Z ozirom na to, da se med
delavci vedno bolj širi cerkve¬
nemu in državnemu redu nevarna
agitacija, izreka prvi. slovenski
katoliški shod prepričanje, da se
mora delavski stan s primernimi
sredstvi zopet pridobiti za krščan¬
ski red. V ta namen naj bi se
snovala katoliška delavska
društva  ter med delavci raz¬
širjali dobri in poučni spisi
o socialnem gibanju

I. slovenski lat. shod.

Pred desetimi leti je bilo. Božja volja
pač je morala biti, da je služil sv. mašo na
Šmarni gori za delavstvo ljubljanske pre
dilnice mlad navdušen duhovnik, takratni
stolni vikar, dr. Janez Ev. Krek.  Pač
mu  je bila gotovo v mislih resolucija I kato¬
liškega shoda, koje besedilo smo postavili
geslo našemu članku, ko je vprašal pri ko¬
silu delavce, jeli bi ne bilo mogoče usta¬
noviti v Ljubljani slovenskega katoliškega
delavskega društva. Misel, sprožena takrat,
se je hitro uresničila; te besede mladega
moža, ki je imel že veliko preje vneto srce
za delavske sloje: za kmečki in obrtni in
zlasti tudi za delavski stan, so padle na prava
tla. In kako bi ne, saj jih je izpregovoril
mož, ki je rekel na I. slov. kat. shodu v
splošni debati o delavskem vprašanju: .Pred¬
stavljati si moramo, da ne delimo delavcem
milosti, ampak pravico. Dva pojma sta
zmedena in kriva vse socialne prekucije:
denar in človek. Denar je vse, človek ni nič,
to je ravnilo sedanje dobe. Vrnit 1  moramu

3

denarju pravi pojem, ki ga ima pred Bogom,
v krščanstvu, tako tudi človeku. Delavcu se
mora dati priložnost, da dobi kako stvar,
katero imenuje svojo; zato ima vsak pravico,
tudi delavec. Dalje ima pravico razvijati
svoje zmožnosti. Človek je lahko sedaj le
svobodno hudoben. Človek ima dolžnost
priti v nebesa, zatorej ima tudi pravico
priti v nebesa. Pravico ima tudi, da živi v
materielnem blagostanju. Človeku je treba
vrniti to, kar je človek, in denarju, kar je
denar. Sedaj je v denarju življenje, človeška
družba je pa mehanizem. Nobena stvar tako
hitro ne raste, se tako ne razmnožuje, kakor
denar. Naše želje so mnogo večje, kakor jih
tukaj moremo in smemo izražati. Naj bi torej
sleherni premišljal, kaj je denar, kaj je b i,
kaj je v socialnem, kaj v politiškem živ¬
ljenju Naj se premotrivajo ta vprašanja, da
bode ob času potrebe nekaj mož priprav¬
ljenih, ki bodo bistrega očesa pomagali zidati
novo poslopje na krščanski podlagi.“

Misel, katero je sprožil dr. Krek ob izletu
delavstva ljubljanske predilnice, junija 1894.,
se je zelo hitro uresničila. V nedeljo, 22. julija
1894, že je bil v ljubljanskem „Rokodelskem
domu" osnovalni shod „Slovenskega kato¬
liškega delavskega društva" v Ljubljani, ka¬
terega je sklical Josip Gostinčar,  takrat
paznik v predilnici. Na shodu je govoril
poleg Gostinčarja in dr. Kreka  tudi
drž. in dež. poslanec Fr. Povše  In pričela
se je resna doba dela za združevanje sloven¬
skega delavstva na podlagi krščanskih na¬
čel. Tako v Ljubljani kakor tudi drugod po
Kranjskem je priredilo „Slovensko katoliško
delavsko društvo" mnogo shodov, katerih sad

4

so bila razna delavska in gospodarska dru¬
štva. „Slov. katol. delavsko društvo” pa ni
omejilo svojega delovanja samo na Kranjsko;
tudi na Štajerskem, Koroškem in Primorskem
je sejalo seme krščanske demokraške ideje
po svojih govornikih. „Slov. katol. delavsko
društvo" je bilo prvo, ki je že leta 1896. v
svoji seji in potem na velikem javnem sho¬
du razglasilo boj za splošno in enako vo¬
tivno pravico. Tudi za kmečko ljudstvo
je priredilo kršč. soc. delavstvo, odkar se
je ustanovilo „Slov. kat. delavsko društvo"
v Ljubljani, mnogo shodov.

Ustanovil se je takoj prvo leto delavski
časopis „Glasnik“, ki je s krepko besedo
po geslu »Krščanski delavci, združite se!“
probujal delavstvo in je poučeval v boju za
svoj delavski ponos delavske pravice in čast.
Prenehal je leta 1899. in se umaknil „Slov.
Listu". Misel za delavski list pa ni zamrla
in ravno sedaj se snuje delavski strokovni
časopis.

Drugod je leta in leta kršč. delavska
organizacija ostala le v okvirju kat. delav¬
skih društev, ne tako pri nas. Kar se je
zamudilo na tem polju preje, dohitelo se je
v zelo kratkem času, in prehitela je slov.
kršč. delavska organizacija v marsikaterem
oziru starejše kršč. delavske organizacije
drugod. Zlasti velja to za delavska kon-
sumna društva, katerim so sledila tudi go¬
spodarska društva za kmečki stan Gospo¬
darska naša organizacija je sedaj močna, in
mnogo, zelo mnogo zaslug zato imajo tudi
govorniki »Slov. kat delavskega društva",
ki so z največjo vnemo propagirali zadružno
misel med slovenskim ljudstvom.

5

Določili in sprejeli so socialni načrt
delavskih stanov na shodu 13. oktobra 1895.
Poročevalci, ki so sestavili in utemeljevali
ta načrt, so bili gg. v  dr. Krek,  dr. Vinko
Gregorič, dr. Žitnik, Fr. Ban in
Gostinčar.  Po tem načrtu, ki v marsi-
kakem oziru prekaša krščansko - socialne
načrte socialnih organizacij drugod, je bilo
programatiško določeno nadaljno delo kato¬
liške demokracije slovenske in ta načrt je
sprejel tudi II. slovenski katoliški shod v
polnem obsegu kot socialen program sloven
skih katoličanov.

Leta 1897. so bile prvič volitve v peto
kurijo. Takrat se je pač med delavstvom
pokazalo, kako daleč je že prodrla krščan¬
ska misel med delavstvo. Dr. Krek  je
zmagal nad vsemi nasprotniki z velikansko
večino. Seveda so besneli nasprotniki. V ..Slo¬
venskem Narodu", ranjkem „Delavcu“ in
sedanjem ,Rdečem ^  raporju" je vedno mrgo¬
lelo napadov na krščansko misleče delav¬
stvo in na njegove voditelje: Bili so in so
še boji po listih, po shodih in po družbah.

Ljudstvo se je pa menilo za te napade
toliko, kakor za lanski sneg. Ono je šlo
mirno in navdušeno svojo pot v boju za
preobrazbo človeške družbe po večno res¬
ničnih načelih krščanske pravice.

Preje kakor drugod so se sprijaznili
pri nas katoliški konservativni krogi z na
čeli krščanske demokracije, in katoliško na¬
rodna stranka je danes istinito prava kato¬
liško demokratična stranka in taka bo ostala,
upamo, tudi v prihodnjosti.

V boju za ljudske pravice se je izvršilo,
smelo smemo trditi, popolno zedinjenje

6

krščan. soc. delavstva z ljudsko kato¬
liško slovensko narod, stranko,
kar  se je že brezštsvilnokrat dokaza’o na
shodih in zlasti tudi na II sloven¬
skem katoliškem shodu v Ljub¬
ljani.

Istotako je pa tudi gotovo, da ima slo¬
vensko krščansko soc. delavstvo izvršiti še
mnogo, mnogo dela tako na politiškem, ka¬
kor tudi na gospodarskem polju. Posamezna
kršč. delavska društva morajo gledati, da
imajo vedno čim največje število članov, v
marsikaterem kraju na S^venskem je še po
trebna ustanovitev kršč. delavskega društva.

Potrebno je zlasti, da slov. kršč. soc. de¬
lavstvo zasnuje mogočno strokovno
organizacijo,  ki se je že semtertje
pričela. Drugo desetletje kršč. soc. delavstva
na Slovenskem bodi posvečeno izpo¬
polnitvi strokovnega združe¬
vanja!

Naj večjo pozornost bode pač moralo de¬
lavstvo obračati tudi na zmernostno gibanje.
Upamo, da se bo doseglo mnogo tudi na tem
polju, saj imamo med delavci in delavkami
tudi že popolne abstinente. Da se ne sme
zanemariti organizacija ženskega de¬
lavstva,  je umevno samoobsebi.

Na politiškem polju semor-
nadaljevati boj za splošno in d i-
r e k t n o v o 1 i v n o pravico, za sta¬
rostno zavarovanje, določitev
minimalnega delavnega časa,
izvesti se m o r a pr e o s no v a o b r t a
nega reda in delavsko zauro-
va I n o-obra m b n e zakonodaje  itd. itd.
Tuli obramba proti nasprotnikom, bodisi že

7

načelnim soc. demokratom in liberalcem, ali
narodnostnim, ne sme zaspati!

Pri velikih nalogah, ki jih mora še iz
vršiti slov. krščansko socialno delavstvo, pa
moramo reči: Veliko je dela, a žal š e p r e-
malo je delavcev.  Z3to pa pc zivljamo
sposobne može raznih stanov in zlesti de¬
lavce same: Izobražujte se v socialnem vpra
šanju in v?trajno in neumorno delujte na
tem polju, da nem prihodnje desetletje ures¬
niči to, kar doslej še ni bilo mogoče storiti.

Tako smo prejadrali prvo desetletje. Ue
slov. katol. delavsko društvo sedaj ni ravno
močno, je vzrok le v tem, ker so delavci
združeni po različnih krščansko - socialnih
organizacijah. Upamo pa, da ravno sedaj ob
desetletnici društvo zopet oživi, da kot pred
desetimi leti zopet danes nastopimo svojo
delavno pot omlajeni, poživljeni, krepki v
svojem prepričanju, da v polni meri izvoju-
jemo boj, ki si ga je začrtalo to društvo v
korist delavcev.

V to pomagaj Bog in Mati Božja,
našazaščitnica na Šmarni Gori.

Dne 12. junija bo_ obhajalo slov. kršč.
socialno delavstvo na Šmarni gori desetlet¬
nico svoje ustanovitve.

Bodi ta dogodek naši organizaciji v bo*
drilo iz vzpodbujo! Ako združene moči vseh
nasprotnikov niso mogle udušiti skromnih
začetkov te organizacije, tem manj jo bodo
mogle zatreti zdaj, bo se je v boju okre¬
pila, ko ima za seboj izkušnje in uspehe.

Naprej nadelo krščansko
za blagor našega ljudstva!

j J.v iiv li

Naša pesem.

Bratje, tesno se združimo,
Bojmo vnetega srca!

Svetu glasno naznanimo,
Da smo jednega duha!

K zmagi prapor naš se vije,

V varstvu Matere Marije ;
Njemu ne preti propast,
Delu veje v slavo, v čast!

Narod naš je narod dela,
Bojnih zmag si ne želi,

V delu zarja nui vesela
Trajne zmage se blišči:
Slave dom mu ni bojišče,

V vstrajnem delu si je išče.

V delu ima on oblast,

V delu slavo, v delu čast.

Bog nas jeza srečo vstvaril;

V kazen pa zaprl nam raj;
Glavo, roki nam podari),
Da dobimo ga nazaj.
Zakon dela svetu dan je,
Svet brez dela so le sanje.
Delo je Človeku last:

Delu slava, delu čast!

V Nazaretu pri tesarju
Delal večni je Gospod,.

In vesoljstva tam Vladarju
Lil je s čela truda pot;
Zdaj z nebes se v nas ozira,
Nas tolaži in podpira,

In nam daje upa slast,

Da še vrne delu čast.

A gorje mu, kdor nesrečen
Se samo prsti drži,

Mu neznan namen je večen,
Sreče si le tod želi.

V teh željah, da tukaj srečo
Zamenjali tam bi z večo,
Trdno stojmo kakor hrast,
Delu pojmo slavo, čast!

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000465048