pogled ta ga osrči . 

Čudno ni, je del, če tu n a 
kmetih, daleč od Življenja, 
ni vse mu zadosti jasno. 
Domoljubi so odločni, 
opozieni vsi so tukaj , 
on, lekarnar tudi, samo 
v marsičem da ni na jasnem . 
Tako : kakšen je razločt'k 

;baje med »StarO« in :Mlado« ? 

To je del in se oddahnil . 

Doktor je zardel, odskočil . 
»Majhna šala, rnajhna šal a 
ljubega lekarnarja « , 

-pravil je zaupnik u 

osramočen . 

Ta smeji se, 
kot da formo to sprejemlje . 

229 


Sicer pa, začenja resno, 
čudno prav nič bi ne bilo , 
če gospod zares tak m sli . 
Stokrat so ga tak vprašali 
že po Ceškem . Ta razloček 
bi z metaforo povedal : 
tu je vogel (in odgrne 

z vogla mize beli prt), 
pride »Staro < — ;l] poskuša,, 
maje — vogel pa drži le. 
Dunaja ljubav je vogel. 
»StarO« pa se mirno sede , 
z nohtom robka male trsk e 
in miruje. Pride »Mlado g 
in pogleda — vogel trden . 
udari s pestjo — vogel pad a 

mu v naročje. To razloček . 
(Zaupnik ob vogel trešči.) 

Kot preslišal zadovoljn i 
»ah« bi svetnika Vrzala, 
zaupnik nadalje resn o 
jim razlaga opozicij o 
I rov in hrvakih bratov. 
Govor svoj krasi z dovtip i 

230 


in bon-moti, češ, da so o d 
Bismarka, Napoleona ; 
časih vplete anekdoto, 
ki se kaj prijetno čuje , 
lasi k stvari ni ne spada . 
Po efektnem enem stavk u 
(zaupnik je baš prehajal 
k našim stvarem) s čilim skoko m 
stotnik Knotek oglasi se . 
(Peuzjonist ta se okleni l 
opozicije je zarad i 

opozicije a po mestu 

slul je kakor takten človek, 

mož' vsestranski, ki ve zmirom , 
kak se vesti, govori o 
vsem in zmir interesantno ; 
njega mnenje je veljalo ; 
vso vojaško karijer o 
spolnil je do pike, bil j e 
z tistih starih sinov Marta , 
k z vsestransko izobrazb o 
irnponirajo povsodi ---
oni pa so petkrat, Šestkrat 

si prečitali pazljivo 
Webrovega »Demokrita«	 

23 


knjigo to edino v žitju. 
Resi,o govori in mirn o 

o armadi to in ono, 
kar naenkrat pa preskoči 
k Temešvaru, kjer baje bi l 
let deset je, potlej k Ogrom , 
k ostri njih politiki, 

k plemstvu njihovemu, kter o 
vodi ondi vse, primerja , 

sklepa, zaključuje, meri 
z okom soglas poslušalcev. 

Cas poteka. Zmira j nosi 

še natakar sok brunetni 
3 steklenicah z barvanim i 
pokrovi. Krog miz potihem 
govori se, dim tabako v 

3 krogih modrih ohol luč j 
zvija se. — 

Beseda nima 
teka pravega. Tu Jurij , 
ali doktor, al lekarnar 

reče k*. Plemstvo naš. 
vsi obsodijo. Naš spas je 

232 


-samo v čistem demokratstvu , 
v tem iščimo silo našo . 

Za pol veka že baje ne 

bo več plemstva. Saj ga nima 
več Amerika . 

Otožno 
kupec Iskra se spominj a 
plemstva naše krvi, kter o 
padlo je na starotnestne m 
trgu ali pa v daljavi 
v morji tujem utonilo. t) 

(Slab smehljaj črez obraz suh i 
švigne doktorju : enkrat na 
teden kupec Iskra plemstva 
tega se spominja, vedn o 

z istimi besedami -

sicer le molči .) 

»Pač bilo 
z nami bi drugače, če bi 

1) Za protireformacije je bilo 27 najboljših češki h 
plemičev usmrčenih na staromestnem trgu pred rotovžem v Pragi . Na tistem mestu stoji sedaj soha — Marije Device . . . Drugi češki plemiči, ki se niso uklonil i 
-verskemu naziranju protireformacije, so se morali izseliti . 

23 3 


še živelo«, črez navado 
Iskra danes pravi. 

Davkar 
puši, kirna z glavo. Težko 
vzdihneta adjunkta. 

Daljši 
govor spet spusti zaupnik. 
V položaju takem kakor 
mi nobeden evropejsk i 
narod ni . Da v naših žilah 
kroži kri vsa suženjska . 
Kdo preživel belogorsk o 
bitvo še je? Ljudstvo slabo , 

niČemniki, zatajivš i 

vero svojo. Podla kri njih 
združila s krvjo se tolp e 
vsiljencev je tujih . Res, da 
kdaj je bila taka tolpa 

v starem Rimu, utečenci , 
roparji in soldateska — 
Romulovo mesto z njimi 
vzrastlo, vzcvetlo je. Pri nas ne. 
Dnes še kroži v žilah naših 
kri prokleta . Ljudstvo podlo , 

234 


brez načel je. Mal moment : 
Potovaje po Avstriji , 

v najoddaljenejših krajih 
našel krajane je — zmiraj 
samo v slu2bi policije ! 
Bedno, bedno . . . 

Te besede 
močno vplivale so. Stotn;k 
motek z glavo prikimuje ; 
Vrzal si čebra obupno 
lase sredi razčesane ; 
kupec Iskra plašno gleda 
na ,Národni«, na besede : 

»NuŽ, Ty rozsud', česk3T 
a boji se oglasiti ; 

davkar divje dim je pihnil ; 
pri,tavoma izraz žaln i 

spet v očeh tiči . Le Jurij 

z doktorjem sta malomarna : 

20 krat že slišala sta 
frazo to-le v Litju svojem , 

časih se ju je prijela --
zdaj pa sta Že topa zanjo . 
Medicinae universae 

235 


doktor Rehák skripee čisti, 
mežikave oči rjave 
v zaupnika mi zapiči : 

»Zdi se, da gospod pristaš j e 

teorije dedičnosti ? 
«
pravi z glasom škripajočim 
.
»Rečeh vam, da je nesmisel 
.
To je, kot z boleznimi 
:
Ta al oni danes sede 
,
zguba čelo, pa oči s 
i


buli in že piše, piše : 
Novo našel sem bolezen : 
morbus — icus — itd . 

V knjige dá to, v časopise 
—


&CL 3 mesce 300 ljudi]
ima že ta morbus — icus 
.
Poj dite se mi solit.
Ak ne ve kdo, kaj početi 
,
teorije si izmišlja


in sisteme in to tiska. 
Kar nekomu pade v glavo : 

teorija dedičnosti ! 

Dobro! Brž ji sleci srajco . 
Tega, onega v njo vtakne , 
to rodbino ali ono, 

236 


celi narod nič ne dene. 
To je jako duhovito, 

to frapira. Teorije 

te se zdaj kar ližejo, i n 
vsaka ima filozofsk o 
kožo. Potlej rjove : Reim' dich 
oder ich fress dich -« 

»No slava ! K 

tu lekarnar bučno vzklikne , 
»spet za, »Matico« šestica ! 
To za nemščino je kazen« , 
se k zaupniku obrača . 

In v plehasto pušco vrž e 
kehák desetico . »Pravim « , 
nadaljuje on se strožje , 

ljudstvo dobro je . Naravnost 
vzoren materjal je to . 
Koliko nas je? Preštejte ! 
In zdaj glejte : kaj imamo 
davkov narodnih! In vse t o 
brez mrmranja, pa, kaj pravim, 

z navdušenjem plača narod . 
On poda se disciplini , 

237 


kakšni disciplini! Prosim , 
spomnite se le volite v 
v letih 7o! l) To 

čas je bil moči, poskušnje ! 
Kak so stale trde glave 
proti. Dunaju kot zid! Ta 
kri je slaba? Vraga! Pojte . 
Ljud je dober, strela udr i 
njega votle ! . . . Dalje prosim : 
Kakšne šume knjig na leto 
v naši tiska se deželi ! 
Kakšno šemo celih plaht 
tiskanih!	 tu mislim naš e 
časopise! — Kak ogrome n 
davek narod tak plačuj e 
za osveto, ali vest e 

to, gospoda? Samo da b i 
mu osveto tudi dali ! 
Tu ga dvignete na prestol , 
kot bi suveren bil Vaš, 

— prosim, semkaj-le poglejte ! « 
(»Národni« jim tu pokaže) 
1) Češki poslanci so takrat tirali abstinenčno politiko. Vlada jim je razveljavila parkrat mandate, a 
ljudstvo jih je vedno iznova izvolilo, testo enoglasno . 

238 


e ne zvoli vas, je čreda 
slepcev glupih. Njega ogenj 
za nič prazen se razdraž i 

v divjo strast, doeim bi mora l 

čuvati ga kakor zlato ; 
stokrat v letu napenja 
moč njegova za streljanje 
v tarče efemerne ; kakor 
žogo mečete ga gori 

do oblakov in ob zeml,o ; 
raj obljubljate mu zlati , 

če vam to stori al ono — 
ko pa narod, kakor dete , 
ki razvajeno je, začn e 
-opominjati, kričati, 

pa vi pridete : Hm, ljud na š 
kri skaženo je podedval 
vse zaman je. Bedro, bedno!! ! 

Tak govoril bi brez konca . . . 

Rečem le : ljud naš je struj a 
reke močne in velike, 
moč spoznati, porabiti 

jo v razumno, dobro delo — 
ne pa sesti v ladjico, n a 

239 


njo pa praporček vtakniti , 
dati bogve kam se vesti , 
to naj vsak za cilj imel bi, 
kdor se rine tja v ospredje . « 
Medicinae universae 
doktor .ehák, rdeč v obrazu, 
krepek dušek je potegnil . 
{Bralec moj, nikakor avto r 
ni z Renákom solidaren : 
on je to govoril, njeg a 
sodba velika zaden i 
inkvizicije. Avtor roke 
si umije. Ni spodobno 
od .eháka, da vgovarj a 
praškemu gospodu. Kajti 
t pliv ta ima, ostro pero — 
on naj na pristojnem mest u 
vse naznani, po navadi 
dá keháku, kaj zato . } 

Slabo, slabo učinkoval 
govor je pri mizi. Vsak je 
čutil mučnost položaja : 
preostro polernizoval 

~ehák je z gospodom praškim . 

240 


Sploh Rehák se po pomoti 
štel je v vrste opozicje . 
Tu jim ni bil dobrodošel , 
on pa se kot trdi slepec 
ni umaknil . Ugovarjal 
vsakemu je govoru. Le 
eno dobro stran je imel : 
Kregal ni se, le povedal 

svoje je in molčal. Pa so 

ga trpeli doslej . Taktno 

znova zaupnik pričenja . 
Zmuzne gladko se od tega 

govora, češ, itak v večjem 

strinja s tem se, kar bi rekel 

on še dalje, o vprašanj u 

socialnem. Njega stanj e 

po Evropi zdaj nariše, 

potlej pri nas. Br~ povdari , 

da naš narod ne sme nikda r 

barve nje priznati . Sicer 

narod je ob ekzistenco . 

Kmet, meščan — v teh moč je , to je 

narod češki pravzaprav, a 

delavstvo je nam Hekuba. 
Vprašanje to mora biti 

241 


rešeno — pa ne od nas. Na g 
narod baje rešil dvakra t 
dvoje vprašanj je evropskih, 
Husitje in Bela gora, 

— a pri tem bi bil se skoro 
skrvavil nemirno doktor 
v 

P ehák je mencal in tiho 

v brado sojo godrnjal : 
»Že spet nova teorija , 
ta, gospodje, vas priprav i 
lahko ob reputacijo « . ) 
-to streme naj drugi večj i 

narodi, mi borno vzel ' 
jedro kar izlupljeno — 
zaupnik tak nadaljuje , 

zopet ga humor obide , 
zopet vpleta anekdote , 
zopet z -njim soglašajo i n 
delajo opazke, mnenj e 
svoje javljajo in sanje , 
svoje težnje, svoje Želje . 

Potlej pa razgovor stopil 
je z visokega kotorna . 

242 


K mizi stol krčmar pristavi, 
(debel, resen mož, ki v mladosti 
let deset je pri pehoti 
služil bil za trobentača , 
podnaéelnik veterano v 
[belih], bogataš, ki stremi]. 
za edinim ciljem je : na 
sedež srenje svetovalca) 
se obrne k Juriju i n 
pravi, da bi. Jurij moral 
kot poslanec brigati se, 
da i njega rojstno mest o 
bi železnico imelo . 

Opozarjal je, kako b i 
ves okraj vLcvetel, kako b i 
rnesto v zlatu se topilo ; 
kak naj juri] na to dela, 
da bi dala slavna vlad a 
garnizijo mestu, mord a 
kar dragonce (v celi govo r 
vtikal razne je spojnike : 

»Če«, >seve«, »Čeravnos , »ako«) ; 
rekel je, da Jurij lahko 
šel bi z rnestnim odpos a ,tvo m 

243 


prosit, govorit k ministrom, 

češ, tako se dela splošno . 

uril mu obljub* . 

Pije , 

Puši se, in čas poteka . 
Mirni govrr dalje suče 

se krog mesta, njega težen j 
in ljudij . Na vrsto prid e 

vladajoča stranka, zprva 
moški in za njimi ženske . 
Dosti ve pikantnega se 

o marsikteri. Vse smeji se. 
Tu lekarnar gripo veda 

o Klotildi, lepotic i
veli z hiše tam na trgu
pravi o sesiji tisti ,
o pogovorih pohotni h
mestnih dam, ki jih Klotild a
poslušala je za durmi -—
Kar obstane . . . jeca . . . mora
omeniti i Lucijo,
pa ne ve, kako.
2 44 


Tu doktor 

rnu pomore. »Mi Že vemo -
sam pa spretno pripovedk o 
dovrši. In smeh izbruhne. 

»Ti pa reci«, se obrača 
k Juriju razposajeno, 
»kaj imaš s to deklico ? 
Tak strupene vse so nanj o 
ženske. I, razumem : krasno 
dete. Moja žena pa je 
vendar dosti liberaln a 
slišati o nji nič noče . 
je-li res, kar govori o 
tebi se, o nji? Ti tukaj 

si med svnjimi !« 

Počasi 
Jurij svalčico prižiga . 

Nekaj prsi mu dviguje, 

čut ponosa, kot bi hote l 

v slednjem hipu se povspeti 
na hrbet visokega 
konja in z njega loviti 

245 


pogled občudovanja, k i 

z njim ga ljudstvo bo motrilo . 

Razloži jim vso dogoclbo : 

o sestanku v tisti hiši , 
o prečistem prvem vtisku, 
nje očetu, njeni duši , 
o namenu, da pošteni m 
vrne jo ljudem (o seb i 
govori zmir z narejen o 
malomarnostjo površn o 
o molčečnosti jim pravi , 
ki jo tukaj je prepadla, 
o naklonjenosti tete 
k Luci, in ogorčen nizk o 

opravljanje vse zavrača , 
ki na njo leti po mestu 
ne razume ga, le to ve , 
da se z njim ljudje nekteri 
sam sebe obsojajo, 

kot sploh vsaka sodba vedno 
le obsodi lastno podlost. 

Ko skonča, kozarec dvigne 
doktor in z zanosom v slavo 

246 


čiste humanite, v slavo 
Jurija nazdravlja. »Slava ! « 
se napiva in se trči ----
Jurij klanja se . 

In govor 
je pojemal. Par besed še 
pade tu pa tam . Gospodj e 
stari gledajo na uro : 
Že enajsta. Na ‘rtu j e 
skoro pusto. Le nekod še 
kártajo. In mize prazne 
svetijo se. V kotu dremlj e 
piccolo v temi. Gospodje 
vstajajo . Plačujejo in 
gredo.. . 

Lepa noč. Na nebu 
temnem se leskeče tiso č 
zvezd žarečih, migljajočih . 
Vlažno sveži zrak trepeč e 
vonja poln iz bližnjih vrtov. 

Doktor, zaupnik in Juri j 
skupaj gredo. Njih koraki 

24 


z drugih koncev ulic glasn o 
se odmevajo. Molče 
gredo. Zdaj zategnjen o 
stražnik nočni že enajst o 
nekje piska. Iz daljave 
čuješ, kak pes žalno tuli. 
Labski jez šumi . 

Tu doktor 
pos oj' : »Povej mi, Jurij, 
.z.ot možú mož : je razmerje 
tvoje s tisto devo res ta k 

čisto, reciva : platonično ? « 

Da« dé Jurij ostro, krepko . 

Doktor vzbruhne : »Veš, prijatelj , 

naj ti rečem, kakor mislim : 
»Ti si osel! 

0—sel, o—sel ! « 
po napevu s »Trubadurja « 
je zapel te dve besedi 
s suhim in hripavim glasom . 

248 


XL 

V črnih krilih, kot privedel 
takrat jo je bil ponoči , 
črn klobuk, ki z njega zavo j 
dolg obličje ji zakriva, 
s solčnikom naklonjenim več 
proti očem človeškim, nego 
Žarku solnčnemu tako gre 
Luci okrog dveh popoldne 
na pokopališče . 

jasen 
dan. Ponoči spet je bila 
huda ura. Zidi hiš so 
čisto modri še. Po zraku 
k zemlji nekaj radostnega , 
modrega, svetlo trepeče , 
kot asur bi lahki pada l 
z nebesa smejočega se . 

Lastovica žvrgoleč a 

v nizkem letu šviga po 
ulici, telesce nje se 

v modrini blešči kovinski . 
Z oken gledajo odprti h 

249 


razcvetele pestre glavice 
rož, azalek in vijolic , 
fuksij, geranij. Drevesca 
vitka oleandrov s cveto v 

rožastih peščico oko l 
hišnih Burij mi stojijo. 
Gor gredoč psa ulici n a 
trg ustavlja mladež šolska 
tukaj se in pa ondukaj * 
kupec slaščičar, igrače, 
nečitljiv plakat na zidu , 
vse zanimlje jo in draži . 
In med vratmi prodajalni c 
stoje ljudje, zro iz oken , 

v skupinah stoje na cesti — 
s slastjo neko dnes žive vsi ; 

iz očij, iz kretenj, hoje, 
iz nasmehov, razgovoro v 
veje prožna energija. 

Mehka in pasivna duša 
Lucije sesa v se slastno 
radost to. In kot jetnik je , 

kteri čuti na sprehod u 
solnčni Žar : skrči se in 

250 


zamiži in samo sanj a 
in se samo greje greje. 
V tem ko z okom zasleduj e 
lastovko, na oknih rože , 
vzduh kristalni, modro nebo , 

mladež drobno, ljud gredoči , 
se pokojnika spominja . 
lvlirno, prosto se spominja, 
brez bolesti, brez žalobe, 
da jo strah je same sebe . 

Grem na pogreb mu — si misli, 
in tako grem kot na sprehod — 

neobčutno, pelo . . oto 
.
On umrl je! — vzdramlja se 
—
tukaj on edini človek 
,
ki se ni sramoval reve 
!
Zaman . V dui ji zvenij 
o
slova, toda gluho . — Kako
podla sem, kak topa! — si očita . . 
.
Al tak kmalu kdo pozabi 
?
More sploh se pozabiti ?.
Dura nje vrniti noče
v boli krog se, ki mu všla je 
:


v solnca žar meji mi gleda, 
lahno diha, sanja, sanja — 

25 


a samo bogve kaj sanja . . . 

Luci zdaj do mosta pride, : 

ki se spenja črez šumeč i 

čisti potok. Na 3 strani 
cesta se za njim razceplja. 

Neodločno stoji Luci, 

se ozira. 

'Mimo gred o 

ministranti s svetilkami, 

cerkvenik in mladi pater , 
za mostkom zavijejo s e 
ob potoku. 

Z njimi ide. 
To okraj je hišic nizkih , 
kritih z deskami al slamo , 

kterih mala okna često 
so polepljena s papirje m 

na prageh stoje med vratm i 
stare žene grbaste , 

govoreče o težava h 

svojih in možeh in težnjah, 
polunaga, umazan a 
drobna deta valja se p o 
cestnem prahu ; bele goske , 

252 


vmazani mrjasci, kurj i 
rod kriče podi okrog se ; 
intenzivni smrad tu polj e 
od nesnage, neČistote ; 
ta okraj je vas v mestu 
kot zaprta, oddeljena 

ima žitje svoje, skrb i 
svoje, svoje interese , 
ne zanirnlje se za mesto , 
mesto za njo se ne briga. 
Pred volitvami le prid e 
ta ali oni sem vasovat, 
razgovarjat, pregovarjat , 
podkupavat — ko volitv e 
minejo — pa spet je tiho . 

Ministranti s patrom gredo 
v eno tistih hi ,ic . Lucl 
obstoji. Kopica genskih 

v praznični obleki prosti 
Čaka zunaj . Govorijo 

s tihim glasom. Ta in ona 
po Luciji se ozira 
s pogledom preradovednim,. 

253 


Z hiše éuješ glas duhovna . . 
jasne glase ministrantov . . 
kratko petje . . . glasen jok . 
žene križajo se brumno . 
Truma ljudstva drenja izz a 
durij se . . . so muzikanti , 
regenschori, cerkveni k , 

ministranti 1\n duhovnik . . 

zdaj pa rakev, črna rakev 
svetlo se lesketajoča . . 

Zvonec mal s pokopališčn e 
cerkvice zapoje . Godci 
pa igrajo Žalostnico. 

Mala, suha starka gre z a 
rakvijo ; oči rdeče 
ima, pa suhe. Ozira 
po pogrebcih se . Zabliskne 
érez obraz ji tožna radost , 
pa spet glava se povesi. 

In mehanski se pridruži 
Luci k sprevodu in gled a 

v eno točko le, kjer brž za 

254 


rakvijo se v črni ruti 
trese glava sklonjena . 

Črna žalost v mirno du ,',-o 
se polagoma ji plazi. 

Žalostnica zveni tožno , 

očitajo in žalobno . 

V taktu pred njo zibljejo s e 
glave vse upognjene . 

Kot da plava črna rake v 
na teh glavah. Zlato se od 
nje odbija na dveh ploskvah 
solnca žar. 

Tedaj v nji leži — 
glas bolesten šepeta ji, 

zdaj oči njega za vedn o 

so zaprte . . . njega roki 
sta prekrižani na prsih . 
Konec . .. konec .. . 14 dni' je, 
kar poljubljala si v parku 
glavo to . . . In zdaj je hladna . . 
kakor z voska — (lahek mraz ji 
šine po hrbtu) — Si sama --
dalje pravi — sama . . . sama . 


Žet, ostnica prodira 
z žalobnimi zvoki k srcu . 
Lastno nje gorje dviguje 
utrujeno glavo svojo, 
tiho stoka ob teh glasih . 

Kaj tu češ z življenjem svojim ? 
čemu čemu e živeti? . . 

Kot bi duša njeno tajno 
bila vse seštela vtisk e 
dnij poslednjih, kot bi zdaj-le 

pred oči ji položil a 
rezultat njih vničujoči , 

Luci šepne glasno : »Konec c. 
S tara teta z glavo belo 
in s pogledom ljubeznivim 
zdaj se vsili v njene misli. 
Luci vzdihne — zdi se ji, kot 
oprijemala bi znova 

se tresoče suhe roke . 

Pa sto divjih tujih rok jo 

trga proč — in slika tete 

zginja zginja . se razblinja . 
spet je sama . . . tuje roke 
migotajo . . . trgajo j i 

25 


krila . . . nekam dol pehaj o 
jo, glas trdovratno pravi : 
onec, konec . 

Sprevod kren e 

na pokopališče . Zvone c 

žalni, tožni poje — v pozdra v 
iz kapele . . . Godci dalj e 
godejo. Pogrebno petje 
vmes doni. 

In rakev splav a 

na pokopališče . petje, 

godba potihuje kmalu . . . 

Sprevod gre počasi vkreber 

med grobmi po poti ozki. 

Luci vidi nagrobnike, 
zlate križe in napise, 
mreže, cvetke in svetilke , 
vence rjave že in suhe --

pajčolan nje vse preprega 
s sitom črnih drobnih mrežic , 
toda v duši ne pojimlj e 
nič od tega. 

257 


Trhel vzduh 
rož nagrobnih okrog plava , 
prenasiéen z ostrim vonje m 
od kadila in prsti — i n 
Luci zdi se, da to sap a 
duše nje je . . . 

Sprevod stoji. 

Rakev denejo na zeml jo. 
Pater moli zdaj latinsko 

kot obrt bi izvrševal — 
»oje dete! Dete moje ! 
presunljivi in hripav i 
Ženski glas v to zavaluj e 
in prehaja v britki jok . 

Dve, tri druge jočejo z njo . 

Konec, konec !« šepne Luci . 

Prst bobni na deske rakve , 
temno v duši ji odmeva . 

Mrzlično zahrepeni, da 

enkrat še bi videla ga , 

gr(' med gnječo tja do jame, 
dol pogleda : temna glina 


vsiplje se mu v domovanje . . 
,zginja za zmir, za zmir, za zmir 

Na nasprotni strani par že n 
drži njega mater staro . 

Ta se joče neprestano . . 

Z roke v roko gre lopata . . . 
prst z njo sipljejo dol v jamo . 
Rakev bobni. Drugi z roko 

mečejo prst. Neka žena 
daje Luci zdaj lopato : 

»Izvolite?« jo nesmelo 

vpraša. 

Luci trese se , 
prst nabere na lopato , 
prst na stran ji zdrsne . . 

kamen doli zaropoče 

votlo. Stopi strani. 

Močno 

v jami zdaj grmi, groba r 

stari mirno izvršuj e 
-delo svoje. Sprevod potlej 

se razide. Ta domov, na 

grobe oni. Tukaj stara 

259 


mati. le stoji, s stekleni m 

okom gleda v grob rastoči . 
Več ne joka. Roki speti 
ima, brez moči vise ji , 
glavo sklonjeno . 

Grob je poln. 

Luci čuje, kar grobar s e 
zdaj oglaša : »Jutrl mamka 
dam sem trato, obložim grob 
s kamenjem, le prinesit e 
kaj cvetic« . 

In nezavestn o 
tiho ona le pokima . 

Nje obličje opazuj e 
Luci. Čelo, senci, lična 
kost jo mrtveca spominja. 

Kot bi pogled ta čutila , 
dvigne stara Žena oči, 
V njih se bliskne začudenje , 

kot bi nekaj spomnila se, 
bliža se ji — spet postan e 

neodločno in nesmelo . 

26o 


Luci misli, da bi rad a 
kaj ji rekla . . al zahvalo 

ali pozdrav od mrliča — 
žena pa se vrača k grobu, 
tu poklekne, ga prekrila , 
vstane zopet . . . Se enkrat se 
ozre na Lucijo — enkra t 
še v očeh, na ustnih nekaj 
je trepeče -- a kot preje, 
v stran obrača se nesmelo — 
gre počas s pokopališča . . . 

vzglavju groba Luci klekne . 
Koneeno zdaj vres ji solze 

z vročih očij . . tečejo ji, 

kot bi vsa se njena duša. 
bila vanje spremenila . 

Duša njena se pomirja , 
in polegajo valovi 

burni, črni se . šumé še 
le kot žalna melodija 
za nečem, kar zginilo 

Vstane, si oči obriše , 
otre krila, solnénik črn i 

6i 


razpne in rned vrsto grobov 
pestrih ide proti vratom . 
Zopet gre po prašni cesti , 
kjer je šla prej za pogrebom . 

Črez mostič po ulici tej, 
ktera vede jo na trg. Spet 
s solnenikom očem človeški m 
bolj zakriva se kot žarkom 

solnca. Crez trg glavni ide , 

zopet v ulice zavije . . 
Žitje, solnce je. povsodi 

žarko, čilo. — Luci vid i 

vse nejasno v megli kako r 

iz daljave . 

Na dvoriz;ču, 
doma stoji zaprašen i 
voz. In kočijaž po dvor u 
vodi potne, svetle konje . 

Luci vstopi v sobo . 

Jurij 
bodi tu s korakom dolgim, . 


krepkim, Roke mane si . 

Vroč je in oči se temn e 
bliskajo mu. Na Lucijo 
ozre se, nekako čudn o 
motri nje obleko črno , 
znano, prosto to obleko, 
stopi tesno k nji in s prsti 
tleskaje : »Izvoljen bodem, 
bom izvoljen«, se baha ji , 
»kolosalen vspeh povsodi, 
kar pijani so volilei 

radi mojih govorov«, v tem 

gleda jo v te njene oči, 
ki še vlažno trepetajo. 

» Gratulujem «, mu podaj a 
roko. On jo močno stisne. 

Ali bože, kje je teta ? « 
vpraša in izmakne roko. 

> :I‘Iorda spi. Še* . 

Oprostite « , 

preoblečem se. Odide. 

2 


— Kako čuden je! — si misl i 
v svoji sobici stoječ in 
snemlje si klobuk. 
V tem vrata 
se odpro za njo. Krog pasa 
objemo roke jo krepke . 

Bože, Jurij! Rdeč ves v licu 
ji šepeče : »Golobica , 

Zdaj si moja, moja, moja ! < 

z Žgočim ustnom jo poljublja, 
in njega tresoča roka 

ji odpenja modrc. 

V glavi 

zabuči ji in zabliskne , 

kot bi kdo po nji udaril , 

gnus jo strese, kakor da bi 

segal vanjo rodni bratec — 

z vso močjo ga strani sune , 

da se opoteče — vzdihn e 

in vzravna se proti njemu 

in za hip oči zakrije , 

a na jezik vrejo toki 

ostrih ji besed in britki h 

264 


ne le njemu, proti vse m 

tem ljudem častnim, pošteni m 
a ne govori — boječ se , 
da pri prvi bi besedi 

morala zaplakati. 

Roke spusti, vanj se ozre . 
Zlobno on stoji, uporno , 
pogled v zemljo opiraje . 

»Konec «, Luci zašepeče, 

le bolj zase, »vsega konec« . 

»Čednostna glediška scena , 
malo stara, dolgočasna , 
od vas bi ne pričakoval« , 
siče skoz zobe srdito. 

»Glejte, Jurij . . . v tisti hiši« ,
snoma izpregovarja ,
»takrat . . . veste Zmir ponoči 
,
ko odhajal ste . . . podajal
-mi le roko . . takrat bila
sem hvaležna vam . . . Z dna duše« .
Luce vtihne, nekaj dé ji ,


26' 


da mu reči je hotel a 

nekaj druzega — ne ve, kaj 
pravzaprav — z roko zamahne : 

»vam ničesar ne očitam . . 
sojeno ni . . .« spet umolkne, 

»Z Bogom<<, reče poluglasno , 
naglo svoj klobuk pobere. 

Jurij hipno si predstav i 
položaj ves : ona pojde , 
on izgnal jo je . . . sočutje 
ga prešine, v glavo švign e 
misel na volitve . . . njega 
karijera . » \';ské Listy« 
davkarica, plavolasa 
njena hčerka — naj odide . . . 
Zanj bo dobro . . . bode vozel 
vsaj razrešen, vsaj ta glupost 
mora konec svoj imeti . . 

0 

in iz sobe brez besede 
mi odide. 

Luci naglo 
dene si klobuk na glavo 

266 


in črez mostovž gre po prstih , 
kot pušica po stopnicah , 
črez dvorišče, ven skoz vrata . 

Tam po dolgi, ozki meji , 
kjer korak ti vsak izpolzne , 
tam med njivama rži dvem a 
kot žival preganjana m i 
Luci bega. V prsa bije 

klasje jo šumeče, cvrčki 
enostavno vriskajo ko t 
sto ur tikatakajoči h 

naokrog, v višini sinj i 
jasno se oglašajo 

nevidljivi mi škrjančki ; 

zrak trepeče v suhem vonju , 
ki v srpanu s polj se dviga. 

Polje, samo širno polje. 
Kakor molje bledožolto 

valovito se čerij o 

njega ploskve. 

2 37 


Kakor gluha, 
topo zmešana spe Luc i 
dalje. Zdi se ji, da ima 
v duši nepresežen votel , 
grozen prostor nekdo vanj j e 
znova vzkliknil : »Konec !« Kakor 

ptič blodeči ta besed a 

bega ondi. Konec . . . konec . . . 

Ustni nje jo časih glasno 
šepneti kot odmev prazen . 
Tal,' mehanično brez misl i 
gre naprej, naprej, naprej . . . 

Kar je konec ozke meje , 

Luci pride zdaj na cesto — 
2nana ji je . . . to je tisti 
trak široki, poln prahu, ki 

vleče se po sredi polja , 
par vasic preseče malih, 
niža se, pa spet se dviga, 
tu se kroži, tam gre ravno, 
kakor platna kos neskonče n 
teče, teče, da na konc i 

horiconta kaže ok u 
-se kot ozek, sivkast trak. 

268 


elegrafni drogi pesem 
monotonsko pojejo . 
Voz ropot, ki se v korak u 
dalje zibljejo počasnem , 
se razlega po širjavi — 
nekaj tednov je od tega, 
kar se tod peljala sreč e 
polna je v življenje novo . . 

Zdaj za njo leži tam doli 
ono mesto . . . Ostre kote 

rdečih streh in hišnih ste n 
vidiš tam v modrini sinji : 
sem ter tja blišči se okn o 
kot četverokot jekleni ; 

dim višnjevkasti s kaminov 
dviga kot oblak legak se ; 

črni stolp cerkveni težk o 
se nekako spenja proti 
nebu s svojo zlato ostjo , 
ploskev Labe se blišči ko t 
živo srebro, križe vidi 
na pokopališču, beli 

zid, ciprese ; polje pa n a 
levo širi se, na desno ; 

269 


dolgi drevoredi se po 
njem vijo ; a zunaj mest a 
grad leži' : z rjavo streh o 
s pestrim stolpom, drevjem stari m 
3 njega parku ; gaj za Labo, 
cerkev romarska, hiš strehe , 
in vlsnjevkasti lesov i 
in vasice, ki se zde kot 

svetlih točk peščica ; daleč 

siva proga, kjer obzor s e 

rtiče z valom zemlje . . . -V polne 
m
lesku solnca vse se tone . . 
.
-Vzduh drhti v gorkoti žgoč 
.
Kot kakšno sovražno bitj 
e


zre to mesto gor k Lucij i 
Zre zaprto in zapeto, 
nevpogljivo, trdo, strogo, 

3 daljo ji izganjajoče . . . 

Luci znova zdaj pogleda 

3 grajski park ; dozdeva se ji , 
da klopico vidi doli 
skrito v vejah . . . okol stolpa 

vidi točke švigajoče ° 

lastavic roj . . . in pogleda 
zopet na pokopališče : 

27O 


tam pač . . . na tem kraju je to . . 
tisti črni grob, zasut pre d 
uro . . . res šele pred uro ? 
Ne, to davno že je. .. davno. 
-mesec . . . da morda dalje . . . 
Razločila je poslopj a 
streho rdečo . . . kot bi pod njo 
videla . . . ta stara teta 
v beli čepici po soba h 
hodi, kliče : »Luci, Luci ! < 
Tesno v srci se ji stoži . . . 

Al pa ve že . . . morda stekla 
je pred vrata v polje gleda , 

z dlanjo si oči zaslanja : 

»Luci, Luci !« Znani glas t a 
jo presune. Tesnost in strah 
jo napade. Da najdb jo 
da se vrne v tisto pekl o 
krepko, naglo je stopil a 
tja po cesti v Prago, v Prago . . . 
Kar prešine dušo njen o 
trden, jasen sklep . Pod mostom 
-na verige veltavski to k 
se zelenkasti vabljivo 
valovi . . . tam je rnsirnó tu 

271 


redko pride kakšen človek . . . 
Létenski breg strmo dvig a 
se na desni . . . Jez buči tam 
tak temna in zadumčivo 
jedeh skok tam od držaje v 
in tam doli bode pokoj . . . 

Šla je, šla Naenkrat mirn a 
rnotrila je samo sebe : 
Glej, življenje . . . takšen konec 
rekla si je . . . 

Brzojavni 
drogi zaostajali so 

le počasi, mlado drevj e 
cesto senči napošev , 

kupi šute so vravnani 
kakor grobi, in posamne 
njive — vse obzorje jo je 

le srečavalo počasi . 

Luci dalje premišljuj e 

o tem koncu. Bliža se mu 
brez tožbé, očitanja, brez 
izgovorov. Celo neka 

slaba radost vstaja v nji : 

272 


zadovoljno si domišlja , 

kak očiščena bo stal a 

tu v spominu vseh tjudij, k i 
jo poznajo . . . Kak se bode 
stara teta spominjala . . . 
Kak vsi ti, ki toliko s o 
jo žalili . . . Kak bo pekla 
Jurija vest radi dneva 
dnešnega . . . Odpušča mu, 
vsem odpušča . . . Za par ur bo, 
srečo krasno Že dosegla : 
pokoj, pokoj . 

In z zanosom 
ozre se po pokrajini : 
Nov obzor. Kot miza tukaj 
kraj razteza se v daljave . . . 
Meje polj in njiv in logov, 
in vasi — v soglasnih barva h 
zadovoljno vse ti dih a 
v lesku solnea. Cvrčki pa 
krog vriščijo, in v višav i 
frfotajo mi škrjančk i 
trilkujoči, na nebes a 
pa vise oblački lahni, . . 

273 


Šla je, šla . . napošev senca 
gre pred njo po prašni cesti . . . 

in polahko vlečejo se 

brzojavni drogi mimo , 
mlada drevca, kupi šote . 
polje ravno — celi širni 

kraj nazaj se suče, zo-inja . . . 

Enkrat le se vstavila je. 
Ondi, kjer jo takrat tet a 
stara za roko prijela : 
'Že doma smo.« 

In ozre se : 

Dva okrogla rdeča stolpa 
dvigata se nad obzorje . 
Pozlačeni kupli kot dv e 
zvezdi sijeta v azurju . . . 

Spet je šla . . . Tam vse leži . . . 
Tam bo teklo to življenj e 
kakor dnes tako i jutri . . . 
Jurij skoro se ocen i 
teta najde drugo mesto 

2-4 


nje ... Mrlič pa oni v mir u 
črne zemlje bode gnjil . . . 

jutri ide njega mat i
s cvetkami tja na gomilo . . .
neizrecno se ji stož t
za hip po vsem — za hip samo ,
in spet zrla je z zanoso m
v pokrajino . . .


Šla skoz vas je . 
Nizke hišce, s slamo krite , 
z okni majhnimi ; dvorišča 
s kupi gnoja, četo put, 
deta drobna igrajoča 

se pred vratmi ; starci suho 
grejejo telo na solnc u 
toplem ; pes na pragu vanj o 

mirno vpne oči brezskrbne , 
temne — vse tako se zdi j i 
srečno In vse zadovoljno ; 
privo‘;čila jim je z slu e -
kaj je treba tega solne , 
ki človeka mi pregrej e 

za trenotek — proti temu , 
kar nje éaka? 

275 


Šla in šla je 
zmiraj dalje . . . Zdaj ob cesti 
vleče drevored se gosti h 
črešnjevih dreves. Njih lubj e 
se blešči v nadihu rjavo 
vijolčastem, plodov sto in 
sto na vejicah rdeči se . 

-- Kje telo bo neki njen o 

trgali ko bodo črešnje ! 
Luci mirno sama misli . 

Majhen ribnik je !la levi, 
solneni. Žar se razpršuj e 
v njem kot nebroj strel. Pri njem j e 
mlin, ki enostavni klopot 
bije v pokrajino . . . 

Prazno 
spet je . Brzojavni drog + 
mi brnijo, rnlada drevca, 
kupi šute, polja, logi — 

vse porniče se nazaj, ve s 
obzor zginja zginja, zginj a 
Za pol ure spet je prešla 

276 


-skozi vas . Pokopališče 
je ob cesti. Črez zid bel i 
križi ven mole in drevje . 

Vsa pokopališča — m*sli , 

vsa enaka so .''. . povsod i 
vse jemljo, kar nam najdražje . . . 

Gre in gre in spet premišlja : 
nekje v hribih, v daljnji vasi 
gnije tako prah nje mame . . . 
in tam dol zasuli dnes so 

na pokopališču glavo 
s tistim čudnim temnim okom 
V kteri prsti bode neki 

enkrat nje telo ležalo? . . . 

Casih sreca jo posame n 

hodec. . . časih kak voziček . . . 
al kočija . . . Ondi v škarpi 
cestar spi na svoji torb i 

trdno spanje . . . Sicer prazno . . . 

V tem za hribom že zahaj a 
solnce skoro. Senca njena 
vzrastla je, vsa zleknjena je , 
z dolgo 0-lavo, in z rokam a 

277 


kot pošast opleta — tako 

senca se pred njo porniče . . . 
Potlej pa se je polašč a 
vtrujenost. Na misli njene 
teža neka se obeša, 
tak počasi, a gotovo , 

ln trepalnice teži j i 
medlost neka. In s korako m 

čvrstejšim se mi podviza . . . 

Krajina se izpreminja . 

Luci pa ni gledala več 
okrog sebe. Nje oči se 
vpirajo na cesto, ki se 
vleče sivo, dolgočasn o 
dalje zmir. Izvožena v nji 
kolovoza se vzporedno 
plazita, tam spred na vide z 
stičeta se. In drevesca 
tam ob cesti enostavn o 
mimo zginjajo, in žic e 
nad glavo zvene ji ták o 
melanholsko melodijo . . . 
In spet vas preide eno . . . 

278 


Mč po nji se ne ozira. 

Trud v nji raste in medloba . 
V glavi, križu, roki, nogi 

neka teža se svinčen a 
razprostira ji . . . Te noge 
nevede premečejo s e 
dalje. V glavi ji začenja 
bučati puščoba težka. 
V sencih čuti, kak kri bije . . . 
Mislij krog se ji zo2uje , 
a naposled se vrti le 
v eni neprestani točki : 

Tam pri mostu bode konec . . . 

Šla je, šla, prišla v alejo , 

v dolgi drevored neskončni 
kostanjev starih. Takrat 
so cveteli . . . Danes ne več . 
Mesto cvetov zeleni s e 

plod ježat povsodi 

Debla 

črna, razpraskana mimo 
vlečejo počasi se . . . 

2 79 


Le 
medlo Luci se spominja , 
kak ji teta, skoz lornjeto 

črno zroč v daljavo, vasi 
je kazala te in ceste 

vrhe. . . 

S kalnim okom gled a 
okrog sebe. Da, tam so : ~...ip , 
ješ"téd, Milešovka . Tesn o 
nekako se modrijo ob 

nebu rdečem . . . 

In ta debla 
zmir enaka mimo gredo , 

zmiraj črno, enolično . . . 

Cestni prah se ji obličj a 
je prijemal s fino plastjo , 
da začuti ga na resah . . . 

Za par ur ga pa umijem — 
dé si v mislih. 

A v daljavi 
svetel se otvor pojavi , 
Gre in gre. otvor pa raste . 

280 


Drevored zdaj že za njo je . . . 
Krog ravan je sirna, ktera 
spred odrezana je bila , 

— tam dolina tista, 
Visočani, Libenj, Praga 
misli si . 

V valovih plavi h 

Žitnih njiv trepeče rdeči 
odsev neba . Leha pese, 
v nji kot cekinov nádih 
se žolte poslednji cveti. 
Razvrščene lehe rep e 

svetlo zelene se pole g 
temnih njiv kl ompirjevih . 
Delavci domov hité, i n 
njih postave v sivomodre m 

nebu črtajo se ostro. 

Gre in gre, in cesta niŽa 

se v dolino . . . 

Tam na desn i 

kot prikazen z bajke mračn e 
v sivem dimu zagaljen a 

281 


leti Praga. Hradčani z nj e 
mi streme grozeče k nebu , 
kjer visi večerna zarj a 

kakor mlaka sveže krvi . 

Le slučajno dol pogleda , 

dol pogleda v morje sivo . 

— Tam v tem kraju menda bod e 
tisti mostič — švigne ji sko z 
glavo pusto . . . 

Z vrha stopa . 

Pojmila ni več ničesar. 

Onemoglo nje telo se 

le kot stroj porniče dalje . 
V glavi ji buči silneje , 
časih meni, da bučanj e 

euje vode . . . Kakor v sanjah 
ide mimo cukrovarja , 
prekorači Železnični 
svetli tir, preide skozi 
Visočane . 

Zdaj je cesta 
bila živa : moških, ženskih , 
z dela baš domov hitečih . 

28? 


Mimogrede čuje Luc i 
le posamezne besede 

vsakdanjih skrbij in brig .
A ne pojmi . . . Gre skoz Libenj ,
skoz akatovo alejo
mimo hiše veteranov . . .


Cinkat zvončkov tramvaje vih , 
mestni šum se že razleg a 
jasno do nje. 

Pride v Karlin. 

Pod nogami zdaj začuti 

tlak. Tu vzduh je težji, smrada 

poln, vročina 'in sopara 

jo obveje. A ta medlost 
hipoma se izgubi . 
Oddahne si in pogled a 
okrog sebe. Ulica ta 
polna šuma voz in ljudstva . 

S prodajalnic Golte luč i 

plina Žare medlo, zaman 
z dne svetlobo bojujé se . 

Bližina življenja tega 
()Živi jo. Dalje speje. 

283 


Glej, ljudje ti — pravi si , 

gredo, govore, smejo se, 
vsak ima svoj mali svet, v njem 
svojo radost, brige svoje, 
muke svoje . . . Ta njegov svet 
z njim zatone. Nihče drug ga 
ne podedva . . . Vsak bo živel 
Litje svoje — kak dejal j e 
takrat v parku? — {tega stavk a 
spomnila nikdar se ni š e 
doslej, takrat poslušal a 
niti ni ga, te besed e 

nehote so v dušo padle j 
duša ta jih (Ines je našla) : 
»In to Žitje! To je nekaj 
proizornega . . . vse eno 
res je to, kak ga živimo. « 
Tak ti vsi živeli bodo 
dalje svoje provizorium . . . « 

Šla je, šla. . . In ulice te 

zmir buče, šume . . . Preide 

Karlin. . . Porič . . . 

Misli si, kak 
že za par minut ji bode : 

284 


zelenkasta voda vdere 
v usta ji, ušesa, nos . . . 
dol vrtinec jo potegne , 
pa jo vlekel bo v daljavo , 
proti jezu , . . 

Strah in groza 
do kosti] vseh jo pretresa . . . 
To je nekaj — misli si , 
-- provizornega, vse eno 

tudi bo, kako konča se	 
sama daje si poguma. 

Ah, ta strašna, strašna voda ! 
Zgražala se spet je znova . 

Ulice se krrižale so — 
isto Žitje je povsodi . . . 

— Glej obraze te, postave , 
glas in kretnje in obleko , 
njih skrbi, njihovo radost -
tak Žive, Žive, Žive . 
V tem v spletivo prikoraka 
kratkih ulic . Razni psih i 

285 


intenzivneje dišij o 
v vzduhu vlažnem. Žila p itja 
tukaj bije v taktu burnem . 
Pestra zmes se roji tukaj 

_ 

govoreč, smejoč, šaleé s e 
krog teh starih sivih 'hiš . 
Delavci, ki od plačila 
prišli so zamazani, i n 
postopači in vojaki . 
fabričanke Žoltih lic, n a 
čelo počesanih las, i n 
ščebatave hišine kro gshramb kriče, upale Žene 
z deco bledo na rokah pred 
durmi hiš stoje in z ostri m 
govorijo glasom svojim . 
Luč iz krčem plinova Že 
lesketa se, in rdeči 
zastorji duše jo, tu i n 
tam harmonika se der e 
žitja Žila bije . . . bije . . . 

Luci obstoji . . . Na vogl u 
hiša stoji beljena , 
za nadstropje vse presega 

286 


sosedov rdeče strehe . 
Žaluzije so spuščen e 

po vseh oknih, vse je mrtv o 
znana ji je . . . 

Do vode je 
stopinj par sto . . . Nje noge se 
tresti jamejo brezvladno , 

kri ji polje tako vroče , 
v nje očeh rdeči krog i 
migajo, na kvišku spejo -
z vso močjo se še prestopi , 
gre še teh par sto korako v 
in obstane . . . 

Kakšno tiho 
vlada ondi . . . Le ta voda 
doli govori tak temno . . . 
Svetle stene Rudolfina 
so na desni. Pred njo spenj a 
mostek svoje sive rame. 
Za vodo visoko dviga 
se v nebo rmenkasto gra d 

Hradčanski 

287 


Buč' buči pa 
vodadoli . . . 

Stopi čisto 

do držajev . . . Par ljudi] na 
levo v parku . . . Zaljubljenci , 
nežno k sebi stiskajo se — 
nje še videli ne bodo . . . 

Kak ta jez šumi tam dol i 
zadumeivo in pošastno ! 

Kak nestvor zelenkasti ob 
steber mosta se razbija ! 
Kakšen hladen vzduh to vej e 
s te mnoŽine vod! . . . 

In groza 
stisne grlo ji — nikoli 

ni tako je še čutila . 

Noge drevené ji . . . skoro 
pade.. . rdeči kolobarji 

pred očmi ji švigajo . . . 

Duša nje se razdvoji : 

pa obe ti polovici 

Žreta, prepirata se. 

288 


Ena kot bi vila roke : 

— Živi, Živi! Saj to zv itje 
krasno je! Saj samo enkrat 
ga Živimo! Saj je Žitje ! 

Druga pravi temno : Doli, 
doli ! ti umreti moiaš . 

Prva spet : Živeti, Žiti ! 

Ni mogoče ti umreti , 
sile nimaš niti krivde ! 

In spet druga : — Doli, doli ! 

pa šepeče to tak tesno, 

z glasom nežnim, da boli to . 
Mrzel pot se biseri ji 

v tem po čelu v drobnih kaplja h 
upogibajo kolen a 

se ji v strahu ; groza dalj e 
grlo davi ji ; steklen i 
pogled dol izbuli v t o 
zelenje pošastno — in ti 
polovici duše dalj e 

se borita in borita . . . 

Kar z roko zamahne Luci, 
šepne medlo : »Morda jutri . . . « 

289 


Gre nazaj . . . bolj vleče se ko t 
da na pol je zlomljena . . . 
Glava nje brezvladno kakor 
cvet na pol utrgan j i 

stran omahne ; roke njen e 
pa mrtvo visijo doli ; 

solnčnik nje z ostjo je svojo 
bil ob tlak kamniti ; v tistih 
črnih, preprostih je krilih, 
spetih do vratu krepostno, 
gre nazaj v vrvenju ljudstv a 
pestro in polagoma se 

gnjete skozi, kakor šla bi 
v smrt, par sto korakov grede 
samo . . . v smeri k hiši, kjer 

žaluzije so spuščen e 

po vseh oknih . . . dviga roko . . . 
in pritisne kljuko . . . odpre . . . 

Osem ura . . . Tam nad Prago 
pa zvonovi zabrnijo . . . 
Žalostni ubrani zvoki 
zgubljajo se v tem vrvenji . . . 

Svet trenotek . . . Gluhi bron pa 
nad ugaslin-., dnevom žgočim , 

290 


nad tem morjem hiš rdečih 
nad nebrojem raznih stolpov , 
nad somrakom plavajočim , 
nad pletivom tesnih ulic , 

nad vsem, kar v njih zdaj se giblje, 

nad njega radostjo nično , 
salom, bedo in ponosom , 
strastjo, ljubavjo, hinavstvom, 
nad ničevnirn, malenkostni m 
efemernim »jaZ« človeškim — 
tja proti neba oboku 
poje : Ave .Maria! 

291