Dragi Dogovori, živeli!
Pravkar sem si umil roke in sedel, da spet pridem malo k &3bi po obilici dela, ki je čisto nepredvideno padlo na moja ramena, in da z vami malce počenčam. Moja covarišica so-proga je skuhala kavico, ki jo je prav danes kupila, ob tem pa rekla: »Vene, vrag naj te vzame, niti na ulico ne smem več. Celo otrooi so me že začeli zafrkavati v zvezi s teboj, kaj šele drugi svet. Kaj je to, črni Vene, kaj si storil, da se je ves svet obrnil proti tebi. Vsi mi pravijo: ,Zdravo, gospa Kalori-ja'. Jaz pa nisem prav nič kriva in celo ne vem, kaj je sploh to — kalorija. Daj, reci vendar kaj, saj td ni jezik otrpnil, kaj si staril?d
Lepo mimo primem podstavek s kavo, ga lepo mirno po-stavim na mizo, se malo obrnem, toliko, da bi bolje videl svojo »gospo Kalorijo«, jo pogledam naravnost v čelo, se namrščim, kolikor se je najbolj dalo (vaste, nisem nervozen človek m zaradi nervoze se mi nikoli ni bilo treba zvijati v klobčič, pa mi zato čelo ni gubasto, ampak čisto in mladost-no) in pravim »Poslušaj, ti vešča. Najprej, kako lahko rečeš, da ne veš, kaj je kalorija, pri tem pa vsak dan, sonce ti žarko, zaužiješ več kakor desettisoč kalorij. Dobro, verjel bi, da ne veš, kaj je to kilokalorija, da ne veš, kaj je to megakalorija, toda da ti, soproga Veneta Horvata, ne veš, kaj je kalorija, to je, draga žena, vsč kakor sram8ta. Glej, da se mi tega naučiš pod nujno in kot prvo. Kot drugo: vsakomur, ki ti reče »go-spa Kalorija«, se lepo prikloni in najdi ustrezno ime. Ce je to na primer tovarišica Tina iz drugega nadstropja, potem ji reci »hvala, gospa Kraka«, kajti Tina proda na tone krakov. Če je to tovarišica iz pritličja, kako ji je že ime, aha, to-vari-šica Mila, potem ji recA »hvala, gospa Obljuba«, kajti ta žen-ska vse obljubi, pa nič ne naredi...«
»Ouj, ti klepetulja, kava se ti bo ohladila,« me opozori tnoja »gospa Kalorija« Stvarno pogledam v skodelieo. Kava je hladna. Odrinem jo od sebe in nadaljujem s prepričeva-njem (mar ne, tovariši Dogorori, da se tako imenuje ta stvar, kadar hočeš koga o 6em prepričati, kaikor delam to zdaj jaz s svojo »gospo Kalorijo«).
RAPORT NAVADNEGA OBČANA
Jare kalorije
»A kar zadeva moje grehe, ti vešča, bi ti morala naj-bolje vedeti, za kaj gre. Da, žena, imamo plus im minus, zdaj gor, zdaj spet dol, enkrat dvajset, potem pa spet ničla, 6e ne še manj, enkrat moliš noge izpod posteljne odeje, drugič pa dihaš pod njo. Segamo ze po zimskih plaščih, da ne bi drge-tali od mraza, odvijamo ventile, da bi skozi radiatorje stekla topla voda, torej, golobica moja — kalorije, da bi ogrele tisto surovo železo, da bi se pod tistim želeaom zrak ogrel, da bi v stanovanjih ostal avgust...«
»Toda, kaj ima to opravlti z menoj,« rikne moja »gospa Kalorya«.
Pogledam jo nežno, skoraj materinsko, vstanem, kakor se mora, jo pobožam po licu, nežno, kakor otroika, pa na-daljujem: »Nič. Nič, srce moje mlado, nič. Ti si samo dolžna tem ljudem, tisto, kaT sem jim tudi jaz dodžan. Dolžni pa smo, srce moje, dolžni. Dolžni smo recimo tovarišu Tinetu v petem nadstropju 8000 kalorij, Jožetu nadstropje nižje 9000, Oilliki v tretjem 10.000, Janu v drugem 10.000, da ne govorimo, da stara Milka v pritlifiju sploh ne dobrva niti kalorije...«
»Dolžni?! Dolžniki?! Kalortje. Clovek, kaj je s teboj, ali si pri pravi, ali se ti je ustavil motor v glavi, pa te zdaj nosi malo levo, malo desno?«
»Ne, ne, moji motorji so v redu, delajo z vso paro, brez servisa in glavobola. To, kar ni v redu, je Janez Dolžnik, ta Janez pa je v šestem nadstropju: tudi njemu manjka 7000 kalorij, vendar se ne razburja. Zate ne predstavlja ta Janez nič, pa tudi ti nisi njegov cilj zasmehovanja; prepričan sem, da te ne bo naslovil z »gospa Kalorija«, ker ve, da dolguje Komunalnemu za desst mesecev po petdeset jurjev, torej petsto jurjev, ali kakor se temu reče v tvojem ženskem žar-gonu — pol milijoma starili dinarčkov... Zdaj menda vddiš, da smo dolžniki, da dolgujemo, da nam ljudje zaTnerijo, da se jezijo na nas ... Imajo tudi prav, gospa Kalorija ...«
Zamahne z roko tako odločno, da grs vse na tia, kavica in skodelica. Tresk, se razleže po kuhinji, kakor da je za-grmelo. »Vrag naj te vzame. Zdaj si tudi ti meni dolžnik, go-spod Kalorič,« pravi in gre. Poberem ostanke, pobrišem pod in vadihnem: »Adijo. kalorije!«
Vse vas ljubi in ceni vaš
HIŠJiTIK VENE
DOGOVORl   —  glasilo  OK  SZDL  Lj-Center,  Trdinova  4. Tel.: 312-634 IZDAJATELJSKl SVET:
Stane Novak  (predsednlk), Blaž Matekovič, Viktor Dam-jan, Marjan Mayer, Franci Strle, Breda Pavlič, Lo.jze Cepuš, Borut Slokan, Tatjana Pust, Artur Boroje, Mišo Javornik, Vladimir Jerman, Ivan Hafner. UREJA UREDNIŠKl ODBOR:
Zvone Krlžnik (glavni urednik), Mišo Javornik (odgovorni urednik), Ciril Barborič (tehnični urednik) s sodelavci. lUsika ČGP »DELO« — Časopis izhaja prvi ponedeljek v mesecu — Oproščeno temeljnega davka po mnenju se-kretariata za informacije IS SRS z dne 13. II. 1973, šte-vilka 421-1/72.