Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIX maj-september 2023 št. 4 Občina Ivanina Gorica Sokolj-La a 129S Ivanina Gorica T Ol 7S12100 Ambru c A Sobrače □db pn Šentvidu »tirna i) Aktualno dogajanje v u bei ni. |b] Vabljeni ra interrietfie strani: w w i va ntna- £0 r i ca. S< r? KRKA Temenica k QRcmai VijrtiJi Coi.i D Muljava ¿¡k lhGRADEC Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica v Tokratna številka Klasja zaradi številnih okoliščin prihaja med vas spoštovane občanke in občani z zamudo. Lahko bi rekli, da je letošnja Klasjeva žetev zelo pozna. Žal je tudi tista prava žetev na naših poljih letos marsikje zamujala. Letošnje vremenske neprilike, zlasti obilno deževje v času zorenja žita je povzročilo obilo škode na letošnjem pridelku. Neurja v juniju in juliju so pustila vrsto posledic tudi v naši občini, tako na infrastrukturi kot stanovanjskih objektih, obdelovalnih površinah in gozdovih. K sreči pa avgustovske poplave niso doletele naših krajev. Tokratno Klasje torej čeprav z zamudo, prinaša vrsto zanimivega branja in pregled življenja in dela v naši občini v minulih mesecih. Znova tudi ugotavljamo, da kljub razširjenosti elektronskih naprav in poplave vseh vrst novic, še vedno želite prebirati časopis, ki zašelesti med prsti. Trudili se bomo, da bo Klasje še naprej naš in vaš časopis. Matej Šteh, urednik _str. 2 »Huda ura« tudi v občini Ivančna Gorica GK Limberk na strehi Evrope Prejemniki občinskih priznanj in nagrad za leto 2023 V občini gostili 12. Mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev PR©ST®FER PROSTOVOLJNI ŠOFER S SRCEM NA POTI -brezplačni prevozi za starostnike Brezplačna številka 080 10 10 LamaS računalniški inženiring d.o.o. 2 Občina maj-september 2023 številka 4 Hïcmoi Za prihodnje rodove Spoštovane občanke in občani. Za nami je dolgo in vroče poletje, ki pa je bilo letos znova zaznamovano tudi z vremenskimi neprilikami in naravnimi nesrečami. Tudi našo občino so doletela v juliju in avgustu poletna neurja, ki so lokalno povzročala škodo v gozdovih, poljih in infrastrukturi, a poplav, ki so doletele domala vse slovenske pokrajine, pri nas nismo bili deležni. Stisko sodržavljanov smo tako večinoma spremljali preko javnih medijev, ni pa vas bilo malo občanov, ki ste se tudi sami udeležili akcij pri odpravljanju posledic ali pa ste darovali sredstva in nujno potrebne dobrine. Pretresljiva so pripovedovanja naših gasilcev, članov Štaba članov civilne zaščite in delavcev Javnega komunalnega podjetja ter Komunalnih gradenj, ki so se odzvali klicu na pomoč in sodelovali z delom in gradbeno mehanizacijo na prizadetih območjih. Pretresljive so seveda tudi zgodbe ljudi, ki jih je doletela nesreča, in njihova ganljiva pričevanja o hvaležnosti, ki so jo izkazali tistim, ki so jim priskočili na pomoč. Občina Ivančna Gorica se je takoj odzvala in po svojih močeh pomagala pri odpravi posledic v prizadetih občinah, to pa bomo seveda nadaljevali tudi v prihodnje. Zavedamo se, da nesreča nikoli ne počiva in da kaj takega lahko v prihodnosti doleti tudi nas. A poletje je bilo v naši občini tudi delovno. Kar nekaj večjih projektov je namreč v izvajanju oziroma so bili v tem času zaključeni. Lahko rečemo, da so to projekti za prihodnje rodove. Seveda bomo tudi mi uživali sadove tega dela, a zaradi njihove veličine in pomembnosti res lahko pravimo, da gradimo za prihodnje rodove. Sem zagotovo spada energetska sanacija številnih javnih stavb; šol, vrtcev, zdravstvenega doma, knjižnice. S tem je občina Ivančna Gorica postala ena izmed redkih slovenskih občin, ki ima energetsko sanirane ter okolju in uporabnikom prijazne vse stavbe v javni lasti. V Ivančni Gorici se bliža h koncu gradnja športnega parka, država je že dokončala gradnjo nadvoza v Ivančni Gorici, medtem ko v KS Krka še teče gradnja krožišča Gabrovčec. Na občinski infrastrukturi pa tudi letos novi odseki obnovljenih cest, zgrajene kanalizacije in vodovoda ... Nadvoz v Ivančni Gorici bo predan v uporabo po izgradnji montažnega krožnega križišča pri trgovini Hofer. Zaradi ujme je država preusmerila sredstva za njegovo izgradnjo na ogrožena območja, zato je stroške izgradnje prevzela občina. Kljub času dopustov se je julija sešel tudi Občinski svet in sprejel rebalans občinskega proračuna, s tem pa tudi omogočil nakup zemljišča za gradnjo enote doma starejših občanov v Višnji Gori. Občina je bila namreč z grosupeljskim domom starejših uspešna na razpisu ministrstva, ki bo zagotovilo sredstva za gradnjo. Občina je bila dolžna zagotoviti zemljišče in projektno dokumentacijo. Zdaj že lahko z gotovostjo rečemo, da se bodo uresničila desetletja dolga prizadevanja in pričakovanja. Za sedanji in prihodnje rodove. Podoben objekt pa si v prihodnosti želimo tudi v občinskem središču. Začelo se je novo šolsko leto. Prvega septembra smo ponosno pospremili v šolo več kot 220 prvošolčkov. Naše šole obiskuje približno 1950 učencev, v naših vrtcih je vpisanih okoli 800 malčkov in še okoli 200 jih obiskuje druge vrtce. Lahko zatrdimo, da potekata vzgoja in izobraževanje v naši občini na najvišjem možnem nivoju. Ponosni smo tudi na našo srednjo šolo, ki letos beleži rekorden vpis v prve letnike gimnazije in program ekonomski tehnik. Minuli meseci so bili namenjeni tudi sproščenemu ter živahnemu kulturnemu, športnemu in družabnemu življenju. Ni bilo malo dogodkov in tradicionalnih prireditev naših društev in drugih organizatorjev. Občina Ivančna Gorica je skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije in številnimi drugimi sodelujočimi uspešno izpeljala mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev. Ne samo uspešna organizacija in promocija slovenskega čebelarstva, tudi izjemna promocija naše občine med državami udeleženkami so pomemben rezultat tega izjemnega projekta, kakršnega v naši občini do sedaj še ni bilo. Pred dnevi smo obeležili t. i. evropski teden mobilnosti in se znova spraševali, kaj pa mi lahko storimo za manjše obremenjevanje okolja s prometom. Potrebno bo še veliko truda, da spremenimo svoje železne navade. Spremembe so posledica množice posameznih odločitev. Prvemu koraku bo sledil naslednji in naslednji ... In že je »zadišalo« po jeseni. Dan se krajša, temperature so vse nižje, narava si bo začela nadevati pisane barve, bogato pa so založene tudi stojnice ivanške tržnice in kleti naših kmetij. Lahko smo srečni in zadovoljni, da smo doma na podeželju. Čuvajmo ga, za prihodnje rodove. Dušan Strnad, župan Na stisko po poplavah so se odzvali "V ■ ■ ■ ■ "v ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ "v ■ številni nasi prostovoljci in občani Slovenijo je na začetku avgusta prizadela vremenska ujma, ki je v zgodovini Slovenije ne pomnimo. Na pomoč prizadetim so priskočili tudi številni prostovoljci iz občine Ivančna Gorica. S strani Gasilske zveze Ivančna Gorica je sodelovalo več kot 210 gasilk in gasilcev iz vseh 17 prostovoljnih gasilskih društev iz občine Ivančna Gorica. Na pomoč prizadetim ljudem so na predlog župana Dušana Strnada in poveljnika Civilne zaščite Občine Ivančna Gorica Jožeta Kozinca priskočili tudi delavci Komunalnih gradenj Grosuplje, Javnega komunalnega podjetja Grosuplje in številni prostovoljci, ki so vključeni v druge društvene/prostovoljne organizacije oziroma so se prijavili v aplikacijo »Poplave 2023«. Župan Dušan Strnad je v imenu Občine Ivančna Gorica in Civilne zaščite, izrazil globoko hvaležnost vsem sodelujočim, ki so s svojo predanostjo in solidarnostjo nesebično prispevali svoj čas in moči pri odpravi posledic na prizadetih območjih po Sloveniji. »Naj bodo vaša pogumna dejanja in sočutje v opomin vsem nam, da smo močnejši, ko stopimo skupaj,« še dodaja Strnad. Beseda zahvale vsem sodelujočim pri odpravi posledic poplav Na sedež Gasilske zveze Ivančna Gorica pa je prispelo tudi pismo zahvale s strani poveljnika Gasilske brigade Maribor Primoža Osojnika, ki je bil v prvem obdobju odpravljanja posledic ujme vodja štaba v Črni na Koroškem. Primož Osojnik, poveljnik Gasilske brigade Maribor: »Pozdravljeni. V sredo, 9. 8. 2023, sem prevzel vodenje v štabu v Črni na Koroškem. Razmere v Črni so bile nekaj dni kaotične. Domačini in domači gasilci so prestajali zelo težke trenutke. Ceste niso bile prevozne, telefoni niso delovali, ni bilo elektrike, ni bilo vode, edina povezava je bila samo UKW kanal 6. Nujne stvari smo dostavljali s helikopterji. V nedeljo zvečer so se stroji nekako prebili do Črne po cesti iz smeri Šoštanj. V ponedeljek smo začeli s pomočjo gasilskih enot dostavljati nujne stvari tudi po cestah. Vodenje v takšnih razmerah je bilo tudi zame nova izkušnja in sem ga prevzel z vso resnostjo. S pomočjo vaše regije so stvari stekle produktivno in na zelo visokem nivoju. Pri sami koordinaciji sta veliko pripomogla Neža Strmole in Rok Oven. Pri razporejanju ekip po terenu bi se zahvalil Slavku Zaletelju. Za operativno delo na terenu pa sta veliko delo opravila Primož Kastelic in Rok Zavrl. Ste regija, ki ste prišli maksimalno pripravljeni in opremljeni. Zahvalil bi se tudi za stroje in tovorna vozila, saj ste edina regija, ki je to organizirala po gasilski liniji. Za koroško regijo ste naredili veliko. Še enkrat HVALA za odlično sodelovanje in upam da se naslednjič srečamo na bolj prijetnih dogodkih.« Gašper Stopar »Huda ura« tudi v občini Ivančna Gorica Letošnje poletje nam ni prizaneslo z vremenskimi neprilikami. Julijski orkanski veter in nevihte so bili le nekakšen uvod v avgustovske poplave, ki so prizadele večji del Slovenije. V naši občini se je nestanovitno vreme napovedalo že junija, ko je povsem nepričakovano 10. junija v poznih popoldanskih urah nevihtna celica zajela več območijobčine Ivančna Gorica. Neurje je pustošilo v naseljih Leščevje (KS Muljava), Malo Črnelo (KS Ivančna Gorica), najhuje pa je prizadelo krajane Spodnje Drage v Krajevni skupnosti Ivančna Gorica. Za pomoč pri poplavah oz. hudourniških vodah, ki so ogrožale stanovanjske objekte, so posredovale gasilske enote PGD Stična, PGD Ivančna Gorica in PGD Muljava s 35-imi gasilci. V pripravljenosti pa sta bili enoti PGD Metnaj in PGD Višnja Gora (17 gasilcev). V Gasilskem centru Stična se je zbral tudi del Štaba Civilne zaščite Občine Ivančna Gorica, na čelu s poveljnikom CZ Jožetom Kozincem, z njim pa je bilo v navezi tudi občinsko vodstvo. Kot že rečeno, so neurja obsežneje prizadela našo občino v sredini julija. Dne 18. julija je bilo zabeleženih več kot 60 intervencijskih dogodkov. Podiralo je predvsem drevesa, električne drogove in odkrivalo številne strehe na objektih. Med drugim je bilo izvedeno tudi preventivno premeščanje udeležencev skavtskega tabora na Leskovcu nad Višnjo Goro. Tudi v večernih urah tistega dne je posredovalo 206 gasilcev iz 16-ih prostovoljnih gasilskih društev z 29 gasilskimi vozili in 5 delovnimi stroji. Prav tako je zasedal Štab Civilne zaščite Občine Ivančna Gorica, kjer so se zbirali podatki o škodi in izvajala koordinacija intervencijskih enot. Več dni nestabilnega vremena je seveda pustilo posledice tudi na kmetijskih površinah, to je bil ravno čas žetve in zorenja plodov. K sreči pa val poplav na začetku avgusta območja naše občine ni prizadel. Matej Šteh Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 20. oktobra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Leon Mirtič, Franc Fritz Murgelj, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Občina 3 V Zagradcu čestitali letošnjim občinskim nagrajencem; častni občan postal Višnjan Pavel Groznik Občina Ivančna Gorica si je za praznik izbrala 29. maj, to je dan, ko se Jurčičevi rojaki spominjamo nastopa pisatelja Josipa Jurčiča za urednika časnika Slovenski narod. Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku Občine Ivančna Gorica je potekala v petek, 26. maja, v športni dvorani Osnovne šole Zagradec. Poleg podelitve priznanj in nagrad letošnjim občinskim nagrajencem, ki s svojim delom in prispevkom pomembno vplivajo na razvoj in ugled naše občine, je bil letošnji praznik posvečen tudi 170-letnici šolstva v Zagradcu. Že tradicionalno je ob prazniku občine prisotne slavnostno nagovoril župan Dušan Strnad. Povedal je, da se je letošnja občinska proslava iz centra Ivančne Gorice preselila v prečudovit ambient suhokranjske-ga dela naše občine, v novo samostojno šolo in vrtec Zagradec. Svoj dom je v šolskih prostorih nedavno dobila tudi izpostava glasbene šole, ki že kaže bogate sadove svojega delovanja. Še dodatno pa bo kraj zaživel z novim javnim otroškim igriščem in dodatnimi parkirišči, ki jih bo občina uredila na novo odkupljenem župnijskem zemljišču. V svojem nagovoru se je ozrl na obdobje med obema občinskima praznikoma in ponosno povedal, da je občina pridobila številne nove pridobitve, še posebej na področju infrastrukture. Omenil je izgradnjo Vrtca Videk v Šentvidu, ivanško zahodno obvoznico, kolesarsko povezavo od Stične do Muljave, prometne ureditve v nekaterih krajevnih središčih, prenovo zdravstvenega doma ... Veliko pa je bilo postorje-nega tudi na področju cest, kanalizacije in vodovodov. Naštel je številne že začete projekte in tudi tiste, ki se bodo pričeli izvajati še v tem mandatu. »Prepričan sem torej, da bomo tudi v tem mandatu nadaljevali uspešno delo vseh, ki so v dobro občine delovali od njene ustanovitve dalje. Vse je bilo potrebno postaviti od začetka in po osemindvajsetih letih samostojne občne smo se uspeli postaviti ob bok najbolj razvitim slovenskim občinam.« Poleg številnih investicij in gospodarske rasti ter nenehnega povečevanja števila prebivalstva so po besedah župana pomembne tudi druge stvari, ki naredijo življenje v občini boljše. »Ravno te dni smo ponovno prejeli priznanje Prosto-voljstvu prijazna občina, ki dopolnjuje priznanja čebelam, branju in mladim prijazna občina. Prav pro-stovoljstvo je tista gonilna sila, ki je v ivanški občini še posebej izjemna. Prostovoljci so, po besedah župana, vsak na svojem področju tudi letošnji nagrajenci. Za kar se jim je ob zaključku nagovora še posebej zahvalil. »Večino ciljev, ki smo si jih zastavili, smo torej dosegli. Mnoge celo presegli. Vendar se s tem ne sme- 29. maj - Praznik 0bčirii®V3nčfl3 Gorica W inv. m t-jj1023, M"V* ^ ' i šA kj^ rVj-i- u. / v k* mo zadovoljiti. Sedaj je pred nami novo, še bolj zahtevno obdobje. Stopimo skupaj, ne dovolimo da nas delijo stvari, ki niso pomembne za našo prihodnost in naše otroke. Naj ostane občina Ivančna Gorica prijetno domača in uspešna,« je še povedal Strnad in se zahvalil tudi vsem, ki so bili vključeni v organizacijo prireditve ob prazniku občine Ivančna Gorica. Podelitev priznanj in nagrad za leto 2023 Na letošnji slovesnosti ob prazniku občine je bilo podeljenih tudi osem priznanj in nagrad posameznikom in organizacijam, ki soustvarjajo našo občino s svojim neprecenljivim prispevkom. Najvišje priznanje - častni občan občine Ivančna Gorica je bilo podeljeno zaslužnemu turističnemu delavcu in ambasadorju Občine Ivančna Gorica Višnjanu Pavlu Gro-zniku. Priznanje za izjemne in trajne dosežke na družbeno-političnem in turističnem področju na lokalni, državni in mednarodni ravni ter za izjemen doprinos pri ohranjanju in promociji kulturne in naravne dediščine občine Ivančna Gorica sta mu izročila župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole. Ivan Milan Goršič je prejemnik nagrade Zlati grb, za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo na področju družbeno-političnega življenja ter izjemen doprinos k razvoju pro-stovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja v občini Ivančna Gorica. Nagradi Josipa Jurčiča sta šli v roke dveh zaslužnih posameznikov iz Šentvida pri Stični, Anici Čuček iz KD Vidovo za predano in dolgoletno uspešno delo na kulturnem podro- Pojasnilo in opravičilo Ni vas bilo malo občank in občanov, ki ste v minulih tednih spraševali, kdaj bo spet izšlo Klasje. Mnoge je celo zaskrbelo, da je ukinjeno izhajanje našega občinskega časopisa. Seveda ni bil sprejet noben tak ukrep. Razlogov, da smo tako dolgo čakali na novo številko Klasja, je več, vezani pa so zlasti na mene, kot urednika. Zaradi nekaterih drugih mojih delovnih obveznosti in tudi odsotnosti, Klasje kar ni in ni prišlo na vrsto, da bi dokončno dozorelo in tako je prišlo do nekajmesečne zamude. Za tako nenapovedano zamudo se vsem spoštovanim bralcem iskreno opravičujem. Prav tako velja opravičilo vsem avtorjem prispevkov, ker objavljamo prispevke z zamudo ali pa v tokratni številki vašega prispevka še ni, ker ni bilo dovolj prostora za objavo vsega gradiva. Drži, da v tokratni številki marsikatera objavljena novica ni več novica oz. je vest postala že neaktualna, a to še ne pomeni, da ni več pomembna. Že naslednja številka, ki bo kmalu ugledala luč sveta, bo bolj aktualna in še bolj zanimiva za branje. Ob nastali situaciji se v uredništvu znova zavedamo, kako pomembno je redno izhajanje časopisa, ki je za mnoge naše občanke in občane pomemben vir novic iz lokalnega okolja, poleg tega pa prinašamo tudi različne vsebine, ki so zanimive za branje. Upamo, da bo morebitna slaba volja hitro pozabljena in si spet pridobimo vaše zaupanje. Hvala za razumevanje, Matej Šteh, urednik čju in izjemen doprinos k razvoju pevske, dramske in folklorne dejavnosti ter vsestranskemu Jožefu Kastelicu za dolgoletno in uspešno delo na družbeno-političnem področju in trajne dosežke na področju gospodarskega, kulturnega in turističnega razvoja krajev na območju Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični. Za predano in uspešno prostovoljno delo na področju planinstva in turizma, ki pomembno prispeva k prepoznavnosti občine Ivančna Gorica in njenih naravnih in kulturnih lepot je plaketo Antona Tomšiča romala v roke predsedniku Planinskega društva Polž iz Višnje Gore Alešu Erjavcu. Plaketo je prejel tudi Anton Grčman, za dolgoletno, požrtvovalno delo na družbeno-politič-nem področju in njegov prispevek k razvoju in prepoznavnosti krajev v Krajevni skupnosti Metnaj. Podeljeni sta bili tudi plaketi Mihe Kastelica, in sicer sekciji Papirč-karice iz Kulturno športnega društva Dob za izjemen prispevek pri ohranjanju kulturne in etnološke dediščine v občini Ivančna Gorica ter Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica za izjemen prispevek pri ohranjanju kulturne in etnološke dediščine v občini Ivančna Gorica. Kot že rečeno, šola v Zagradcu letos obeležuje 170-letnico šolstva v Zagradcu, o čemer je spregovorila tudi gostiteljica dogodka ravnateljica OŠ Zagradec Barbara Maver. V kulturnem programu, ki je bil v večini sestavljen s strani zagraških kulturnikov, pa so nastopili najmlajši otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, enote Sonček Zagradec, učenci Osnovne šole Zagradec, učenci Glasbene šole Grosuplje, dislocirane enote Zagradec, Mešani pevski zbor Za-gradec, Godba Stična in ambasador občine Ivančna Gorica Marko Vozelj. Skozi prireditev je navzoče popeljala voditeljica Ksenija Rebeka Matkovič. Gašper Stopar Občina Ivančna Gorica objavlja dve prosti delovni mesti v Oddelku za upravno pravne zadeve, družbene in gospodarske zadeve in sicer: javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta »VIŠJI SVETOVALEC« (m/ž) (šifra delovnega mesta: C027010) v Oddelku za upravno pravne zadeve, družbene in gospodarske zadeve, za nedoločen čas in javno objavo za zasedbo prostega strokovno-tehničnega delovnega mesta »STROKOVNI SODELAVEC VII/2 (II)« (m/ž) (šifra delovnega mesta: J017137) v Oddelku za upravno pravne zadeve, družbene in gospodarske zadeve, za nedoločen čas. Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo prijavo izpolniti v skladu z objavljenim javnim natečajem in javno objavo, ki sta v celoti objavljena na uradni spletni strani Občine Ivančna Gorica. Rok za oddajo pisnih prijav za javni natečaj in javno objavo je do vključno 10. 10. 2023. Informacije: Tatjana Markelj (tatjana.markelj@ivancna-gorica.si; 01 781 21 01 Občina Ivančna Gorica sporoča, da je na spletnih straneh Občine Ivančna Gorica objavljen Javni razpis za pridobitev štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica za šolsko oz. študijsko leto 2023/2024. Prijavni rok: 6. november 2023 4 Občina maj-september 2023 številka 4 OTttlMj Prejemniki občinskih priznanj in nagrad za leto 2023 KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO DOB, SEKCIJA PAPIRČKARICE -Plaketa Miha Kastelica Kulturno športno društvo Dob je bilo ustanovljeno leta 2012. Sekcija Papirčkarice pa letos praznuje 10. leto delovanja. Papirčkarice ohranjajo že skoraj pozabljeno veščino izdelovanje rož iz krep papirja. Svoje znanje in spretnosti pa uspešno prenašajo tudi na mladi rod. Srečujejo se enkrat tedensko, pripravljajo številne razstave in delavnice po krajih naše občine in izven nje. Svoje izdelke rade pokažejo širši javnosti, z veseljem pa pomagajo tudi pri dekoraciji prazničnih odrov. Ukvarjajo se tudi z izdelovanjem voščilnic, kvačkanjem, izdelavi figuric iz papirja, pred leti so sodelovale tudi pri izdelavi okraskov za novoletno jelko v Vatikanu. Papirčkarice ob prejemu občinskega priznanja vabijo v svoje vrste tudi nove članice in člane. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IVANČNA GORICA - Plaketa Miha Kastelica aj - prftinrk Občine Ivančna Gori % n m t2ar Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica deluje od leta 2004. Njihovo osrednje poslanstvo je ponovna vključenost in izobraževanje starejših. Mnogi starejši si po upokojitvi želijo svojemu življenju dati nove vsebine, se opremiti z novimi znanji. V okviru študijskega programa so v letu 2016 ustanovili domoznanski krožek, v katerem skrbijo za ohranjanje naše kulturne dediščine. Prva mentorica krožka je bila Tatjana Kordiš, ki se je skupaj sedmimi članicami lotila projekta Kašče v občini Ivančna Gorica. Po prezgodnji smrti mentorice Tatjane je mentor domoznanskega krožka postal mag. Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kulturni antropolog ter profesor umetnostne zgodovine. Izjemno bogato gradivo o kaščah je bilo predstavljeno v strokovni monografiji z pomenljivim naslovom Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj. To je prva strokovna monografija s področja ogrožene kulturne dediščine v občini Ivančna Gorica. S tem je občina Ivančna Gorica postala bolj prepoznavna pri izobraževalnih in raziskovalnih institucijah. ANTON GRČMAN - Plaketa Antona Tomšiča Anton Grčman je po poklicu prometni tehnik, že več kot 20 let je zaposlen pri družbi DARS. V letih od 1993 - 2000 je deloval v PGD Temenica, kjer je bil kar nekaj časa poveljnik, bil aktiven pri obnovi gasilske avtocisterne in prevozih vode v kraje, kjer ni bilo vodovoda. Leta 2000 se je vrnil v rodne Poljane nad Stično, kjer sta si z ženo zgradila svoj dom. Je aktiven član Sveta KS Metnaj, kjer se vključuje v številne aktivnosti, ki skrbijo za dobrobit krajanov. Sodeloval je pri postavitvi avtobusne postaje v Metnaju, postavitvi kažipotov - ko-zolčkov po KS, obdarovanju otrok in starejših krajanov. Bil je pobudnik postavitve table za obveščanje hitrosti vožnje na cesti, ki pelje iz Mekinj proti Stični. Na njegovo pobudo je bila na vrhu Obolnega postavljena orientacijska točka. Kot predsednik Sveta KS Metnaj je organiziral dogovor za odkup zemljišča ob gasilskem domu za razširitev in prizidek domu ter umestitev športnega igrišča ob domu. Dela so bila uspešno končana leta 2018. Anton Grčman je tudi aktiven gasilec PGD Metnaj, srčen prostovoljec in nepogrešljiv sogovornik pri iskanju rešitev, ki pomagajo izboljševati življenjske pogoje posameznikov in skupnosti. Tudi po njegovi zaslugi je življenje v hribovitem zaledju nad Stično prijetnejše in kvalitetnejše. ALEŠ ERJAVEC - Plaketa Antona Tomšiča Bila je predsednica zbora celih 30 let, sodelovala vsa leta kot soorganizatorka pri Taboru slovenskih pevskih zborov, delovala v gledališču kot igralka, šepetalka in zadnjih 13 let kot režiserka Gledališča Vidovo. Pred 30-imi leti je organizirala Folklorno skupino Vidovo v Šentvidu pri Stični, od ustanovitve dalje pleše v Folklori Vidovo Veterani in je tudi predsednica skupine. Vse od začetka sodeluje pri soorganizaciji Mednarodnega folklornega festivala Slofolk, sedaj Šentfolk Slovenija in je aktivna v organih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Mednarodne folklorne organizacije CIOFF Slovenija. Prav tako pa od ustanovitve Kulturnega društva Vidovo 1983 dalje deluje v upravnem odboru društva in skrbi za društveno računovodstvo. JOŽEF KASTELIC - Nagrada Josipa Jurčiča j - Prazni: O (T2S na ^irica ¡¡/ Split toplotne črpalke z integriranim bojlerjem sanitarne vode V Split toplotne črpalke s stensko enoto V Monoblock toplotne črpalke Blagovna znamka Clivet predstavlja novo identiteto toplotnih črpalk, ki spominja na koncept svežine in čistosti - ALTO Design SPHERA EVO 2.0 z vgrajeno popolno invertersko tehnologijo, zagotavlja dobro počutje posameznika in okolja, zmanjšuje porabo in uporablja obnovljive vire energije. Le-ta popolnoma zadosti potrebam družinske hiše s srednje-nizko porabo energije. Na voljo je v štirih velikostih od 4 kW do 16 kW. SPHERA EVO 2.0 omogoča ogrevanje, hlajenje in proizvodnjo sanitarne tople vode do 60°C, s široko mejo delovanja (od -25°C do + 43°C zunanje temperature zraka). Da bi zadovoljili vse aplikacije in možnosti namestitve, ponuja tudi nove funkcije kot so dvojna nastavljena vrednost ogrevanja, možnost nastavitve klimatskih krivulj pri ogrevanju in hlajenju ter tiha funkcija za nočno delovanje. A Sobrače (O) maj-september 2023 številka 4 Kmetijstvo 15 Čebelarska ulica v Ivančni Gorici 22. aprila, na svetovni dan Zemlje, smo sodelovali že na 3. čebelarski ulici na Sokolski ulici v centru Ivančne Gorice. Ta dogodek, ki ga organizirajo obe čebelarski društvi ČD Stična ter ČD Krka in Zagradec ter Občina Ivančna Gorica se je odvil že tretjič in upamo, da bo postal tradicionalen. [■h Naše društvo je pripravilo stojnico, kjer smo predstavili društvo in dejavnost čebelarstva. Predstavila sta jo člana Jerca in Jaka, ki sta doma pečene medenjake delila malim in velikim sladkosnedežem. Čebelar Tonček pa je prikazal postopek vlivanja voska v modelčke raznih oblik. Na stojnici smo demonstrirali tudi koristnost medu s tem, da smo kuhali kavo in jo sladkali z medom. Kar veliko obiskovalcev je ocenilo, da klasično kuhanje s sladkorjem presenetljivo dobro nadomestimo z medom. In še bolj zdravo je! Posebej smo bili ponosni na stojnico, kjer so se predstavili naši čebelarski krož-karji iz PŠ Krka. Z akcijo zbiranja semen, ki je potekala na OŠ Zagradec, so zbrali vrsto različnih medovitih rastlin, ki so jih delili med obiskovalce. Predstavili so tudi svoje izdelke, narejene na različnih delavnicah v okviru krožka - od panj-skih končnic, risbic, voščenih figuric, do okvirčkov za satovje. Z veseljem so delili svoje znanje in izkušnje, ki so jih pridobili na krožku. Ne samo o čebeli, matici in trotu ter njihovi vlogi ter pomenu v naravi, temveč tudi o doprinosu k čisti naravi in njenem ohranjanju. Marjan Volaj, ČD Krka in Zagradec Tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije V soboto, 6. 5. 2023, je na Osnovni šoli Ivana Skvarče v Zagorju ob Savi potekalo 45. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. Na tekmovanju je OŠ Zagradec, PŠ Krka zastopalo 7 krožkarjev od 2. do 5. razreda. To so bili: Mija Hribar in Žan Kopač iz 2. razreda, Mija Blažič iz 4 . razreda in Matej Oblak ter Erazem Hočevar iz 5 razreda. Spremljala in vodila pa sva jih učiteljica Mateja Jere Grmek in mentor Marjan Volaj. i — Tudi letos odmevala Čebelarska ulica in dan Zemlje v Ivančni Gorici Na dan Zemlje, 22. 4. 2023, je naše Čebelarsko društvo Stična, skupaj s ČD Krka in Zagradec ter Občino Ivančna Gorica, izpeljalo že tretjo Čebelarsko ulico v Ivančni Gorici. Kot pretekla leta, je bil tudi tokrat del stojnic namenjen rednim ponudnikom, ostalo pa smo zapolnili čebelarji. Ljudem smo predstavili in ponudili čebelje pridelke, kot so med, mede-njaki in medovite rastline. S svojimi dejavnostmi smo skušali spodbuditi obiskovalce k večji skrbi za naš planet. Mladi čebelarji ČD Krka in Zagradec in OŠ Zagradec so tako nastopali s sloganom »Vsako seme šteje«, saj iz malega zraste veliko -rastlina, ki s fotosintezo čisti zrak, ohranja vlažnost tal s svojo zastir-ko, njeni plodovi so hrana nam in živalim, čebelam in drugim opraše-valcem nudi pomemben vir hrane, zavetje ... Člani krožka ČD Stična ter OŠ Stična (PŠ Višnja Gora in matična šola) so razdelili preko 100 sadik paradižnikov, na društveni stojnici pa smo razdelili več kot 400 vrečk semen medovitih rastlin. Na sejmu so se tudi delile sadike medovitih rastlin, ki sta jih zagotovila Občina Ivančna Gorica in Samostanska vrtnarija Stična. Poleg tega smo pripravili zanimiv spremljevalni program, ki je obsegal živo glasbo in delavnice za otroke. Otroci so našo čebelo spo- znavali tako, da so jo sami narisali, pobarvali, si izdelali svinčnik sivka--sivka, igrali nagradno igro . Vsem obiskovalcem smo predstavili panje za čebele, kot so jih uporabljali nekoč (kranjič) in danes (AŽ in LR panj) ter nekaj čebelarske opreme. Vsak obiskovalec tržnice pa se je lahko posladkal s šmornom. Posebna popestritev letošnje Čebelarske ulice je bil zagotovo tudi paviljon Medena zgodba, ki nam ga je posodila Čebelarska zveza Slovenije Paviljon omogoča spoznavanje čebelarstva in kranjske čebele na zanimiv in interaktiven način, kar so s svojim znanjem še dodatno podkrepili naši čebelarji. Prireditev, ki so jo popestrili otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, enota Mi- ška ter učenci iz OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični ter OŠ Zagradec je vodila gospa Dragica Šteh, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Ob tej priložnosti ji iskreno čestitamo za prejeto priznanje predsednika Čebelarske zveze Slovenije za avtorstvo mladinske knjige o čebelarstvi in čebeli sivki »Dobra beseda je kot med«. Za glasbeni del prireditve pa je poskrbel Ansambel Roka Kastel-ca. Čudovit dogodek, ki je tako nam, čebelarjem, kot vsem obiskovalcem zagotovo ostal v lepem spominu. Nasvidenje prihodnje leto, na četrti Čebelarski ulici. Naj medi! Ana Šimac, ČD Stična Foto: Gašper Stopar Na tekmovanje smo se intenzivno pripravljali skoraj dva meseca. Gradivo je obsegalo preko 150 vprašanj iz zgodovine prvih čebelarjev, biologije čebele, čebelarskega orodja, medovitih rastlin, vrste medu, bolezni in škodljivcev do shem kakovosti medu. Z nestrpnostjo smo pričakovali dan tekmovanja. Pred šolo na Krki smo se zbrali ob 7.30. Nikoturs nas je s kombijem odpeljal v Zagorje ob Savi. Ob poti smo se ustavili še pri gradu Bogenšperk, kjer nam je učiteljica Mateja pojasnila nekaj o zgodovini gradu in njegovem prebivalcu, za Slovence zelo pomembnem baronu Janezu Vajkardu Valvasorju. Ko smo prispeli v Zagorje, smo se pri vhodu v šolo registrirali, zajtrkovali in nato pohiteli na otvoritveno prireditev s pozdravnim nagovorom prirediteljev in kulturnim programom. Po uvodnem delu so tekmovalce razporedili v učilnice. Preverjanja znanja so bila v obliki kviza z več odgovori, kjer si moral določiti pravega. Po slikovnem gradivu medu in rastlin pa določiti pravilno vrsto. Nekaj vprašanj je bilo tudi opisnih. Po tekmovanju smo so se odpravili na kosilo. Medtem, ko smo čakali na rezultate tekmovanja, smo si izmenjevali vtise s tekmovanja in primerjali naše odgovore na vprašanja. Udeležili smo se več zanimivih delavnic. Gradili smo mostove in stolpe, se kratkočasili s spominskimi kartami ali se igrali s kockami. Prijetne igrice so prehitro minile in če ne bi napočil čas razglasitve rezultatov, bi še kar naprej vztrajali v domiselnih in razburljivih izzivih. Na sklepni razglasitvi so imenovali le najboljše z zlatim priznanjem. Kar malo so se nam povesili noski, ker nismo bili med njimi. Tolažili smo se, da je važno sodelovati, se družiti še z drugimi krožkarji in se prijetno zabavati. A sledilo je veliko presenečenje, ko so bili objavljeni vsi rezultati. Saj sta obe Miji dosegli srebrno priznanje, Matej pa za povrhu še bronasto. Ustavili smo se v prvi slaščičarni in se nagradili s sladoledom. Na poti domov smo še nagajivo zapeli in se hecali ter seveda načrtovali osvojitev zlatega priznanja naslednje leto, ko bo tekmovanje v Pivki. Marjan Volaj, ČD Krka in Zagradec Sodelovanje na mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev Slovenija je od 3. do 7. julija gostila 12. mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev, ki sta ga organizirali Čebelarska zveza Slovenije in Občina Ivančna Gorica. Potekalo je v OŠ Stična. V sklopu te prireditve smo člani Čebelarskega društva Krka in Zagradec sodelovali na otvoritveni slovesnosti s praporščakom in več našimi člani v slavnostnih čebelarskih oblekah, nekaj naših krožkarjev pa je nosilo tablice zastav tekmovalcev. Trije naši člani so bili tudi sodniki na samem tekmovanju. V sredo, 5. 7. 2023, pa smo v Ču-kovini pripravili razstavo s predstavitvijo delovanja našega čebelarskega krožka na OŠ Zagradec, podružnični šoli Krka, kjer jih od več kot 80 učencev 24 sodeluje na krožku. Obiskalo nas je 67 spremljevalcev in mentorjev tekmovalcev, nato pa še več kot 100 tekmovalcev, mladih čebelarjev iz 30 držav. Najprej smo jim razkazali naš prvi učni čebelnjak v naši občini. Presenečeni so ga ogledovali in spoznavali, saj takšnih v njihovih okoljih ni. Tonček jim je navdušeno razkazoval vse posebnosti čebelnjaka in se dal celo popikati čebelam. Najbolj pogumni pa so celo pri bradi panja po vonju ugibali, kateri nektar medovite rastline prinašajo čebele v panj in prijemali gruče čebel, ki so visele z brad panjev, saj kranjska sivka slovi po svoji mirnosti. Skoraj ni kotička, ki ga obiskovalci ne bi posneli. Nadaljevali smo z ogledom medovi-tega vrta in z opisom delovnih akcij, ki jih izvajajo krožkarji v čebelnjaku in v vrtu, kot so pregledovanje čebel, prelaganje, iskanje in označevanje matice, zdravljenje čebel in na vrtu pletje in spoznavanje medovitih rastlin. V Čukovini, kjer so naši društveni prostori, smo pripravili razstavo o dejavnosti čebelarskega krožka in izdelkih, ki so jih naredili na delavnicah. Jaz in Danica, ki je prevajala, vprašanjem obiskovalcev kar nisva mogla slediti, zelo jih je zanimalo, kaj vse ustvarjajo naši krožkarji pri pouku in delavnicah. V četrtek je potekala zaključna slovesnost v dvorani OŠ Stična. Pred dvorano so bile postavljene stojnice. Na eni smo prodajali naše spominke, ki so bili po razpisu občine izbrani kot reprezentativni spominki občine. Še posebej so bili navdušeni s karticami z motivi panjskih končnic, kjer so na hrbtni strani v angleškem jeziku opisovale zgodbo poslikave. Najbolj so šle v promet tiste hudomušne z mlinom, ki spreminja stare v mlade, čebelarja, ki ga žena v samokolnici vozi iz gostilne in ostrenje ženskega jezika. Te so požele obilico komentarjev in smeha. Pred stojnico pa so naše članice s pomočjo učiteljice Mateje pripravile delavnico poslikave panjskih končnic. Še posebej je izstopala mala Mija, ki je v angleškem jeziku navduševala obiskovalce z opisovanjem posebnosti v čebelarskem krožku. Obiskalo nas je veliko udeležencev tekmovanja, ki so s seboj odnesli naše spominke in še posebej lepe vtise in spomine na naše druženje. Na koncu smo zelo ponosni, ker smo lahko predstavili čebelarski krožek toliko tujim čebelarjem iz celega sveta. Marjan Volaj Kmetijstvo maj-september 2023 16 Podeželska mladina Kalček organizirala tekmovanje oračev in blagoslov traktorjev številka 4 anumis OTttmii Zadnjo nedeljo v mesecu juliju je Društvo podeželske mladine Kalček v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pripravilo celodnevno prireditev na Mrzlem Polju pri Ivančni Gorici. K tradicionalnem tekmovanju oračev smo letos že drugič dodali še blagoslov traktorjev ter predstavitev strojev Mehanizacije Miler. Prireditev je potekala na površinah Franca Kavška iz Škrjanč. Člani društva so vložili veliko prostovoljnega dela v organizacijo prireditve. Domiselno so postavili celo most prek potoka, ki je delil prizorišče. Od zgodnjih dopoldanskih ur je potekalo tekmovanje oračev v krajni in obračalni tehniki. Tekmovalo je osem tekmovalcev, štirje z obračalnimi plugi in štirje s plugi krajniki. S tekmovanjem smo pričeli v dežju, končali v toplem popoldanskem soncu. Uradni del se je začel ob 12.30 s pozdravnim nagovorom predsednice DPM Kalček Nike Struna. Po uvodnem pozdravu je gospod župnik Jurij Zadnik iz Ivanč-ne Gorice opravil lep obred blagoslova traktorjev in kmetijske mehanizacije. Poudaril je pomen kmetijstva in pridelave hrane. Tudi sam prihaja iz manjše kmetije in ve, kakšno je življenje na kmetiji. Kmetje se morajo pokazati v javnosti in predstaviti svoja stališča in težave širši družbi, saj je pridelava hrane glavna za preživetje naroda. Dela na kmetijah je veliko, vendar si mora vsak vzeti tudi čas za počitek, na ta način strneš misli in po počitku lažje in varnejše opravljaš delo. Če se pretirava, lahko hitro pride do nesreč in tragičnih dogodkov, zato si ob nedeljah če se le da vzemite čas za počitek. Kmetovalci so s prihodom pokazali vero in zaupanje v blagoslov, ki bo zagotovo pripomogel k varnejšemu in učinkovitejšemu delu. Dogodka se je udeležilo preko 30 traktorjev in ostale mehanizacije. Vsi udeleženci so prejeli posebne nalepke DPM Kalček v spomin na blagoslov. Sledila je predstavitev kmetijske mehanizacije za spravilo krme iz travnikov podjetja Mehanizacija Miler. Predstavniki podjetja so predstavili posamezne stroje Krone, katere so si obiskovalci lahko ogledali pri delu. Predstavljene so bile kosilnice, vrtavkasti obračalniki, zgrabljalniki, balirke, samonakladalna prikolica tre samohodni kombajn za silažo. Člani društva Kalček so vse skozi skrbeli za hrano in pijačo, za dobro vzdušje je poskrbel ansambel Yunick. Člani DPM Kalček na protestu kmetov DOVOLJ JE! je odmevalo v torek, 25. aprila, v Ljubljani okoli 12. ure. Ljubljano so zavzeli traktorji in udeleženci protesta kmetov, mimo Trga republike se je zapeljalo veliko število traktorjev. Okoli 30 traktorjev se je iz naših krajev odpeljalo proti Ljubljani, med njimi tudi člani društva podeželske mladine Kalček. Že pred shodom so bile objavljene glavne zahteve kmetov, med drugimi uredbe za območje nature 2000, nasprotovanje trgovskemu sporazumu Mercusor, zahtevajo tudi ureditev zakonodaje za zaščito živali. Vse več mladih odhaja v mesta, kmetije pa propadajo. Razlogi, zakaj se mladi ne odločijo za prevzem kmetij, v večini tičijo ravno v vseh uredbah in zakonih. Namreč kmetovanje v današnjem času je postalo predvsem bitka z zakoni in papirologijo, ki je je na žalost vedno več. Zato se tudi mladi podeželani zavzemamo za prihodnost slovenskega kmetijstva in da bomo mladi tisti, ki bomo nadaljevali kmetovanje tudi v naših krajih. Eva Kutnar, regijska predstavnica za Osrednjeslovensko regijo Vabljeni na 9. PRAZNIK KROMPIRJA, ki bo potekal v soboto, 14. 10. 2023, na tržnici v Ivančni Gorici, od 8. do 12. ure. Na prazniku krompirja se bodo v pripravi praženega krompirja za naziv »Najboljši ivanški tenstan krompir« potegovala društva z različnih področij, ki delujejo na območju naše občine in širše. Nagradili bomo najbolj simpatično ekipo, tisto z najbolj inovativno urejenim omizjem, strokovna komisija bo ocenila pražen krompir s tretjim, drugim in prvim mestom. Tudi obiskovalci boste prispevali svoj glas k izboru najboljšega praženega krompirja tako, da boste potem, ko boste poizkusili krompir vseh tekmovalcev, oddali svoj glas v vrečo vašega favorita. V sklopu praznika bo potekala razstava različnih vrst piškotov. Vsi izdelki bodo na pokušino in na koncu, predvidoma ob 11. uri, tudi za prodajo. Prireditev bodo popestrile šaljive kmečke igre, Klavdija Ceglar s harmoniko, Moški pevski zbor Dob in Špela Stražišar. Letos bo potekal tudi DOBRODELNI BAZAR, kjer bomo zbrana sredstva namenili žrtvam poplav v Savinjski dolini in na Koroškem. Prireditev bo v vsakem vremenu. Vabljeni vsi, ki imate radi krompir, tako na krožniku, kot nasploh v življenju. Vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine V soboto, 22. aprila 2023, je bila v Radovljici slovesna prireditev, na katerem je ministrica za kulturo predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču izročila listino o vpisu čebelarstva na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na tej prireditvi so vsa čebelarska društva, tudi naše, prejela iz rok predsednika ČZS faksimile omenjenega certifikata. To priznanje Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je zahvala vsem čebelarjem, ki s svojim načinom življenja negujemo tradicijo, svoja znanja in veščine prenašamo iz roda v rod, s svojo ljubeznijo do narave in čebel pa skrbimo za občutljivo ekološko ravnovesje in trajnostni razvoj. Anton Kastelic, predsednik ČD Stična Pri oranju so tekmovalci pokazali vse svoje znanje in spretnosti. Sodniki in občinstvo so videli lepo preorane tekmovalne površine. Kljub dežju preko noči so orači lepo preorali parcele. Tekmovalci so bili med sabo zelo izenačeni in odločitev o uvrstitvi je bila težka. Pri obračalnih plugih je zmagal Jan Kozjak iz Hrastovega Dola pred Rokom Strahom iz Podbukovja pri Krki, tretje mesto je dosegel Franc Kavšek iz Škrjanč in četrto Toni Zabukovec iz Krke. Pri krajnikih je prvo mesto zasedel Jože Habjan iz Vrha pri Višnji Gori, drugo Andraž Ceglar iz Bukovice, tretje Blaž Zupančič iz Vrha pri Sobračah in četrto Benjamin Kavšek iz Škrjanč. Najboljši orači so se uvrstili na državno tekmovanje oračev, ki bo letos v Postojni. Dogodek je bil zelo dobro obiskan, kar nam je v veliko zadovoljstvo. S tem je bi poplačan trud organizatorja ter pridobljen nov zagon za nove aktivnosti. Ob koncu še zahvala kmetiji Kavšek, ki je omogočila izvedbo prireditve na njihovi površinah. Zapisal Franci Omahen, KSS Grosuplje Enodnevni pohod jahačev in vpreg Konjerejskega društva Radohova vas V soboto, 6. 5. 2023, smo se jahači in vprege ob 8. uri zbrali pri gostilni Grabnar (Pri Johanu) v Radohovi vasi, kjer smo imeli tudi zajtrk. Pridružili so se nam tudi člani sosednjih društev: Društva prijateljev konj Višnja Gora, KD Suha Krajina, TKD Krtina, KD Bloke, KD Barje in Tapetnikove konjenice. Po končanem zajtrku smo se s konji odpravili na pohod. Prvi postanek smo imeli v Bregu pri Dobu, kjer nas je prijazno pogostil Miha Omahen. Nato smo pot nadaljevali skozi Dob, kjer smo se ustavili pri našem članu Štefanu Bregarju. Po pogostitvi smo nadaljevali mimo Malih Pec. Med potjo ni manjkalo dobre volje, saj je bilo za pijačo dobro poskrbljeno. Pot nas je vodila do Lučarjevega kala, kjer smo pri koči turističnega društva Grča imeli dobro malico. Ko smo se najedli, smo napojili konje in se vsi skupaj tudi malo odpočili v prijetni senci gozda. Ogedali smo si tudi lepo obnovljen 100 let star čebelnjak domačina čebelarja Petra, ki nam je razložil pomen čebelarstva. Po končani malici in počitku pa nas je pot vodila skozi Hrastov dol proti Trnovici. Tu smo se ustavili na NiceRanchu, kjer nas je Katja Zrim-šek pogostila s pijačo in štrudlom. Pot smo nadaljevali čez Sad in Podboršt, nato skozi Bogo vas in Pokojnico. Prispeli smo do vasi Cesta, kjer smo se ustavili na domačiji Omahen. Tu smo se ustavili z namenom, da se spomnimo našega pokojnega člana Alojza Omahna, ki je umrl decembra 2020 v času korone in zaradi takratnih okoliščin oz. najhujših omejitev ni bilo možno izpeljati žalne seje. Dokler ga ni zagrabila bolezen, se je s haflingerji udeleževal vseh društvenih akcij. Spomnili smo se ga s kratkim nagovorom predsednika društva Davorina Tomažina in njega ter vse umrle konjerejce počastili z minuto molka. Domači pa so nas prijazno pogostili s pijačo, narezkom in pecivom. Med pohodom je bilo vzdušje zelo prijetno, saj nas je spremljal tudi glas dveh harmonik. Nato smo pot nadaljevali nazaj proti Radohovi vasi, kjer smo imeli tudi zaključek pohoda. Da pa domov ne bi odšli lačni, so nas v gostilni Grabnar pogostili še z golažem. Pohod je bil super organiziran in izpeljan, vreme pa nas je skozi celoten dan spremljalo s soncem. Utrujeni konji in konjarji smo se razšli v dobri volji in z lepimi vtisi ter z željo, da bi bilo pohodov in druženja čimveč. Sabina Adamlje A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Kmetijstvo 17 Višnjegorski konjarji uspešno organizirali tradicionalni pohod s konji V soboto, 19. avgusta 2023, je Društvo prijateljev konj Višnja Gora organiziralo tradicionalni enodnevni konjeniški pohod. Zbralo se je preko 200 konjarjev in konjark iz različnih prijateljskih konjskih društev iz cele Slovenije. Sodelovalo je kar 28 vpreg - kočij in 3 jahači. To je tudi lepa promocija društva, Krajevne skupnosti Višnja Gora in Občine Ivančna Gorica. Zbrali so se v Metnaju pri gasilskem domu, kjer je sledil zajtrk za vse člane in goste. V uvodu je prisotnim dobrodošlico in potek pohoda izrekel predsednik Društva prijateljev konj Višnja Gora Jurij Omahen. Zbrane sta pozdravila še predsednik sveta KS Metnaj Aleš Janežič in podžupan občine Ivančna Gorica, Tomaž Smole. Za srečno pot je blagoslov nad konjarji in konji opravil stiški župnik pater Branko Petauer. Pot je bila dolga okoli 20 km. Iz Metnaja so se konjeniki podali do vasi De-beče, kjer je bil krajši postanek na kmetiji Rogelj, nato so pot nadaljevali do vasi Javorje, kjer je bil naslednji postanek pri gospodu Šumitu. Pot so nadaljevali do Črnega Potoka, kjer je na gozdni jasi sledil daljši počitek za malico in oskrbo konj z vodo. Od tu so pot nadaljevali skozi vas Vintarjevec in nazaj mimo Debeč v Metnaj, kjer je bilo pri gasilskemu domu vse pripravljeno na zaključek in prijetno druženje. Obiskovalci pohoda so bili navdušeni nad pokrajino in organizacijo pohoda ter obljubili, da se naslednje leto vrnejo polni veselja in optimizma. V imenu Društva prijateljev konj Višnja Gora se zahvaljujem vsem članom in članicam društva za udeležbo in pomoč pri organizaciji tako velikega dogodka. Zahvala vsem gostom za udeležbo. Velika zahvala gre družinama Kozlevčar in Tičar ter članom društva, ki so pomagali pri organizaciji pohoda. Najlepša hvala pa članom in članicam PGD METNAJ za veliko pomoč skozi cel dan pohoda in za prostor, ki so ga dali za vse udeležence. Jurij Omahen, predsednik Društva prijateljev konj Višnja Gora Blagoslov osemintridesetih konj in enega osla Na sončno nedeljo, 23. aprila, je bilo na Selih nad Višnjo Goro na nadmorski višini 650 metrov zelo živahno in slavnostno. V eni od najlepših in pomembnih zgodovin-sko-kulturnih spomenikov cerkva, posvečenih vaškemu zavetniku sv. Juriju, je ob 10. uri višnjanski župnik Slavko Judež daroval žegnanjsko mašo. V pridigi je govoril o pogumu sv. Jurija, ki nam je lahko še danes vzor, in o skrbi lastnikov konj za te plemenite živali. Po maši, ki se je je tradicionalno udeležilo zelo veliko ljudi, je bila blagoslovitev konj. Na čelu mimohoda konj so bili trije jezdeci, ki so nosili slovensko, občinsko in društveno zastavo. Mogoče bi v bodoče en jezdec lahko nosil še višnjansko! Pohvalno je, da je kar precej deklet pogumno jezdilo na iskrih konjih. Poleg domačih jezdecev in vpreg so se blagoslovitve udeležili tudi predstavniki sosednjih konjskih društev. Sodelovala sta tudi predsednik hladnokrvnih konj Slovenija Slavko Vrhovec in dosedanji predsednik društva Peter Zajc s svojimi konji. Mimohod je kot zadnji, 39. po vrsti, zaključil tudi simpatični osel, ki ga je lastnik Tonček kljub upiranju dobro obvladoval. Poleg blagoslovitve konj so bili deležni dobrih želja tudi vsi godovniki Juriji iz naše fare in širše, med njimi še posebej predsednik Društva prijateljev konj Jurij Omahen in mladi selski Jurij, tudi Omahen, ki bo mogoče kdaj v prihodnje, ko odraste, tudi vodil naše društvo. Ime Jurij je v Sloveniji na 80. mestu po pogostosti. Cerkva, posvečenih sv. Juriju, pa je na Slovenskem 75. Prisotni obiskovalci maše in blagoslovitve konj so se v prijateljskem pogovoru še lep čas zadržali v po- govoru in občudovanju konjskih lepotcev, ki so na južni strani cerkve veselo mulili spomladansko travo in se veselili konjskega druženja. Upamo, da bo takih lepih, tradicionalnih srečanj, kot je bilo tokratno na Selih, v prihodnosti čim več. Pavel Groznik ELEKTRIČNA NEGOVALNA POSTELJA Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije BREZPLAČNA IZPOSOJA Šifra ZZZS: 0566 Enostavno: ■ posedanje v postelji; ■ dvigovanje in premikanje po postelji; ■ menjava plenic; ■ hranjenje uporabnika v postelji; ■ zagotavljanje varnosti uporabnika. BREZPLAČNA DOSTAVA MONTAŽA | DEMONTAŽA BLAGINJA Olajšamo vam življenje www.blaginja.si 030 633 332 Blaginja, medicinski pripomočki Ljubljanska cesta 22 8000 Novo mesto 18 Turizem maj-september 2023 številka 4 Hïcmoi 6. Svetovni dan čebel v Hiši kranjske čebele Mesec maj je čas, ko je narava polnem razcvetu, ko so čebelje družine običajno na vrhuncu svoje moči in ko 20. maja praznujemo Svetovni dan čebel. »J Ideja o Svetovnem dnevu čebel je nastala že leta 2014. Organizacija združenih narodov je 20. decembra 2017 sprejela resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. In tako smo prvi Svetovni dan čebel praznovali 20. maja leta 2018. Svetovni dan čebel je dan, ko se še posebej zavedamo pomena čebel in ostalih opraševalcev v naravi. Ste vedeli, da je kar 80 % rastlin v naravi je žužkocvetk!?! Vsega dela ne opravijo le medonosne čebele, ampak tudi ostali divji opraševalci, ki pogosto ostanejo prezrti. Čebelarji so v prvi vrsti varuhi čebel, ki se po svojih najboljših močeh trudijo za udobje, zdravje in preživetje svojih čebel. Kdo pa poskrbi za vse ostale? Preživetje divjih opraševalcev je odvisno od prav vsakega izmed nas in naših posegov v naravo. Veste, da čmrlji gnezdijo v zemlji in da njihov obstanek ogrožajo prav prekomerne košnje? Opraševalke izjemnega pomena so čebele samotarke, ki potrebujejo pestro rastlinstvo za svoje preživetje. Ne pozabimo še na metulje, ose, muhe in hrošče. Ste vedeli, da je tudi vsaka izmed teh žuželk izjemnega pomena za hrano, ki jo vsakodnevno zaužijemo? Slogan letošnjega 6. svetovnega dne čebel se glasi »Angažirajmo se za čebele in opraševalcem prijazno kmetijsko proizvodnjo«. Angažiraj-mo se, prav vsak izmed nas! Angažirali smo se tudi v Hiši kranjske čebele. V sredo, 18. maja 2023, smo v hišni kavarni odprli razstavo, ki prikazuje delovanje čebelarskih krožkov v naši občini z naslovom Na mladih svet stoji: čebelarski krožki se predstavijo. Pomena čebel in ostalih opraševalcev se namreč dobro zavedajo prav člani čebelarskih Praznovanje dneva čebele Višnje Srednjeveško mesto Višnja Gora je že od nekdaj polno zgodb. Takšnih še iz viteških časov, zgodb o slavni zlati polževi hiški, ki je izginila neznano kam, a se je spomin nanjo ohranil. Privezane polžje hiške danes najdete na marsikateri hiši v Višnji Gori. Pred 150 leti pa je mesto Višnja Gora pričelo pisati naravnost fantastično zgodbo s kranjsko čebelo. Na gradu Podsmreka pri Višnji Gori se je razcvetela trgovina s kranjsko čebelo. Prve kranjske sivke so poletele v daljni svet. S Hišo kranjske čebele se je pričelo vračati življenje v staro mestno jedro nekdaj pomembnega mesta. V posebnem plesno - ustvarjalnem utripu se je v petek, 21. 4. 2023, odvilo praznovanje rojstva maskote Višnje, ki domuje v Hiši kranjske čebele. Tega dne se je čebela Višnja prvič predstavila svetu. Tako unikatna kakor je tudi sama s svojimi lasmi v barvi višnje, velikimi modrimi očali na majhnem nosku, sivkastimi dlačicami in supergami, polnimi cvetnega prahu, tako posebno je bilo tudi njeno praznovanje. Nekaj oblakov se je zgrnilo nad Višnjo Goro ravno pred praznovanjem, a jih je dobra volja prebivalcev mesta odgnala stran. Na ploščadi pred Hišo kranjske čebele je zadonela Avsenikova skladba Na Golici iz trobil Stiške troble, pod mentorstvom Roberta Petriča. Voditeljica Simona Zorc Ramovš, ki med drugim izredno doživeto in srčno obuja spomin na Josipa Jurčiča na Jurčičevi domačiji na Muljavi, je tokrat prevzela vlogo iskrive in igrive povezovalke. Za svojega pomočnika je izbrala Višnjana Ulricha Vrhovca, ki je poskrbel, da so vsi nastopajoči imeli dovoljprosto- krožkov, ki delujejo po osnovnih in srednjih šolah po vsej Sloveniji. Javna svetovalna služba, ki deluje pod okriljem krovne čebelarske organizacije, Čebelarske zveze Slovenije, ob pomoči lokalnih društev, izobraževalnih ustanov in mentorjev, organizira čebelarske krožke. Člani krožkov spoznavajo osnove čebelarjenja, pomen medonosnih čebel in drugih opraševalcev, ter načine varovanja in ohranjanja naravnega okolja. Tako mlajše generacije spoznajo, kako tesno sta povezana človek in narava ter kako posegi v naravno okolje ne vplivajo le na rastline in živali, ampak tudi na ljudi. Čebelarski krožki že leta delujejo v občini Ivančna Gorica. Krožki so pred desetletji delovali na OŠ Stična, vendar je njihovo delovanje počasi zamrlo. Leta 2013 pa je zanimanje za čebelarstvo med učenci ponovno vzbudil mentor ter predsednik Čebelarskega društva Krka in Zagradec gospod Marjan Volaj. Skupaj s somentorico Matejo Jere Gr-mek sta na OŠ Stična, PŠ Zagradec (danes OŠ Zagradec) pričela z 22 otroki. Danes pod njunim okriljem deluje 21 učencev. Leta 2017 je krožek začel delovati na OŠ Stična, PŠ Višnja Gora, pod okriljem Čebelarskega društva Stična. Skupne moči so strnili čebelar Franc Bobnar ter mentorja Ana Šimac in Kristijan Re-šetič. Prvo leto se je krožka udeležilo 40 učencev. Zanimanje za krožek je veliko, tako da danes šteje 35 članov. Od leta 2020 pa deluje krožek tudi na matični šoli OŠ Stična, prav tako pod okriljem ČD Stična. Mentorici Petra Peunik Okorn ter Katja Kek Potokar se tedensko družita s 14 učenci. Naslednji dan, 19. maja 2023, pa smo vrata Hiše kranjske čebele odprli učencem OŠ Stična, PŠ Višnja Gora ter Vrtcu Polžek. Z nami se je družilo 220 otrok in učencev, ki so krožili med različnimi aktivnostmi ter spoznavali pomen čebel in drugih opraševalcev. Na ta dan smo premierno predstavili nov kamiši-baj. Uprizorila ga je kustosinja Petra Špehar, ki je otrokom in učencem približala živali, ki jih pogosto zamika med v panjih. S čebelarko so ob panjih z živimi čebelami spoznavali življenje v čebelji družini in njene člane. Za konec pa so prav vsi mladi obiskovalci ustvarjali ter domov odnesli izdelek, ki bo pomagal pri preživetju čebel in drugih opraše-valcev. Za ta dan je namreč nastala ozaveščevalna tablica, ki bo krasila marsikateri nepokošeni travnik v Občini Ivančna Gorica in drugod. Čebela Višnja na njej namreč opozarja, da naj se na travnikih najprej najejo čebele in druge žuželke, šele nato bo čas za košnjo. Letošnja pomlad s pogostimi padavinami marsikomu ni naklonjena, tudi čebelarjem in čebelam ne. Zato je pomembno, da s košnjami še nekoliko počakamo. O pomenu čebel in drugih divjih opraševalcev se pri nas zavedamo vsak dan. Pridite v našo družbo in se skupaj z nami angažirajte za boljši jutri. Za Hišo kranjske čebele Petra Peunik Okorn ra. S plesom nas je razmigala dobro usklajena mala plesna hip hop otroška skupina Guapa. Sledil je lutkovni nastop čebele Višnje, ki jo je animirala kustosinja Petra Špehar. Mala čebelica je poletela med otroke in jih povsem navdušila. Bila je zelo zaposlena z iskanjem hrane, saj je bil njen lonček povsem prazen, čebela Višnja pa grozno lačna. Res se ji je mudilo naprej, zato je otroke povabila, naj jo še kdaj obiščejo. Sledil je nastop ansambla s flavtami, pod mentorstvom Nikoline Kovač. Naposled je voditeljica Simona Zorc Ramovš otrokom prišepnila, da jih bo obiskala maskota čebele Višnje. Maskota je lahko žival ali predmet, ki se mu pripisuje srečo, je dejala voditeljica. Zelo uspešno so otroci z glasnimi, vzkliki, priklicali na vrata Hiše kranjske čebele, simpatično čebelo Višnjo. Kako je zaplesala z njimi! In kako se je vrtela! Prav nič sramežljiva ni bila, plesne korake si je delila tudi s plesno skupino Guapa. Po njenem plesu je sledil še nastop Stiške troble in fantov s Stične. Sedaj so si pa res vsi zaslužili torto velikanko, ki je za piko na i prispela na prizorišče. Čebela Višnja je vanjo zarezala, nato pa brž odletela k svojim prijateljicam čebelicam. Grižljaji slastne torte so se topili v ustih otrok in njihovih staršev ob kozarcu medene vode. Čeprav je bila torta zelo velika, ni od nje ostal niti en sam košček. Na koncu druženja so sledile še ustvarjalne delavnice, v okviru katerih so otroci lahko izdelali svojo Višnjo. Dogodek je organiziral Anže Knavs s sodelavci Hiše kranjske čebele. Petra Špehar 10 let delovanja Turističnega društva Ambrus Zadnjo majsko nedeljo je Turistično društvo Ambrus s pohodom po vinskih goricah ter krajšo slovesnostjo obeležilo 10. obletnico delovanja. Na zaključnem druženju na Štecnarjevem ranču članov in podpornikov društva so se spomnili preteklih dosežkov društva in začrtali jasne cilje za naslednje desetletje. Društvo je bilo med drugim tudi prejemnik dveh bronastih priznanjTuristične zveze Slovenije za najlepše urejeno vaško jedro v Sloveniji in številnih občinskih priznanj za urejenost turistično - informativne točke in njene oklice v Ambrusu. Pobudnica in zdajšnja predsednica TD Ambrus Jožica Blatnik je zbranim povedala, da je izjemno ponosna na vse dosežke, ki so jih dosegli v prvem desetletju. Društvo, ki ga je ustanovila še z nekaterimi prostovoljci iz Ambrusa, je bilo sprva namenjeno promoviranju ambruških krajev in njene okolice, deset let kasneje pa društvo skrbi za turistično ponudbo in izboljšanje kakovosti življenja v Krajevni skupnosti Ambrus. TD Ambrus je v vseh teh letih obstoja organiziralo številne pohode, tradicionalne sejme v središču kraja, kresovanja in večere pod kozolcem. Veliko skrb namenjajo tudi ohranjanju kulturne in naravne dediščine v kraju, sodelujejo pri obnovi vaškega jedra in skrbijo, da je kraj urejen in čist. Zadnja leta skupaj s Kulturnim društvom Ambrus ustvarjajo projekt domačih hišnih imen, s katerim varujejo kulturno dediščino. V imenu vodstva Občine Ivančna Gorica je zbrane na dogodku nagovorila direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič. Povedala, da je Občina nedavno ponovno prejela naziv Prostovolj-stvu prijazna občina in prav pro-stovoljstvo je tisto, ki je gonilna sila vsakega društva. V znak do- brega sodelovanja in spodbudo za naprej je društvu ob deseti obletnici delovanja izročila županov spominski kovanec. Prisotne je v imenu Turistične zveze Slovenije nagovoril član upravnega odbora Vlado Kostevc in društvu za 10 let uspešnega dela pri razvoju turizma podelil bronasti znak TZS. Na prireditvi se je društvo zahvalilo vsem članom, prostovoljcem, pokroviteljem in podpornikom za trud in podporo društvu. Dogodek so s petjem obogatili člani Moškega pevskega zbora Ambrus. Gašper Stopar A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Kmetijstvo 19 Dragi naši ljubitelji kulturne dediščine in sveta književnosti! Na Jurčičevi domačiji v jesenske barve vstopamo polni novih znanj in idej, ki smo jih kovali v pomladnih in poletnih mesecih. Če smo po mesecih intenzivnih vodstev po poteh Jurčičeve literarne zapuščine in načina življenja 19. stoletja ob koncu junija beležili visoko število obiskovalcev, pa je poletje na Jurčičevi domačiji kljub dežju potekalo prav tako živahno in delavno. V juniju, juliju in avgustu so obisko- valci lahko uživali v naših ponudbah doživetij Čebelnjaka zgodb, Jurčičevega izziva v naravi in domačiji ter ob klasičnih vodstvih za vse tiste, ki želijo spoznati zgodovinske podrobnosti obdobja, v katerem je živel in deloval Josip Jurčič. V vseh treh ponudbah smo skozi interaktivne pristope, čutne izkušnje in vzpostavljanjem dialoga obiskovalce popeljali v zgodbe iz Jurčičevega življenja, se dotaknili pomenov ljudskega pripovedništva v skupnosti in spoznali naravno in kulturno dediščino. Ravno zaradi vsebin, ki jih ponujamo in jih bomo razvijali tudi v prihodnje, smo na domačiji uspešno izvedli čiščenje muzejskih predmetov in objektov. Ker je Jurčičeva domačija z vsemi objekti spomenik lokalnega pomena in se zato varuje v skladu z varstvenimi režimi, smo čiščenje kot del restavratorsko-konservator-skih postopkov opravili s privolitvijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana. Skupaj z odgovorno konser-vatorko Aleksandro Renčelj Škedelj, ki deluje v omenjeni območni enoti zavoda, smo osnovali načrt čiščenja naše dediščine. Intenzivno čiščenje je potekalo cel teden, saj smo očistili pet objektov: sprejemnico oziroma skedenj, Krjavljevo kočo (dvocelična kašča), gospodarsko poslopje, čebelnjak in kaščo. Ker gre za historične objekte in predmete dediščine kot del zbirk, smo se odločili za način mehanskega oziroma suhega čiščenja. Večina objektov (z izjemo hlevskega dela gospodarskega poslopja) je namreč lesenih in se zaradi načina gradnje (tradicionalne obdelave lesa) in starosti (datacija med 1. polovico 19. stoletja in prvo polovico 20. stoletja) uvrščajo v etnološko dediščino. Zaradi tega, kot tudi dejstva, da je les higroskopičen material in privlači ogromno vlage oziroma vode, metode čiščenja z vodo ali kemičnimi sredstvi niso primerne. Da bi se izognili trajnim poškodbam lesa, smo površinsko umazanijo na zunanjosti in v notranjosti objektov očistili z uporabo kompresorja z višjim tlakom. Na enak način smo opravili čiščenje na predmetih, ki so del zbirk v objektih, pri čemer smo zaradi večje občutljivosti materialov pri razpihovanju umazanije uporabili nižji tlak. V obeh primerih, tako na objektih kot predmetih, smo površino dodatno očistili s sesalnikom za prah. Skrbno ohranjena dediščina je namreč temelj za njeno vključevanje v lokalno okolje in razvijanje dediščinskih vsebin, ki našim obiskovalcem ponujajo posebno doživetje. Ob tem delu smo ob podpori direktorice Maje Lampret sodelovali tudi preko Občine Ivančna Gorica, Janezom Radošem, z JKP Grosuplje in domačim Tomažin Art & Co, d. n. o, ker brez ustrezne mehanizacije pač ne gre! Naše sodelovanje z lokalno skupnostjo je v poznem poletju obrodilo prisrčen medeni sad. Zaključek literarne delavnice JSKD OI Ivančna Gorica pod vodstvom izjemne literatke, mentorice, peda- goginje Ane Poretna. Ker so pisanja bolj vešče kot mi, vključujem njihov prispevek med naše vrstice. Ana Porenta, mentorica: »Na Jurčičevi domačiji smo se junija s petimi literarnimi ustvarjalkami srečale na Muljavi. Čez leto smo izvajali mesečno literarno delavnico Ključ v listju v prostorih JSKD Ivančna Gorica. Posvečali smo se iskanju našega notranjega glasu, spoznavali različne oblike kratkih pesmi (od haiku-jev, definicij, peterostišij do činkvin) ter ustvarjali v teh oblikah. Vabimo vas, da se nam jeseni pridružite na drugi sezoni literarnih ustvarjalnic Ključ v listju. Dobivali se bomo vsako 3. soboto v mesecu kar na Muljavi, saj nas je povsem očarala.« Udeleženke zaključne delavnice so zapisale nekaj vtisov z junijske ustvarjalne sobote na Muljavi: Olga Ambrožič: »Iz preprostih besed, najljubših predmetov, od barv do živali, od rastlin do jedi, od dogodkov do reči, zajetih v igrico raziskovanja - smo našle pot vase. Ustvarile smo samosvojo odo sebi. Usta so zadrževala jezik, ki je preusmerjal energijo v svinčnik. Ustvarjalni nemir se je kotalil skozi vijuge možganskih povezav. Črpalka je s povišanim tlakom pošiljala kri, polno tvornosti globoko nekam, kjer biva ustvarjalnost. Počasi jo je zbujala, izzivala in usmerjala na popotovanje brez meja. Ana s svojim taktnim pristopom in umirjenim, skrivnostnim vodstvom, kot pomlad počasi vabi iz nas prve znanilce bujne, izvirne domiselnosti. Okrog nas je narava, letno gledališče, prisotnost Josipa Jurčiča skozi vnemo gospe Simone in čas, namenjen kreativnosti. Toliko muz na enem mestu, da postane svet umetnost. Zahvala, srčna pohvala vsem ustvarjalkam za izvirnost in bogastvo idej.« Mateja Mestnik: »Ni slučajev. V prisrčni literarni skupini smo se zbrale ženske v pravljični zasedbi: Ana, Simona, Nuša, Jana, Tina, Olga, Mateja. Na zaključnem srečanju na Jurčičevi domačiji je Simono zamenjala Simona. Vesolje ima dober smisel za humor, saj je poskrbelo, da se kljub spremembi bistvo ni spremenilo. Novo besedo kreirajo začetnice naših imen. Besedo, ki je igriva, a pomenljiva: NOSTAJM - in dokazuje, da nas vesolje navihano združuje in prepleta, da nastajamo vsaka zase, v skupini in širše.« Nuša Mihalič: ODA O OBLAKU Ti, ki pluješ po nebesni modrini, ki mežikaš skozi sončevo zaveso, napajaš se na gladini morja, pohajkuješ od hribov do dolin, nosiš senco, po kateri hrepeni uvelo rastje, nosiš vodo, ki jo prosijo usahle struge, v molitvah priporočajo se kmetje. Ti si sok življenja za kal v semenu. Naše sodelovanje s KD Josipa Jurčiča Muljava in ZKT Prijetno domače - Jurčičevo domačijo ima novo skupno zgodbo. Enodnevna otroška gledališka delavnica v maju, je bila mali test za redno dejavnost. Nadaljevalno petdnevno delavnico smo skrbno pripravili v avgustu (16. -22.) z dvanajstimi malimi igralci -naštevam jih po abecednem redu: Ambrož, Aurora, Ana, Eva, Ivan, Jakob, Lara, Lija, Liza, Patrik in Sara, naš tehnični pomočnik je bil Jošt, pri maski pa sta nam pomagala še Tim (Lijin brat) in mamica Lare in Sare. Tako je Jurčičeva domačija ob gledališki produkciji, ki smo jo imeli le za starše, v ponedeljek, 21. avgusta, ob 18. uri, poleg vseh živali, ki nas običajno obiskujejo, zaživela še z zgodbama čebel in medveda ter zajčje družine. Bilo je kratko in sladko. Bomo pa ostali skrivnostni, ker se pripravljamo že za naslednji podvig, ki bo predvidoma v tednu otroka. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno. Naš stil igre je zelo enostaven. Poudarek je na gibu, glasu in jasnem sporočilu - vse v stilu manj je več. Naj omenim, da je bil obvezni del delavnice tudi prosta otroška igra, locirana ob/v Krjavljevi koči. Se pa še učimo igre in se spoznavamo - mentorice Lidija, Meta in Simona prav tako! Naša najmlajša igralka je prvega septembra veselo zakorakala v prvi razred ... Jurčičeva domačija je bila v letošnjem poletju pravo zatočišče družin. Lepo nam je bilo z njimi. Spustili smo se v osupljive zgodbe kmetske-ga stanu 19. stoletja in v zelo nazoren status otroka v njem, zato da bi naši objekti čim bolj »zaživeli« v vonju lanenih plenic/povojev, stalnega dima iz odprtega ognjišča, v svetu doma narejenih otroških igrač, skromnosti ter času brez plastike. Dodajamo pa pomenljiv podatek: v Jurčičevem času je bilo 4/10 Slo- vencev starih od1 do 15 let. Čebelnjak zgodb je barvit čebelji dom. Ustvarjalno platno za umetniške duše. Rezultat harmonije človeka in narave. Domišljiji da barvo in obliko. V zelenem, spokojnem okolju Muljave in okolice. Starih zgodb tu ne zmanjka, a prostora za nove je vedno dovolj. Ob jesenskih barvah smo polno skupaj z vami pripravljeni na nove Jurčičeve IZZIV-e! Ekipa Jurčičeve domačije ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica 26. popotovanje s kolesi po Rimski cesti Turistično društvo Ivančna Gorica je v sodelovanju s TD Suha Krajina v soboto, 10. 6. 2023, že 26. izpeljalo poučno in rekreativno kolesarjenje po Rimski cesti od Ivančne Gorice do Valične vasi. Na štartu pred rimskim kamnom - miljnikom v Ivančni Gorici so se zbrali ljubitelji kolesarjenja iz bližnje in daljne okolice in se podali na popotovanje po Rimski cesti. Na štartu v Ivančni Gorici smo letos pogrešali »domače« kolesarje iz Ivančne Gorice. Prav tako so se zbrali kolesarji na Dvoru in se istočasno pripeljali do Valične vasi, kjer je bilo srečanje kolesarjev in zaključna prireditev. Cilj kolesarjenja je bil izjemoma v Valični vasi, ker je na Dvoru pri plavžu gradbišče. Prijazni vaščani Valične vasi in članice obeh turističnih društev so poskrbeli, da so se kolesarji najprej okrepčali, nato pa je v prijetnem druženju potekala podelitev priznanj posameznikom, ki se že več let udeležujejo popotovanja po rimski cesti. TD Ivančna Gorica se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli poskrbeli, da so se kolesarji počutili prijetno in domače v naši občini. Tatjana Skubic 20 Turizem maj-september 2023 številka 4 Hïcmoi Semanji dan v Stični Prva junijska nedelja v Stični je bila povsem v znamenju stiškega Semanjega dne. Več kot 30 rokodelskih mojstrov, ponudnikov izdelkov in storitev za krepitev zdravja, ekoloških pridelovalcev hrane, umetnikov in lokalnih društev ter zavodov se je predstavilo v najlepši luči. Sprva nekoliko sramežljivo so svoje izdelke predstavili tudi ukrajinski begunci, ki začasno bivajo v Stični. Pester spremljevalni program so domiselno povezovali trije domačini: uveljavljeni igralec Klemen Jane-žič, prodorna novinarka Anamarija Ficko ter mlada zdravnica in pevka Špela Stražišar. Po ubrani melodiji stiške godbe je zbrane pozdravil predstavnik TD Stična in mikrofon predal Klemnu Janežiču, ki je napovedal odprtje in blagoslov zeliščnega vrta ter predstavil osrednjo zgodbo letošnjega sejma, prihod stiške trte silvanca domov po 350 letnem popotovanju po Bavarskem. Medtem so oder pobelili stiški menihi z gosti. Veličasten pogled na bele kute in goste z novimi rdečimi lopatami je vzbujal radovednost in zbral veliko množico ob odru. V kratkem obredu je opat Maksimilijan File blagoslovil novi zeliščni vrt in skupaj z gosti slovesno zasadil 12 trt silvanca, ki bodo z leti ozelenile zid za zeliščnim vrtom. S podelitvijo naziva častni član se je Turistično društvo Stična zahvalilo dolgoletnemu predsedniku društva prof. Gregorju Ficku in s šopkom tudi njegovi desni roki gospe Martini Muhič. Oba sta si polna ponosa ogledala še predstavo plesne skupine ŠCJJ, kjer je prof. Ficko pustil dolgo sled na več generacijah dijakov. Po prisrčnih nastopih otrok in učiteljic PŠ Stična so Stiške dame, kot se je poimenovala telovadna skupina mlajših upokojenk, pokazale, kako pod vodstvom mentorice skrbijo za svoje zdravje in gibčnost. Kako reševati življenje s pomočjo defi-brilatorja, so nas naučili člani PGD Stična, hkrati pa so otroke animirali s prikazi uporabe gasilske opreme. Ušesa so nam razvajali glasbeni ustvarjalci zelo različnih zvrsti: Stiški kvartet, mlada glasbenika Špela in Matej, malo manj mladi ljudski pevci in godci, ki slišijo na ime Stu-denček, izvrstna etno-folk zasedba Propertea (izgovarja se properti), Oktet fantov KD Stična, duet Z an-dahtjo in najmlajši iz vrtca Ribniček. Otroci so odprtih ust prisluhnili pravljičarki Maji. Eden najboljših poznavalcev Virskega mesta je za nekaj minut v naši domišljiji oživil pomembno starodavno naselje. Žal vmesna ploha ni dovolila občutljivim glasbilom in opremi šolske skupine "Bumbarji iz knjižnice" na oder. Veselili smo se njihovega poustvarjanja rokovskih uspešnic. Prav tako dež in moker oder nista bila primerna za nastop Folklorne skupine Vidovo. Upam, da nas obe skupini obiščeta ob naslednjem podobnem dogodku. Mnogi so po končanem sejmu za zaključek dneva prisluhnili koncertu duhovniškega okteta Oremus v stiški baziliki. Kaže, da je sejem res zelo priljubljen, saj so celo deževni oblaki že nekaj dni prej napovedali, da si ga najverjetneje pridejo popoldne od Semanji dan ni zadnji tovrsten dogodek v Stični letos. Začeli smo se že pripravljati na jesenski Štrudlfest in Adventni sejem. Ker verjamemo, da takšni dogodki bogatijo bližnjo in širšo okolico, bomo s še večjo zavzetostjo nadaljevali z delom in ustvarjali vedno nove zgodbe. Vse, ki se nam želite pridružiti in soustvarjati zbirko zgodb, ki jo bo Turi- stično društvo spisalo v nadaljevanju, bomo toplo sprejeli medse. Kaj vse snujemo in kaj se bo dogajalo, lahko spremljate na Facebooku in spletni strani Turističnega društva Stična. Tam objavljamo tudi bližnjice do fotoalbumov in drugih zanimivih vsebin. David Mrvar, Turistično društvo Stična blizu pogledat. Držali so obljubo! Bili so edini nezaželjeni obiskovalci sejma. Sicer se je precej obiskovalcev dežja ustrašilo, veliko pa jih je ostalo, saj, kot so povedali, niso iz cukra. Sejem je dogodek, ki zahteva veliko priprav. Uspešen je lahko le, če vsi opravimo svoje delo. Kot je običaj, je na koncu priložnost še za zahvale vsem, brez katerih Semanjega dneva ne bi bilo: najprej vsem ponudnikom na stojnicah za njihovo nadvse pestro ponudbo in izvedbo delavnic za obiskovalce; Občini Ivančna Gorica za posojene stojnice in oder, Opatiji Stična in Župniji Stična za uporabo prostorov in opreme, PGD Stična za pomoč pri urejanju prometa in stojnicah, številnim članicam društva in krajankam za peko palačink in peciva in vsem članom društva ter drugim krajanom, ki ste brez razmišljanja priskočili na pomoč povsod, kjer je bilo treba; Avgustu Fincu, Toniju Kovačiču in Borutu Mesojedcu za prevoz stojnic in odra. Novi zeliščni vrt patra Simona Ašiča Samostansko podjetje Sitik d. o. o. se je na najlepši način poklonilo patru Simonu Ašiču, ki 30 let po svoji smrti še vedno spada med najbolj prepoznavne slovenske zeliščarje. Le nekaj metrov od patrovega groba so s pomočjo krajinskih arhitektov Špele Recer in Roberta Gostinčarja zasnovali in postavili zelo všečen zeliščni vrt. Na visokih gredah se obiskovalcu predstavljajo najpomembnejša zelišča in dišavnice naših krajev. V okviru Semanjega dne je opat stiške opatije Maksimilijan File novo pridobitev blagoslovil in jo s tem uradno odprl za obiskovalce. Ogleda vredni vrt naj bo vsem obiskovalcem v poduk, da je narava zvest zaveznik ob zdravstvenih težavah in najboljši vir kakovostne hrane. David Mrvar, TD Stična Člani OTZ Ivančna Gorica na srečanju v Solkanu Občinska turistična zveza Ivančna Gorica je v soboto, 27. maja 2023, popeljala avtobus petdesetih prostovoljnih članov turističnih društev TD Zagradec, TD Krka, TD Muljava in TD Višnja Gora na 27. srečanje turističnih društev obvodnih krajev Slovenije. Letošnje srečanje je organiziralo TD Solkan, na ploščadi Kajak kluba ob reki Soči. Nedaleč stran od svetovno znanega kamnitega solkanskega mosta in pod brvjo, katera je namenjena prehodu pešcev in kolesarjev, se je zbralo več kot 450 udeležencev TD iz vse Slovenije. Ob toplem sprejemu gostiteljev in pozdravnih nagovorov vodstva Turistične zveze Slovenije, predsednika Dominika S. Černjaka, ministra za naravne vire in prostor, Uroša Brežana, predsednika TD Solkan Branka Belingerja in župana mestne občine Nova Gorica Sama Turela se je vodstvo TZ Slovenije zbralo na strokovnem posvetu ob okrogli mizi s tematiko Ureditev postajališč za avtodome ob vodi, ki jo je vodil Drago Bulc, legenda slovenskega turističnega novinarstva. V nadaljevanju srečanja so potekali tematski izleti in ogledi na Solkanski most, Park miru Sabo-tin, Kostanjevico in Sveto goro, na katero smo se odpravili tudi člani OTZ Ivančna Gorica in se z avtobusom podali na strmo pot do frančiškanskega samostana in božjepo-tne bazilike Kraljice Svetogorske, ki leži na 681 metrov nadmorske višini s čudovitim razgledom na več koncev in hribovja Slovenije ter sosednje Italije. Po dobri uri in pol ogleda svetišča ter osvežitvijo v bližnjem gostišču smo se spet vrnili v Solkan, kjer smo se okrepčali z organiziranim kosilom v pokriti ploščadi kotal-kališča Karavla, Športno rekreacijskega centra Solkan in nadaljnjim programom. Pozdravila sta nas predsednice KS Solkan Ksenija Brumat in predsednik Sveta obvodnih krajev Slovenije Iztok Pipan. Glasbena skupina Ikebana je poskrbela za glasbeno popestritev prireditve. Nadaljevale so se zahvale in pozdravi prisotnih TD izmenjava spominskih daril, lesenih spominkov. Tudi predsednik OTZ Ivančna Gorica Stane Kralj je pozdravil gostitelje in se jim zahvalil za odlično organizacijo ter izročil spominsko darilo, maketo mlina in simbolov občine Ivančna Gorica. Ob tem zanimivem srečanju se je porodila ideja, da bi v prihodnjih letih lahko tudi v OTZ Ivančna Gorica organizirali podobno srečanje turističnih društev obvodnih krajev. Marjan Urbas TD Stična vabi na KULINARIČNO PREDSTAVITVENI DOGODEK V NEDELJO, 8. 10. 2023, na igrišče pred KD Stična od 14.00 do 18.00 Dišalo bo po svežem "štrudlju" različnih okusov. pester kulturni in zabavni program predstavitve krajevnih skupnosti predstavitev lokalnih ponudnikov kulinarike, turizma, dogodkov in doživetij predstavitev turističnih društev, vpis novih članov 36 ponudnikov različnih "štrudljev" degustacije "štrudljev" in drugih domačih dobrot ocenjevanje "štrudljev" prodaja domačih izdelkov in pridelkov A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Kmetijstvo 21 3. Gradiska salamijada in mednadorni festival žganih pijač V soboto, 15. 4. 2023, je Turistično društvo Lavričeva koča Gradišče nad Šentvidom in Stično skupaj z Društvom ljubiteljev domače žganjekuhe poskrbelo za živahno vzdušje na Gradišču. Organizirali so 3. Gradiško salamijado in 1. Mednarodni festival žganih pijač. Na Gradiško salamijado in ocenjevanje so salamarji prinesli 32 vzorcev, ki jih je ocenjevala strokovna komisija. Sestavljali so jo: predsednik komisije doc. dr. Mojmir Won-dra, podžupan Tomaž Smole, mesarski mojster v pokoju Zdravko Verčič, mesar in solastnik mesarstva Maver Miha Maver ter predstavnik TD Lavričeva koča Gradišče Boris Klemenčič. Najboljšo salamo po oceni komisij je izdelal Blaž Novak iz Zagorice pri Dobrniču, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Matjaž Bregar in Brane Novak. Poleg Gradiške salamijade pa je vzporedno potekal prvi mednarodni festival žganih pijač. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je na podlagi strokovne analize ocenilo več kot 200 vzorcev iz devetih držav. Najboljšim so bila podeljena priznanja, kolajne in pokale v desetih različnih kategorijah. Nekateri tekmovalci so se na samem dogodku tudi predstavili in tako obiskovalcem omogočili pokuši-no vzorcev. Vzorci so bili ocenjeni Svet hišnih ljubljenčkov v različnih kategorijah, absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal Jurij Klakočar z ginom. Jurij Klakočar in partnerica Tadeja, ki sta vzpostavila blagovno znamko Gineral (kozjanski gin), proizvedeta približno 500 steklenic gina na leto in v proizvodnji poudarjata prave domače sestavine. Seveda je bilo na dogodku poskrbljeno tudi za bogat spremljevalni program in številne degustacije. S svojim obiskom so nas razveselili tudi Nina Pušlar in člani zasedbe Stiški kvartet. Vse obiskovalce in proizvajalce kakovostnih žganih pijač je med drugim pozdravila tudi priznana poznavalka svetovnih žganj Majda Debevc. Organizatorji bi se na tem mestu zahvalili vsem obiskovalcem, sponzorjem in vsem, ki so pripomogli k organizaciji dogodka. Velika hvala tudi našim sponzorjem - Mesarstvo Maver Stična, Vinska klet Štoka, Vinska klet Jakše, Kmetija Pr Špan, Kmetija Janežič, Mikelj Spirits, ter Turizem Ivančna Gorica in Občina Ivančna Gorica. Hvala tudi Stiškemu Kvartet in vsem ostalim, ki se poskrbeli za odlično glasbeno vzdušje. Veseli smo, da je bil dogodek obiskan v takem številu in se ze veselimo 4. Gradiške salamijade. Špela Jerin, predsednica TD Lavričeva koča Gradišče Naše ljube mačke - hišni ljubljenčki ali potrošno blago? V naši družbi se je v zadnjih letih odnos do živali spremenil na bolje, predvsem odnos do najbližjih družabnikov, psov. Odnos do mačk, čeprav nas spremljajo že nekaj tisoč let, pa potrebuje spremembo na bolje. Zavetišča za živali opozarjajo, da se na njih pogosto obrnejo ljudje, ki iščejo mlado mačko, ob poizvedovanju pa povedo, da je prejšnjo povozil avto ali pa se preprosto ni vrnila domov. Prav tako so zavetišča polna zavrženih mačjih mladičev, kar kaže na to, da je populacija mačk številčno presegla količino domov, ki si želijo mačko za hišnega ljubljenčka. Lastniki mačk smo odgovorni za njihovo dobrobit, zato vam v članku navajamo prepričljive razloge, zakaj je bivanje v zaprtih prostorih najboljša izbira za naše ljubljene mačke. 1. Zaščita pred nevarnostmi: Življenje v zaprtih prostorih zagotavlja varno okolje, ki mačke ščiti pred različnimi nevarnostmi, na katere lahko naletijo zunaj. Prometne nesreče, napadi plenilcev, izpostavljenost nalezljivim boleznim in naključne zastrupitve so le nekatere nevarnosti, s katerimi se soočajo mačke na prostem. Če jih zadržujemo v zaprtih prostorih, ta tveganja odpravimo in zagotovimo njihovo varnost. 2. Daljša življenjska doba in zdravje: Notranje mačke imajo običajno daljše in bolj zdravo življenje. Pri zunanjih mačkah obstaja večja verjetnost okužbe z nalezljivimi boleznimi, kot sta mačja levkoza in virus mačje imunske pomanjkljivosti, ki se prenašajo z boji, ugrizi ali izpostavljenostjo okuženim živalim. Življenje v zaprtih prostorih zmanjšuje tudi možnost srečanja z zajedavci, kot so klopi in bolhe, ki lahko povzročajo nelagodje in prenašajo bolezni. 3. Preprečevanje nesreč in poškodb: Na prostem je veliko potencialnih nevarnosti, ki lahko povzročijo hude poškodbe mačk. Od padcev z dreves ali balkonov do srečanj z agresivnimi živalmi ali zaužitja strupenih rastlin - mačke na prostem se soočajo s številnimi tveganji. Življenje v zaprtih prostorih jih varuje pred temi nesrečami, zagotavlja njihovo dobro počutje in jim prihrani nepotrebno trpljenje. 4. Prenamnožitev: Če mačkam dovolimo nekontrolirano gibanje na prostem, lahko to negativno vpliva na okolje. Mačke na prostem, zlasti če niso sterilizirane ali kastrirane, prispevajo k prenamnožitvi prosto-živečih mačk. Zato vašemu odgovornemu zavetišču vedno sporočite lokacije populacij prostoživečih mačk, da bodo lahko poskrbeli za njihov odlov, sterilizacijo, kastracijo in jih potem vrnili nazaj v okolje. 5. Okrepljena vez in čustveno dobro počutje: Notranje mačke običajno razvijejo močnejše vezi s svojimi lastniki. Življenje v varnem in bogatejšem okolju, polnem spodbudnih igrač, praskalnikov in interaktivne igre, zagotavlja, da so mačke deležne duševne in telesne stimulacije, ki jo potrebujejo. To prispeva k njihovi splošni sreči, zmanjšuje raven stresa in pomaga preprečevati vedenjske težave. Zadrževanje mačk v zaprtih prostorih je odgovorna odločitev, ki daje prednost njihovi varnosti, zdravju in sreči. Z odpravljanjem morebitnih nevarnosti jim zagotovimo daljšo življenjsko dobo, jih zaščitimo pred nesrečami in poškodbami, ohranjamo okolje in krepimo vez s temi čudovitimi družabnicami. Vsebino omogoča trgovina Petish iz Ivančne Gorice Mačk, zlasti divje ali potepuške, ki se prosto gibljejo na prostem, lahko obravnavamo kot invazivno vrsto. So naravni lovci in lahko s plenjenjem malih sesalcev, ptic, plazilcev in žuželk močno motijo lokalne ekosisteme. Ti plenilski instinkti, ki so za mačke sicer nagonski, lahko porušijo občutljivo ekološko ravnovesje in prispevajo k zmanjšanju števila ranljivih vrst. Če mačke obdržimo v notranjosti domov, lahko zmanjšamo njihov vpliv na lokalne prostoživeče živali ter spodbujamo ohranjanje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. Odgovorno lastništvo mačk vključuje upoštevanje ekoloških posledic zunanjega pohajkovanja in sprejetje ukrepov za zaščito naših mačjih družabnikov in naravnega okolja. Starodobniški klepet ob pivu na Lučarjavem Kalu Turistično društvo Grča je na Lučarjevem Kalu pripravilo tradicionalno srečanje starodobnikov. V soboto, 6. maja, se je na vaškem igrišču dogajalo že od jutranjih ur ... Začelo se je s kuhanjem golaža, saj smo se odločili, da letos poleg starodobnikov naredimo še tekmovanje za najboljši golaž. Bilo je šest ekip in vsaka izmed njih je izžrebala svojo številko. Zgodaj so zanetili ogenj, si pripravili vse potrebne sestavine in kuhali golaž v kotlih kar nekaj ur. V dopoldanskih urah so nas obiskali tudi konjeniki iz Konjerejskega društva Radohova vas. Po že nekaj kilometrov prejahani poti so se pri nas okrepčali, se malo podružili, še bolje spoznali našo vas in se odpravili naprej. Okoli dvanajstih so prišli ljubitelji in lastniki starodobnih vozil. Večina izmed njih je članov kluba ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Codelli, s katerimi je TD Grča dogodek organiziralo. Sami so ga poimenovali SKOP - "starodobniški klepet ob pivu." Pripeljali so različne avtomobile, vmes pa je bilo tudi nekaj starih motorjev. Lastnik najlepšega avta po izboru udeležencev je prejel pokal. Ob razglasitvi naj starodobnika so bili znani tudi rezultati golažijade. Ekipe, ki so zasedle prva tri mesta, so dobile pokal. Letošnji zmagovalci so bili Dušan, Igor in Jure Turk, ki jim (še enkrat) čestitamo! Prireditve so se udeležili tudi predstavniki Občinske turistične zveze Ivanč-na Gorica. Hvaležni smo, da smo imeli sončen dan in dogodek dobro izpeljali, predvsem pa smo ponovno dokazali, kako pomembno je druženje, sodelovanje in povezovanje med ljudmi. Tjaša Zajc 22 Krajevne skupnosti maj-september 2023 številka 4 sb pil SsiMduT OTttlMj Nova gasilska vozila v naših gasilskih društvih Dobra opremljenost in strokovna usposobljenost prostovoljnih gasilcev sta ključna pogoja za učinkovito delovanje sistema zaščite in reševanja. To se je že neštetokrat izkazalo, nazadnje tudi ob letošnjih katastrofalnih poplavah. Tudi v naši občini gasilstvo dobro deluje ob podpori Občine Ivančna Gorica, v okviru Gasilske zveze Ivančna Gorica in Štaba civilne zaščite. Sredstva, ki jih zagotavlja Občina iz proračuna so še kako koristno porabljena, društva pa zbirajo sredstva tudi z raznimi prireditvami, veselicami in drugimi akcijami. V zadnjih mesecih so naša gasilska društva prevzela kar nekaj novih gasilskih vozil, ki so že v polni uporabi. lo. Lani so v društvu uspešno zastavili delo z mladimi in tako se nakup gasilskega vozila VW Transporter za prevoz moštva ujema z aktivnostmi mladih, ki jih bodo z novim vozilom lažje, predvsem pa varneje vozili na tekmovanja in srečanja. Novo vozilo predstavlja tudi nekakšno obeležitev praznovanja 90-letnice obstoja društva, ki je leta 2020 odpadlo zaradi epidemije. Tudi v tem obdobju je društvo vlagalo sredstva pri posodabljanju opreme in urejanju prostorov in zunanjih površin. Tako je gasilski dom z večnamenskim športnim in otroškim igriščem danes osrednji prostor za druženje in povezovanje krajanov iz Krajevne skupnosti Dob pri Šentvidu. PGD Metnaj je v mesecu juniju v uporabo predalo novo gasilsko vozilo GVM-1. Že pred leti je društvo nabavilo terensko vozilo znamke Mazda, namenjeno zlasti gašenju gozdnih požarov, a vozilo ni omogočalo prevoza večjega števila moštva. Z izgradnjo novih večjih in sodobnejših prostorov v gasilkem domu, so tudi načrti za novo kombinirano vozilo postali realnejši. Lani so v društvo že pripeljali novo vozilo Renault Trafic Passenger z devetimi sedeži in prostorom za dodatno gasilsko opremo, ki so ga v letošnjem letu uspešno nadgradili in opremili. Vodstvo društva se je ob tej priložnosti zahvalilo vsem zaslužnim za novo pridobitev, kakor tudi prejšnjemu vodstvu društva, nekdanjemu predsedniku Miroslavu Tulu, poveljniku Alešu Janežiču, tajniku Davidu Kastelicu in blagajniku Emilu Finku. Slednji so si v zadnjih letih zadali številne projekte v društvu in jih tudi uspešno izpeljali. Novo vozilo je blagoslovil stiški župnik p. Branko Petauer. Matej Šteh 9. Gasilski vikend - PGD Stična PGD Šentvid pri Stični je ob letošnji florjanovi maši v Velikih Češnjicah imelo slovesni prevzem in blagoslov novega kombiniranega vozila in drugih pridobitev v društvu. Novo vozilo znamke MAN je namenjeno prevozu moštva in je dodatno prilagojeno in opremljeno za vodenje intervencij. Vozilo ima zato ustrezno višino in dolžino, ima možnost premikanja sedežev in postavitev delovne mize in zunanjega senčnika. Deluje kot neke vrste mobilna pisarna. Društvo z njim nadomešča dosedanje kombinirano vozilo letnik 1999, namenjeno pa bo potrebam na območju celotne občine Ivančna Gorica. Poleg tega je društvo že lani uredilo nov poligon za izvajanje gasilskih vaj in preuredilo zunanje dvorišče gasilskega doma. V letošnjem letu je bila izvedena tudi nabava novega prireditvenega šotora dimenzije 40x15 m, za lastne potrebe in prireditve ter veselice v širši okolici. Vse nove pridobitve je blagoslovil domači župnik Izidor Grošelj. Konec meseca maja jev sklopu gasilske veselice novo vozilo za prevoz moštva znamke VW Crafter prevzelo PGD Ivančna Gorica. Vozilo je tako opremljeno, da je primerno za vodenje večjih intervencij in opremljeno za vse manjše tehnične intervencije in nudenje prve pomoči. Vozilo ima vgrajenih več radijskih postaj, mizo, zunanji senčnik in agregat. Za posredovanje na tehničnih intervencijah je v vozilo montirana lestev, motorna žaga, različno baterijsko orodje, orodje za vlamljanje, oprema za razsvetljavo. Za posredovanje prvih posredovalcev so v vozilo vgrajena nosila in reanimacijska torba z kisikom. Poudariti velja, da je preko poletja novo vozilo že sodelovalo na več kot 20 intervencijah in se izkazalo za zelo uporabno in primerno opremljeno. Gasilci PGD Dob pri Šentvidu so predali v uporabo novo gasilsko vozilo GVM-1 za prevoz moštva 16. junija. Blagoslov vozila je opravil kaplan župnije Šentvid pri Stični Aljaž Kraševec. Za manjše gasilsko društvo šteje že vsaka pridobitev, tehnična izboljšava, še posebej pa, če s skupnimi močmi pride do novega gasilskega vozila. Slednje je gasilcem iz Doba tudi uspe- Za začetek poletnih počitnic Po nekaj letih je PGD Stična obudila mladinsko tradicijo: Gasilski vikend. Potekal je od petka, 23. 6. 2023, do nedelje, 25. 6. 2023, pred in v gasilskem domu. Mentorji so pripravili pester in zanimiv program za mladino. V petek so organizatorji otroke najprej sprejeli, ti so se podpisali na zastavo gasilskega vikenda. Ko so se otroci nastanili, je sledil uradni uvod in učenje himne. Skupaj smo nato ob himni dvignili zastavo. Otroci so potem s pomočjo mentorjev na travi pred gasilskim domom postavili šotore. Sledila je večerja, nato pa že prve spoznavne igre. Ko se je stemnilo, smo zakurili taborni ogenj. Nadaljevali smo tudi tradicijo preteklih gasilskih vikendov, stražo ob tabornem ognju in krajo zastave. V soboto zjutraj smo imeli najprej jutranjo telovadbo, sledil pa je dvig zastave in himna. Po zajtrku smo se odpravili na krajšo pot do bližnjega potoka, kjer smo imeli delavnice, izdelovanje papirnatih ladjic in jezov iz naravnih materialov (listje, paličice in ostalo rastlinje). Vse, kar smo ustvarili, smo nato tudi preizkusili v potoku. Sledile so štafetne igre, kjer so otroci v štirih ekipah tekmovali, točke pa so zbirali na smo obudili mladinsko tradicijo ... Udeleženci Gasilskega vikenda s starši naslednjih igrah: raztegovanje zmrznjene majice, hoja preko podstavka, vodenje žogice po cevi, gašenje hiške, žvižganje s piškoti ter vlečenje cevi. Otroci so tako med tekmovanjem obudili tekmovalni in timski duh. Po uspešno končanih igrah so sledile vodne igre, kjer smo se obmetavali z vodnimi balončki, špricali z naprtnjačami in vedri. Sledila je slastna večerja, saj smo imeli kar žar večerjo. Sledilo je risanje na majice in gasilske igre. Za zaključek večera smo izvedli še eno tradicijo preteklih gasilskih vikendov, »gasilsko ohcet«, kjer smo za en dan poročili dva mentorja. V nedeljo smo si privoščili eno uro več spanja, sledila pa je jutranja telovadba. Po telovadbi smo imeli in mentorji zajtrk, za tem pa že pospravili šotore. Pridružili so se nam še starši in gasilski vikend se je zaključil z uradno podelitvijo priznanj za najboljše ekipe, najboljpridnega otroka in za sodelovanje, dobili pa so tudi društvene majice. Sledila je kratka, a sladka pogostitev. Mentorjem je bilo v veselje obuditi tradicijo, ki smo jo kot otroci izkusili tudi sami. Za mladino, ki se je udeležila gasilskega vikenda, pa je bila to nepozabna izkušnja. Upamo, da se prihodnje leto vidimo v še večjem številu, saj nam je ostalo še kar nekaj zanimivih idej. Anamarija Korevec, mentorica PGD Stična Slika: Arhiv PGD Stična a T P) fi m maj-september 2023 številka 4 Krajevne skupnosti Obrače l|p Temenica HfGn ZASRADEC ----f-—-— J —O PGD Stična ob vstopu v novo mandatno obdobje Občni zbor PGD Stična, 97. po vrsti, je potekal 11. 3. 2023. Prav tako kot v drugih društvih je bil to volilni občni zbor. Na njem je društvo dobilo novo vodstvo. Pravzaprav ne, sajbo odgovorno nalogo predsednika v mandatnem obdobju 2023 do 2028 še naprej opravljal Rok Oven. Prav tako se je tudi poveljnik David Mohorčič odločil sprejeti še en mandat. Volitve prinesle nekaj sprememb v upravnem odboru in poveljstvu društva. V govoru ob nastopu novega mandata sta predsednik in poveljnik izpostavila dogodke in prioritete, ki bodo rdeča nit mandata upravnega odbora, poveljstva ter celotnega članstva. PGD Stična se aktivno pripravlja na gradnjo prizidka gasilskemu centru Gre za gradnjo štirih dodatnih garaž, servisnih in drugih uporabnih prostorov. Nova dozidava bo tlorisnih dimenzij 24,1 x 13,5 m in v treh etažah. Gradnja bo potekala v treh fazah, pri čemer je prva faza obsega zagotovitev dodatnih garaž v kletni etaži, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje osrednje gasilske enote v občini. V naslednjih fazah pa še poveljniško sobo, garderobe, kopalnico in pralnico. V pritličju bo vhodni prostor, kuhinja in skladišče. V nadstropju so predvideni prostori za druge enote ZiR, kot tudi možnost prostorov za delovanje drugih društev in organizacij. Skupna neto površina dozidave bo 660,20 m2. Obstoječi del gasilskega doma in nova dozidava bosta funkcionalno povezana. Širitev je del Načrta razvoja gasilstva v Občini Ivančna Gorica v obdobju 20212030 in bo delno sofinancirana s strani GZ Ivančna Gorica. Gradbeni odbor je tik pred pridobitvijo vse potrebne gradbene dokumentacije in računamo, da bomo za gradnjo začeli še v letošnjem letu. Nakup novega operativnega vozila GVC-2. V skladu z sprejetim Načrtom razvoja gasilstva v občini Ivančna Gorica v obdobju 2021-2030 je PGD Stična že v letu 2022 začelo z aktivnostmi za nabavo novega operativnega vozila GVC-2 oziroma po prejšnji tipizacije GVC 24/50. V ta namen je bila ustanovljena delovna skupina, ki v društvu vodi in usklajuje aktivnosti za nakup ustreznega podvozja, izbiro nadgraditelja in nakup opreme. V tem trenutku se urejajo še zadnje podrobnosti za pripravo in objavo javnega naročila. V skladu z načrti naj bi bil prevzem novega vozila jeseni leta 2024. K temu izdatno prispeva dolg dobavni rok za golo tovorno vozilu ustreznih specifikacij. Sredstva za nakup bo v večji meri zagotovila GZ Ivančna Gorica 100 letnica PGD Stična V letu 2026 bo društvo praznovalo 100. obletnico obstoja, ki jo bo treba prav posebno slovesno obeležiti, saj gre za visok jubilej, poleg tega je naše društvo praktično ves čas svojega obstoja osrednje gasilsko društvo na tem območju. Poleg širokopoteznih in daljnoroč-nih načrtov se v društvu ves čas dogajajo tudi številne »manjše« stvari. Naj jih omenimo le nekaj. Tečaj za NGČ V naših prostorih že od začetka aprila poteka tečaj za nižjega ga- silskega častnika. 20 slušateljev iz društev v okviru GZ Ivančna Gorica posluša predavanja v obsegu 69 ur, poleg tega bodo morali opraviti še 44 ur praktičnih vaj iz predmetov, kot so gasilska taktika, tehnično reševanje, vozila in oprema, razvrščanje, informatika ... V kratkem se bo začel drug sklop praktičnega dela usposabljanja. Na koncu jih čakajo teoretični in praktični izpiti. Po opravljen tečaju bodo usposobljeni za vodenje operativne enote, gasilskega oddelka. Celodnevno usposabljanje V društvu smo na začetku maja izvedli celodnevno usposabljanje operativne enote. Usposabljanje se je udeležilo 24 gasilcev. Usposabljanje je bilo zelo koristno in poučno za vse, saj smo tako utrdili svoje teoretično znanje in pridobili nove praktične izkušnje. Verjamemo, da bomo tako še bolje pripravljeni na morebitne izzive, ki nas čakajo pri našem prostovoljnem delu za pomoč ljudem v stiski. Tokrat je bil poudarek Pripravi pene in gašenju s peno, prezračevanju zadimljenih prostorov, delu s tridelno raztegljivo lestvijo itd. To je bil le eden izmed dogodkov, ki jih organiziramo v PGD Stična z namenom dvigovanja kakovosti našega dela in krepitve našega kolektivnega duha. Dan odprtih vrat na Sema-njem dnevu Po nekaj letih se je v Stično vrnil Semanji dan, na katerem smo se predstavili tudi stiški gasilci. Sicer smo na ta dan načrtovali samosto- jen dogodek in sicer Dan odprtih vrat. Situacija pa je nanesla tako, da smo oba dogodka uspešno združili v enega. Na sejmu smo se predstavili z operativnima voziloma HTRV in GVC-1. Obiskovalcem smo demonstrirali temeljne postopke oživljanja z uporabo avtomatskega defebrilatorja, najmlajši so se lahko poskusili v zbijanju tarče z uporabo vedrovke, na ogled pa je bila tudi druga naša oprema in orodje. Obisk prvošolcev OŠ Stična Že nekaj let nas na začetku junija obiščejo prvošolci OŠ Stična. Na travnatem igrišču pred gasilskim domom izvedejo tehnični dan, kjer poleg gasilcev svoje dejavnosti in opremo prikažejo tudi policisti, reševalce pa so letos zamenjali vojaki. Vedno je lepo videti iskrice navdušenja v očeh nadebudnih šolarjev, ko vidijo in poskusijo nekaj novega. Naša želja je, da bi ta iskrica prerasla v plamen želje postati gasilec. Prav zato tudi s tega mesta vabimo starše, da otroke pripeljete v gasil- ski dom PGD Stična in jih vključite otroški in mladinski pogon. Naši mentorji mladine so super fantje in dekleta, ki bodo v vaših otrocih razvijali vrednote tovarištva, sodelovanja, zaupanja in medsebojnega spoštovanja. Obiščite naš spletno http://www.pgdsticna.si/mladina in pridite. Pred nami je mesec oktober, mesec požarne varnosti. Letošnja glavna tema so požari v naravi. Na to temo se vam bomo oglasili preko družbenih omrežji. Spremljate nas na Facebooku (https://www.face-book.com/pgdsticna) in Instagra-mu (https://www.instagram.com/ gc_pgd_sticna/) Gotovo boste v prihodnjih dneh večkrat srečali gasilce, predvsem okrog šol in vrtcev, saj nas v oktobru še posebno radi povabijo na obisk, kjer skupaj izvedemo vajo izpraznitve šolskega objekta oziroma evakuacijo. Gasilci PGD Stična želimo vsem občanom in občankam lepo in mirno jesen. Za PGD Stična Gregor Arko Letošnji 21. Viridin pohod številčno obiskan Na velikonočni ponedeljek se je okrog 250 po-hodnikov podalo na tradicionalni 21. Viridin pohod v Krajevni skupnosti Metnaj. Zbiranje pohodnikov se je začelo po 7.30, prijava pa je potekala na Izletniškem turizmu Okorn. Letos so bili na pohodu tudi pohodniki iz PD Šempeter v Savinjski dolini in PD Zabukovica, ki so se v naše kraje pripeljali z avtobusom. Pohod pa je bil tudi mednarodno obarvan, saj smo imeli v svoji sredi pohodnico iz Velike Britanije. Glede na število prijavljenih pohodnikov je bil to eden od najbolje obiskanih pohodov do zdaj. Člani KS smo razdelili majice in vodo, gasilci PGD Metnaj so pomagali pohodnikom pri parkiranju in skuhali kavo. Tako pripravljeni in opremljeni smo lahko štartali na pot. Pot nas je vodila skozi vas Metnaj, po gozdu smo se spustili do Drmožnika, sledila je pot mimo Babjega kolena in se nadaljevala ob sti-škem potoku do odcepa za Poljane. Tukaj se je začel prvi vzpon do vasi Poljane pri Stični. Na sadjarski kmetiji Janežič smo se okrepčali z domačim čajem, žganjem in jabolkom. Sledil je vzpon na najvišji vrh naše občine, hrib Obolno, kjer smo uživali v razgledu na okolico, je pa kot vedno na Obolnem pihalo, zato smo se hitro pobrali v zavetje in se spustili do Kmečkega turizma Berčon. Tukaj smo se spet okrepčali z domačim čajem in žganjem, na voljo pa so bile tudi ostale pijače iz njihove ponudbe. Pot v dolino se je nadaljevala čez vas Osredek, preko vasi Planina, ki je nedavno zaslovela kot vas z eno samo prebivalko. Bolj kot smo se spuščali, bolj se je Pristava dvigala nad nas in nam nalagala strah v utrujene noge. Spust smo preko vasi Debeče zaključili pri Belentinovih, kjer smo se lahko ponovno okrepčali in pripravili na zadnji in zelo strm vzpon na Pristavo. Prihod na vrh je bil pravo olajšanje, zato se je pot od cerkvice sv. Lamberta skoz Turistično vas Pristava do Izletniškega turizma Okorn zdela kot kratek sprehod. Pri Okornovih smo se okrepčali z dobro malico, dopolnili izpraznjene zaloge tekočin ter se na hitro malo spočili. V nadaljevanju nas je Viridi-na pot peljala do vasi Dobrava, kjer je kar nekaj pohodnikov zavilo v smer Metnaja in si tako skrajšalo pot do parkiranih avtomobilov, drugi pa so nadaljevali do Mekinj in se nato vrnili v Metnaj in tako dokončali celotno pot. Zahvaljujmo se vsem udeležencem, ponudnikom okrepčil in vsem, ki so po svojih močeh pripomogli k uspešni izvedbi pohoda. Aleš Janežič, predsednik Sveta KS Metnaj Izlet Turističnega društva Šentvid na Gorenjsko Po dolgem deževnem obdobju je bila bin-koštna sobota najlepši dan v mesecu maju. Sončen dan nas je spremljal vse do Ljubelja, kjer je bil naš prvi postanek. Lep pogled na hribe in prijetno druženje ob dobri malici je bil začetek našega izleta. Naslednji postanek je bilo koncentracijsko taborišče Ljubelj-Ma-uthausen. Mimo tega spominskega območja, ki vodi iz Tržiča proti Ljubelju in leži ob cesti, smo se mnogi velikokrat peljali, pa o tem nacističnem taborišču nismo veliko vedeli. Vodička nam je razložila zgodovino tega taborišča. Po napadu na Kraljevino Jugoslavijo je nacistična Nemčija zasedla Gorenjsko in na območju Karavank postavila koncentracijsko taborišče. Jetniki iz raznih taborišč po Evropi in civilni delavci, ki so bili iz našega območja, so gradili predor Ljubelj. Koncentracijsko taborišče je imelo dva dela, in sicer Ljubelj jug na naši strani in Ljubelj sever, ki je bil na avstrijski strani. Izgradnja predora je bila izjemno pomembna za prometno povezavo skozi Karavanke proti Jadranu. Taborišče je delovalo med leti 1943-45. Jetniki so morali s suženjskim delom v nečloveških pogojih graditi cestni predor, dolg 1566 metrov. Na te pretekle dogodke opominjata dva spominska prostora. Ohranjeni betonski temelji pričajo, da so tam stale barake, taborišča, vojaško poveljstvo in prostori za drugo osebje. Ohranjeni so tudi ostanki krematori-ja. Spominska soba v Karavli s fotografijami in predmeti pričuje takratno dogajanje. Ves ogled sta z izčrpno razlago vodila vodiča, ki sta nas popeljala čez to obdobje, ki naj se nikoli več ne ponovi. Od tu smo se odpeljali v Tržič. Ustavili smo se pred simbolom Tržiča; kovinskim zmajem. Tržič imenujejo tudi Zmajevo mesto, saj legenda govori o tem, da je po gori Košuti lomastil strašni zmaj. Izvalil se je iz jajca, ki ga je znesel petelin. Zmaj je sprožil plaz, ki je zasul naselbino in ljudi pognal v dolino. Tr-žiška glavna ulica priča, da je bilo tu veliko različnih obrtnikov. Zanimivi so portali železna vrata in polkni, ki so še iz časa, ko je Tržič zajel požar in slednji so ostali ohranjeni. V središču mesta je cerkev sv. Andreja, kjer je v 18. stoletju služboval Jakob Aljaž in prvi poslovenil božično pesem Sveta noč. Različne eksponate, delo in življenje takratnih prebivalcev je lepo prikazano v muzeju. Ob izčrpni in zanimivi razlagi smo si vse te dejavnosti iz prejšnjih časov tudi ogledali. Zelo zanimiv je čevljarski in tekstilni muzej. V novejšem času so odprli tudi zbirko alpskega smučanja z najbogatejšo zbirko smuči. Priznanja, kolajne, oblačila in smuči so podarili naši smučarji Mateja Svet, Jure Franko in Bojan Križaj. Pot nas je nato vodila na Brezje v proizvodni obrat Vivo, kjer se ukvarjajo z destilacijo žganih pijač, pridelavo kisa in različnih sokov ter nektarjev. Gostoljubni lastnik nas je popeljal čez proizvodnjo in nam predstavil njihove izdelke. V soseščini tega obrata pa je slovensko narodno svetišče - bazilika Marije Pomagaj. Večina si nas je ogledala notranjost bazilike. Nekateri so z molitvijo obogatili in umirili svojo dušo. Zadnja naša postaja je bila gostilna Pri Slavki, kjer so nas lepo in obilno postregli. Utrujeni, a zadovoljni smo se v večernih urah vrnili v Šentvid. Dragica Lampret Krajevne skupnosti maj-september 2023 24 Praznovanje krajevnega praznika v Ambrusu 24. junij je za Ambrušane prav poseben datum. V duhu dneva državnosti, ki nastopi kmalu za tem, se ta dan v vasi odvija prireditev, s katero krajani obeležujejo krajevni praznik. Kulturni program, ki mu sledita druženje in golaž, je postal že prava tradicija v Ambrusu, zato ta dogodek, ki je nastal s sodelovanjem kulturnega, turističnega in gasilskega društva, tudi letos ni smel manjkati. Obiskovalci so se v soboto, 24. ju številka 4 OTttmii Tradicionalno srečanje krajanov KS Višnja Gora KS Višnja Gora v sodelovanju z lokalnimi društvi in organizacijami vsako leto na začetku junija prireja tradicionalno srečanje krajanov. Tudi letos se je odvil dogodek s pestrim kulturnim in zabavnim programom. nija, zbrali na šolskem igrišču, kjer se je ob 20. uri začel kulturni program, ki sta ga povezovala Nejc Hrovat in Tanja Škufca. Prireditev je bila predvsem glasbeno obarvana: lahko smo prisluhnili Mešanemu in Moškemu pevskemu zboru Ambrus, prvič pa je po ambruški dolini zazvenel tudi avstralski inštrument didžeridu, na katerega je zaigrala Katarina Živec, ki nam je kasneje namenila tudi nekaj besed kot predstavnica Krajevne organizacije Rdečega križa Ambrus in ob tej priložnosti še podelila priznanja krvodajalcem. Prisotne sta nagovorila tudi podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole in predsednik Krajevne skupnosti Ambrus Robert Hočevar. Prireditvi ni manjkal niti likovni pridih, ki so ga s svojimi umetninami pričarali sodelujoči na delavnici za otroke, ki jo je vodila Pavla Jakopič, ljubiteljska slikarka, ki svoje veščine in ljubezen do umetnosti že vrsto let prenaša na sokrajane. Kulturnemu programu sta sledila okusna pogostitev s tradicionalnim golažem, ki so ga pripravili ambru-ški kuharji, in druženje s sovaščani. Dogodek, ki vsakoletno združuje tradicijo, umetnost, kulturo in trdo delo prizadevnih krajanov, je storil točno to, čemur je namenjen: povezal nas je in nam popestril dan, hkrati pa nas opomnil na ljubezen do domovine in lastnega kraja. Maša Žnidaršič 2. prvomajski pohod na Bovljek Turistično društvo Zagradec je v ponedeljek, 1. maja 2023, na praznik dela organiziralo »2. prvomajski pohod na Bovljek«. Na voden pohod smo se odpravili iz Zagradca preko Malega Globokega in Kuželjevca vse do najvišjega vzpona na Bovljek. Med potjo so se nam pridružili tudi pohodniki iz Grintovca ter Velikega Globokega. Trasa pohoda je bila za nekatere manj, za druge bolj zahtevna, vsi pa smo bili na koncu zadovoljni z osvojitvijo vrha, kar je razvidno tudi iz skupinske fotografije. Na poti proti cilju smo imeli zadnjo postojanko na Kuželjevcu, kjer je za odlično pogostitev s hrano in pijačo poskrbel Marko, za kar se mu zahvaljujemo. Pohod smo izkoristili kot čas za dru- ženje, nabiranje kondicije in predvsem povezovanje naše skupnosti. Vsem pohodnikom se zahvaljujemo za dobro voljo in klepet ter obenem vabimo tudi ostale navdušence, da se nam naslednje leto pridružite. Petra Perko Prvega so s podporo Kulturnega društva Janez Cigler sooblikovali mladi ustvarjalci kulture: malčki iz Vrtca Polžek, otroški in mladinski pevski zbor ter plesna skupina učenk PŠ Višnja Gora, program pa sta hudomušno povezovala Leon in Tobija Ključevšek. Okoli 300 zbranih krajanov sta nagovorila tudi predsednik Sveta krajevne skupnosti Višnja Gora, Jurij Omahen in župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki sta povzela načrte za razvoj kraja v prihodnjem letu. KORK Višnja Gora je kot vsako leto podelil priznanja najzaslužnejšim krvodajalcem. Za presenečenje in popestritev dogajanja so poskrbeli gostujoči folkloristi iz KD sv. Mihaela Grosuplje in mlada glasbena skupina AR'n'BI. Na stojnicah so svoje dejavnosti predstavili Vrtec Polžek, PŠ Višnja Gora, TD Višnja Gora, TD Polževo in Hiša kranjske čebele. Za hrano in jedačo so poskrbeli člani PGD Višnja Gora. Zahvala velja prav vsem sodelujočim, ki so prispevali svoj košček v ta barviti mozaik dogajanja. Veselimo se že prihodnjega, še bolj plodnega sodelovanja! Zapisala: Špela Bašar, Svet KS Višnja Gora Očistili smo našo krajevno skupnost Že vrsto let ob prihodu pomladi po različnih slovenskih občinah potekajo čistilne akcije in nič drugače ni bilo tudi letos. Tudi Krajevna skupnost Zagradec in Turistično društvo Zagradec sta organizirala čistilno akcijo v svoji lokalni skupnosti. Udeleženci akcije so dokazali, da jim je mar za čisto okolje in da se zavedajo težav, ki jih povzročajo odpadki. Namen čistilne akcije je bil očistiti okolje, da bo privlačno za prebivalce in obiskovalce kraja, s tem pa prispevati tudi k ozaveščanju in boljši kakovosti življenja v lokalnem okolju. Organizator dogodka se zahvaljuje vsem udeležencem ter hkrati poziva, da skupaj poskrbimo, da bo za nami čisto. Petra Perko, Svet KS Zagradec Praznovanje materinskega dneva v Hrastovem Dolu Krajevna skupnost Dob je v petek, 24. marca 2023, v stari šoli v Hrastovem Dolu organizirala tradicionalno kulturno prireditev ob praznovanju materinskega dneva. Na prireditvi z bogatim kulturnim programom so nastopili otroci iz Krajevne skupnosti Dob, Moški pevski zbor Dob, Moški pevski zbor Prijatelji in članice Kulturno športnega društva Dob - Papirčkarice. Za raznolik in zanimiv otroški kulturni program je poskrbela sokra-janka Ida Štimec, ki je prireditev tudi povezovala. Tekst zanj je napisala Tjaša Zajc. Ida Štimec je skupaj z otroki pripravila kratko gledališko igro z naslovom Darilo za mamico (avtorice Valentine Adam). Več otrok se je na prireditvi predstavilo Otroci KS Dob pri igranju otroške gledališke igrice Darilo za mamico. tudi s samostojnimi in skupinskimi dvorani navdušile še Papirčkarice, pevskimi, recitatorskimi, plesnimi ki so zaigrale skeč z naslovom Šefica in glasbenimi nastopi. Na koncu zbolela. prireditve so publiko v polni šolski Dušan Štepec Mali oglas Oddamo stanovanje za delavce v Ivančni Gorici. V stanovanju je internet, TV, ogrevanje, parkirni prostori. Informacije: 040 359 150 A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Krajevne skupnosti 25 "Nam je mar za naš kraj" Pod geslom "Nam je mar za naš kraj" je Turistično društvo Stična na dan Zemlje, 22. aprila 2023, v sodelovanju s KS Stična izvedlo čistilno akcijo v Stični, ki so se je udeležili krajani in člani samostanske družine. Z združenimi močmi smo očistili predvsem središče Stične. Na parkirišču pri samostanu, tik ob občinski info tabli, smo po oceni strokovnjaka odstranili dve posušeni lipi. Kasneje bi lahko predstavljali nevarnost za otroke, ki vsak dan na tem mestu čakajo šolski avtobus. Na njuno mesto bomo posadili sivko in tako osvežili in polepšali prostor na postaji. S strojnimi pripomočki so moški požagali in odstranili razraslo grmovje ob stiškem potoku. Vzdolž samostana smo pograbili zelenice, pometli športno in očistili otroško igrišče. Metle so plesale po nekaterih cestah, kosilnice so neusmiljeno krajšale pričesko zelenicam, pa tudi potok si po temeljitem čiščenju lažje utira pot po stiškem polju. Po končanem delu smo se na pobudo opata, p. Maksimilijana polni pozitivne energije prepustili razva-janju samostanskega kuharja. Pripravil nam je odličen ričet s klobaso in domač jabolčni zavitek. Obema najlepša hvala! Želimo si naš kraj ohraniti lep in urejen skozi vse leto. Člani društva bomo skrbeli za njegovo urejenost in lepši izgled. Vse krajane vabimo, da se nam pridružite, saj je to naš kraj. Še lepše bi bilo, če bi vsi skupaj preprosto prenehali smetiti skupne površine in predvsem ohranjali čistočo pri obisku otokov za ločeno zbiranje odpadkov. Vsi vemo, kaj tja sodi in kaj ne. Poskusimo spremeniti naše navade in spoštujmo našo skupno lastnino. Občini predlagamo, da po vzoru številnih drugih namesti samopostrežna držala za vrečke za pasje iztrebke, saj postajajo prav ti vse bolj moteči. Turistično društvo Stična Zdravstveno letovanje otrok 2023 Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje si že leta prizadeva, da bi čim več otrok z zdravstveno in socialno indikacijo doživelo nepozabne poletne počitnice na morju. Tudi letos smo odpeljali na osemdnevno letovanje v Zdravilišče Debeli rtič 148 otrok in mladostnikov, od tega po 66 otrok iz občin Grosuplje in Ivančna Gorica ter 16 otrok iz občine Dobrepolje. Najmlajša je štela dobrih 5 let, najstarejša pa je že dopolnila 17 let. Otroke je spremljalo 17 mentorjev - prostovoljcev pod vodstvom pedagoške vodje. Naša skupina je tradicionalno ena izmed največjih zunanjih poletnih skupin v zdravilišču, vedno pa so nas veseli, saj pustimo dober vtis. Tudi ta skupina je preživela sproščene in varne počitnice na čudovitem rtu, ki ga krasijo sončni dnevi, iglavci in čist zrak. Veliko časa smo preživeli v in ob morju, se hladili s sladoledom in uživali v igri v prijetni senčki. Zabavali smo se na številnih igralih in raziskovali okolico. Za otroke smo pripravili veliko ustvarjalnih delavnic ter športnih in povezovalnih dejavnosti. Več kot polovica fantov je obiskovala nogometne treninge s trenerjem Nogometne zveze Slovenije (NZS). Obiskali so nas animatorji z zavoda Enostavno prijatelji, ki so nam pripravili Igre brez meja. Tako smo se preizkusili v lokostrelstvu ter zabavnih in vodnih igrah. S svojimi triki nas je zabaval klovn, veseli pa smo bili tudi velikega pisanega padala. Posebna popestritev so bili kajaki in supi. Skupina najstarejših fantov se je še posebej izkazala in po zalivu na kajakih oz. supih zapeljala tudi najmlajše udeležence letovanja. Trije otroci so v času letovanja praznovali rojstni dan. Presenetili smo jih s tortico in darilom. Delo je imela tudi Zobna miška, ki je kar 3x iskala, pod katero blazino se skriva izpadli zobek. Ob večerih smo se družili na večernih plesnih animacijah in uživali ob čudovitih sončnih zahodih. Da pa nas bodo prijetni poletni spomini spremljali čez celo leto, smo domov odnesli vsak svojo naramno vrečko oz. uporabni nahrbtnik in skupinsko sliko. Medtem, ko so po Sloveniji divjala huda neurja, pa smo bili mi na var- nem. Žal pa nismo uspeli ubežati virozi, ki se je odločila, da bo preverila imunsko odpornost naših otrok. Nekaj otrok je tako moralo predčasno zapustiti letovanje. Čeprav je bila le lažja viroza, pa je bila precej nalezljiva, zato je bilo potrebno hitro in učinkovito ukrepanje. Cela pedagoška ekipa se je izdatno potrudila, da so preostali otroci lahko nemoteno dokončali letovanje. Hvala vsem, ki ste tako ali drugače podprli letovanje: Rdečemu križu Grosuplju za organizacijo letovanja, občinam Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica za podporo, dona-torjem in Zdravilišču Debeli rtič, ki nas je gostilo. Predvsem pa zahvala celi pedagoški ekipi, ki se je izjemno potrudila, da je bilo letovanje tudi profesionalno izvedeno. Vesna Pregelj, pedagoška vodja Srečanje starejših in bolnih krajanov KORK Krka Srečanje starejših in bolnih krajanov Krke smo pripravili 4. junija 2023 ob 11.30. Povabili smo 63 starejših, od katerih se je dogodka udeležilo 27 povabljenih in nekaj njihovih spremljevalcev. Po maši, ki jo je vodil g. Dejan Pavlin, župnik na Krki, smo se tudi letos zbrali v veroučni učilnici v župnišču na Krki. Najprej smo se povabljenim zahvalili za udeležbo in jim postregli pripravljene dobrote. Gospod Pavlin je prijazno nagovoril povabljene goste in z njimi prijetno pokramljal. Ob dobri postrežbi, radostnem klepetu in prijetnem vzdušju smo se v župnišču zadržali kar nekaj časa. Srečanje je lepo uspelo in nas povezalo med seboj. Pri pripravah in organizaciji je sodelovalo 10 prostovoljk in njihovih otrok. V imenu KORK Krka se lepo zahvaljujemo g. župniku in vsem prostovoljkam za pomoč pri pripravi in izvedbi dogodka ter za dobro pecivo, ki so ga spekle. Za KORK Krka Marija Zajc Zahvala krvodajalcem Štiridnevno spomladansko krvodajalsko akcijo smo začeli v Šentvidu pri Stični, prišlo je 50 krvodajalcev, v Grosupljem je prišlo 120 krvodajalcev, na SŠJJ v Ivančni gorici 127, zaključili pa smo na OŠ Dobre-polje z udeležbo 85 krvodajalcev. V štirih dneh se je zvrstilo kar 382 plemenitih ljudi, ki s svojo krvjo pomagajo reševati življenja. Skoraj 80 več kot lani spomladi! Nekateri so darovali kri na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani. Iz srca hvala vsem! Hvaležni smo tudi vsem, ki so nam nudili prostore in pomagali pri pripravi in pospravljanju prostorov, razdeljevanju malice in napitkov, pri obveščanju ali so kakor koli drugače pripomogli k lepi udeležbi in prijetnemu vzdušju. V Šentvidu pri Stični je gospa Cirila Kastelic, ki je tudi naša prostovoljka, kri darovala zadnjič in to že štiridesetič. Iskrene čestitke! V Srednji šoli Josipa Jurčiča se bo naslednja krvodajalska akcija spet preselila iz telovadnice v šolske učilnice. Lepo je bilo, da smo se po treh letih lahko vrnili v prijetne šolske prostore OŠ Dobrepolje, kjer je bila za malico spet prava slastna krvodajalska klobasa, takoj zjutraj pa nas je v gasilskih uniformah razveselila skupina gasilcev iz Zdenske vasi. Med zaposlenimi Zavoda za transfuzijo, ki jemljejo kri, so mnogi tudi sami krvodajalci in eden od njih je tudi naš občan Dražen Franic, ki je kri daroval že 123-krat, za kar ga iskreno občudujemo in se mu zahvaljujemo! Veselimo se vseh zvestih dolgoletnih krvodajalcev in vseh mladih, ki so darovali kri prvič. Vsak dober namen naj pomaga k reševanju življenj in okrevanju pri hudih boleznih ali operacijah! Nasvidenje spet na začetku oktobra. Anica Smrekar in Matjaž Marinček RKS - Območno združenje Grosuplje OBMOČNO ZDRUŽENJE G R O S U P L J E vabina ^Ov^? KRVODAJALSKO AKCIJO V PETEK, 6. 10. 2023, OD 8. DO 12. URE, V ŽUPNIJSKEM DOMU V ŠENTVIDU PRI STIČNI ZA ODVZEM SE PREDHODNO NAROČITE NA: 051/ 389 270, 051/ 671 147 ali 030/716 796. S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. SKUPAJ REŠUJMO ŽIVLJENJA Podružnica Ivankine Spominčice ALZHEIMER SLOVENIJA Občina Ivančna Gorica Spominčica - Alzheimer Slovenija, Podružnica Ivankine Spominčice, v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica organizira predavanje »ZDRAVLJENJE ALZHEIMERJEVE BOLEZNI 2023: LUČ NA KONCU TUNELA!« Predaval bo predsednik Strokovnega sveta Spominčice prof. dr. Zvezdan Pirtošek, v soboto, 21. oktobra 2023, ob 16. uri, v prostorih Župnijskega doma v Šentvidu pri Stični. Prva zdravila za Alzheimerjevo demenco z omejenim učinkom so se pojavila ob koncu 20. stoletja, nato pa 20 let ni bilo nobenega napredka. Predavanje bo predstavilo zdravljenje s temi zdravili, a tudi pomembno prihajajoče novo zdravilo, ki predstavlja luč na koncu tunela. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je priznani zdravnik in predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, ki s svojim izjemnim delom ozavešča javnost o nevrodegenerativnih boleznih, še posebej demenci. Dogodek je brezplačen in bo potekal v Župnijskem domu v Šentvidu pri Stični, Šentvid pri Stični 69. Število mest je omejeno, prijave so obvezne: ivankinespomincice@ gmail.com NE POZABITE PRITI! 26 Krajevne skupnosti maj-september 2023 številka 4 IlitttMi Šola zdravja na Krki - Zdrav življenjski slog Četrto leto teče, odkar se na Krki prostovoljno udeležujemo jutranje telovadbe 1000 gibov, ki poteka v okviru Društva Šola zdravja. Vsako jutro se, ne glede na vremenske vplive, zberemo ob 7.30 na šolskem igrišču v središču Krke. Poleti, v času poletnih počitnic, smo poiskali senco na parkirnem prostoru ob osnovni šoli. Pozimi telovadimo na šolskem igrišču z rokavicami in v bundah, nič se ne pritožujemo in ob koncu vedno veselo zapojemo našo »himno«: Tam ob reki ljubezni telovadimo zdaj, družba naša vesela zbere vsaki se dan. Vse naše sklepe prav radi razgibamo si, da še dolgo poskočnost ohranimo si. Veseli smo spodbudnih pozdravov mimoidočih sprehajalcev psov, staršev z otroki, hitečih v vrtec ali šolo. Enega udeleženca redno spremlja tudi njegov pes po imenu Tobi. Včasih Tobi teče z nami, ko mu je vroče, se uleže na asfalt in opazuje, če vaje pravilno izvajamo. Kadar dežuje, vaje izvajamo pod nastreškom šolskega igrišča. Simon in Miran sta se potrudila in izdelala lesene stopnice, da nam ni treba hoditi po travi, snegu, ampak se po njih povzpnemo pod nastrešek. Od pomladi telovadimo v oranžnih majicah z logotipom društva, prepoznavne so po celi Sloveniji, za kar se moramo zahvaliti TD Krka, ki nam je sponzoriral majice. Iskrena zahvala gre predsedniku in članom TD Krka, ki so podprli naša prizadevanja in nas na ta način še dodatno spodbudili k vsakodnevnemu gibanju. Ob torkih popoldne so se nekatere članice udeleževale projekta Di-hajmo z naravo v Ivančni Gorici, ki tudi poteka v okviru Šole zdravja. Nekatere članice se udeležujejo iz- obraževalnih seminarjev, ki jih prireja društvo, druge pa koristijo možnosti letovanja ali počitnikovanja v okviru društva. Društvo izdaja tudi revijo, ki jo prejmejo vsi člani. V njej lahko preberemo tudi veliko koristnih nasvetov, med drugim tudi o zdravem prehranjevanju starejših. Jutranja telovadba in hoja pa nas ne povezuje samo v gibanju. Skupaj si ogledamo tudi kakšno gledališko predstavo ali koncert. Udeležujemo se organiziranih skupinskih pohodov po Dolenjski. Z vlakom smo se odpeljali npr. na kavico v Novo mesto, kjer smo si mesto tudi ogledali. Trenutno načrtujemo vožnjo z vlakom do Kočevja, da si ogledamo znamenitosti in se sprehodimo ob kočevskem jezeru. Udeleženci, tako jutranje telovadbe kot hoje, se zavedamo, da gre za naše zdravje. Dobro počutje pripomore k večji samozavesti, zato se pogumneje spoprijemamo z življenjskimi preizkušnjami. Najpo- membneje pa je zavedanje, da ne koristimo samo sebi, ampak tudi družbi. Zato se bomo razveselili vsakega novega člana ali članice, ki razmi- šlja podobno, ki se nam bo pridružil na šolskem igrišču OŠ Krka ob 7.30. Lepo vabljeni. Joži Petrič Letovanje v hotelu Delfin, Izola Že več let se naše društvo upokojencev v spomladanskem času odpravi na letovanje v hotel Delfin v Izolo. Letos že štirinajstič. Letovanja v aprilu se je udeležilo 28 oseb. Imeli smo organiziran avtobusni prevoz v obe smeri. Nekateri so šli z lastnim prevozom. Prispeli smo srečno. Po prijavi in namestitvi v hotelu smo raziskovali, se sprehajali ob morju in se družili ob prijetnem klepetu. V hotelu je bilo vsak dan poskrbljeno za pestro dogajanje, še posebej ob večerih. Prvi večer smo uživali v poslušanju moškega pevskega zbora Rožmarin iz Mirne Peči. Drugi in tretji večer je bila glasba za ples. Četrti dan smo se udeležili kulinaričnega popoldneva z Emilijo Pa-vlič in prisluhnili njenim izkušenim nasvetom iz kulinarike. Peti dan je bila tombola in naši dve udeleženki sta bili izžrebani za nagrado. Šesti dan je bil ravno tako popestren z znamenitim Delfinovim plesom in živahnim programom. Za kopanje se je odločil vsak po svoji želji, zmožnosti in času; za vse je bilo poskrbljeno. Udeležili smo se tudi vodene telovadbe v vodi in organiziranih pohodov. Z nami je bil tudi Janez Čebular, s katerim smo prehodili lepo vodeno pot nad Izolo, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Sprehajali smo se ob morju, občudovali marino in znamenito mesto Izola. V avli hotela so lokalni ponudniki razstavljali svoje izdelke iz sivke, razna zelišča, kreme, okraske in dobra vina. V hotelu je bilo poskrbljeno za dobro hrano, bilo čistočo in hotelsko osebje zelo prijazno, tako smo bili vsi zadovoljni. Družili smo se ob kavi, prijetno klepetali in občasno Šentviški upokojenci smo obiskali Luko Koper Upokojenci radi hodimo na organizirane izlete, saj po večini nismo več vešči daljših samostojnih voženj z avtomobili. Najbolj pa nas veže druženje. Poleg tega spoznavamo nove kraje in njihove znamenitosti. Vsi izleti so strokovno vodeni. S predlogom, da si ogledamo Luko Koper, smo se odzvali v velikem številu. Avtobus s petdesetimi sedeži je bil zaseden v celoti. Na lep sončen, malo svež pomladni dan smo se popeljali proti Kopru. Pred vhodom v luko nas je pričakal vodič. Razkazal nam je to ogromno področje, kjer so vsidrane prekoo-cenaske ladje s tovorom ali potniki. Po luki nihče ne hodi peš, tudi delavci se vozijo z avtomobili, ki so namenjeni prav njim. Ogledali smo si kako žerjavisti na ogromnih žerjavih pretovarjajo kontejnerje Tu je največji avtomobilski terminal v Evropi. Prvi in vodilni na Jadranu pa so s kontejnerskim terminalom. Za drobno razsuto rudo imajo poseben ograjen prostor, da jim veter - burja ne odnese drobnega prahu. Vodič nam je povedal tudi podatke glede površine skladišč in rezervar-jev. Površina pristanišča je 282 ha, skladišč 518 000 m2, 47 000 m2 pokritih površin, 203 000 m3 re-zervarjev, 38 km železniških tirov in globina morja v pristanišču je 18 metrov. Zaradi nizke gladine morja Šentviški upokojenci so popotniki Včasih nam vreme muhasto zagode, a šentviški upokojenci se ne damo. Tako smo 6. 6. 2023 načrtovali popotovanje z vlakom v Kočevje. Prestop v Grosuplju je bil hiter, pot do jezera celo sončna, pogled na novo plažo ob najčistejšem slovenskem jezeru navdušujoč, kosilo v gostišču Tušek pa izvrstno. Čas, ko je deževalo, smo porabili za proučevanje nekdanjih Kočevar-jev v Šeškovem domu. Po okrepčilu pri Medu smo se spotoma ustavili tudi v znameniti cerkvi sv. Jerneja. Tu nas je nepričakovano prijazno pozdravil tamkajšnji župnik in nam z veseljem predstavil bogato domačo cerkev. Ko smo pot po Kočevju zaokrožili, smo zadovoljni spet posedli na moderni vlak in vožnja mimo prenovljenih postaj je hitro stekla do Šentvida. tudi zapeli. Za naslednje leto smo že rezervirali termin od 11. 4. - 18. 4. 2024. Letovanje nam je ostalo v lepem spominu, za kar smo hvaležni DU Višnja Gora za organizacijo in prispevek, prevozniku Niku za varen prevoz, še posebej se zahvaljujemo gospe Jožici Klemenčič za ves trud, delo in obveščanje o poteku letovanja. FaniKovač vse velike ladje pripeljejo v pristanišče z vlačilcem z odprtega morja. V letošnjem letu imajo napovedane številne prekooceanke s turisti. Luka Koper s svojo dejavnostjo zelo vpliva na razvoj obalno-kraške regije. Izvajajo pristaniške in logistične storitve. Vpeti so v mednarodne blagovne izmenjave in poslovanja. Vodijo številne ladijske povezave. Leta 2006 so prejeli nagrado za uvrstitev med finaliste evropske nagrade za poslovno odličnost. Skrbijo pa tudi za kakovost delavcev na delovnem mestu. Po dobri uri ogleda smo se odpeljali na kosilo in prijetno druženje v upokojenskem hotelu Delfin v Izoli. Pa tudi peš znamo! V soboto, 25. 6. 2023, smo se zbrali pri cerkvi sv. Ane v Velikih Češnjicah na tradicionalnem Lojzovem pohodu. To je spominska pot, ki jo začnemo z družino preminulega z molitvijo na mestu, kjer je naš član preminil. Po gozdni poti proti Pristavi smo nepričakovano vsevprek pobirali jurčke! V cerkvi sv. Lamberta na Pristavi smo z našim g. župnikom Izidorjem Grošljem imeli mašo, kar je cilj na tej poti, potem pa smo na turistični kmetiji Okorn okrepčali še telo. Tudi na povratku se nam je pokazal še kak jurček, da je bilo veselje nad čudovitim doživetjem tega dne še lepše. In kam nas je pot vodila v juliju? Na planinsko turo na Svetino nad Laškim, in »v neznano« (za pohodnike in izletnike). Breda Kramar Dan je bil sončen in prijeten. Veliko je bilo tudi zanimanja za ogled starega centra Kopra s stolno cerkvijo Marijinega vnebovzetja. Vodič po cerkvi je bil tamkajšnji župnik, ki nam je predstavil vse znamenitosti v cerkvi. Posebno veličino tu predstavljajo ogromne orgle, ki so jih dobili preko natečaja iz filharmonije v Zurichu. Njihova postavitev je trajala dve leti. Sama umestitev v prostor je bila skrbno načrtovana s strani arhitekta, za kar je prejel na- grado. Po ogledu smo zaključili naš izlet in se na poti domov ustavili še na gradu Socerb. Od tu je zelo lep razgled na Trst in morje. V poznih popoldanskih urah smo se vrnili v Šentvid in nekateri so zaključili naš izlet še v domu upokojencev, v prijetni družbi in ob dobri kapljici. Izlet je bil uspešen v zadovoljstvo organizatorja in vseh izletnikov. Za DU Dragica Lampret A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Krajevne skupnosti 27 Nasmehi poplačajo Ko pri petintridesetih ali več stopinjah od tebe vse curlja in kaplja se pač vprašaš: »Mi je tega res treba na stara leta?« Pa pride pomlajena ekipa in vse steče kot dobro naoljen stroj: mize in klopi kar frčijo skupaj, pridne moške (!) roke jih pobrišejo, pridne ženske pa jih obložijo z dobrotami. Pridejo povabljenci. Hvaležni, da jih tokrat ne sprejemamo zunaj, pred staro šolo, kot vsako leto doslej, ampak v kulturnem domu, kjer je sicer za spoznanje topleje kot v cerkvi, iz katere prihajajo, pa še vedno bistveno hladneje, kot je zunaj. Po uvodnih besedah predstavnika organizatorjev jih navduši Mark Zupančič, ki iz svoje harmonike razvle-če poskočne zvoke. Potem pa novost: kviz, in to nagradni, avtorsko delo Andreje Nose! Listi in pisala pristanejo pred gosti, ki morajo, če se hočejo potegovati za tri enakovredne praktične nagrade, pravilno odgovoriti na pet lokalno obarvanih vprašanj, vpisati geslo na koncu lista, pripisati svoje ime in priimek. Na koncu vse pristane v črni škatli, izid žrebanja pa je prepuščen Bogu. Njegov tuzemski predstavnik,gospod Uroš Švarc, za-graški (in še čigav) župnik, svečano in pravično izžreba tri srečneže, dve gospe in enega gospoda, vsakega iz svojega kraja. Sledijo nove viže iz Markove harmonike, ki so uvod v božanski golaž in sproščeno druženje, v zadovoljstvo vseh prisotnih. Kar slišim vas: o čem tale pravzaprav pleteniči? O 7. tradicionalnem srečanju starejših občanov Krajevne skupnosti (KS) Zagradec, poimenovanem »Večer odprtih src«, ki smo ga v petek, 25. avgusta, pozno popoldne pripravili v zagraškem kulturnem domu. Kot vsa leta doslej smo pri organizaciji z roko v roki sodelovali KS Zagradec (ob obilni pomoči nekaterih vaških predstavnikov in članov Prostovoljnega gasilskega društva Zagradec), Žu- pnija Zagradec s člani njenega Župnijskega pastoralnega sveta, Društvo upokojencev Ivančna Gorica in Krajevna organizacija Rdečega križa Zagradec. Če sem koga pozabil, naj blagohotno oprosti stari glavi. Nasmejanih več kot 30 obrazov udeležencev in nekaterih njihovih spremljevalcev je najlepša nagrada za vložen trud, hkrati pa spodbuda, da dogodek pripravimo tudi zadnji petek v avgustu prihodnjega leta. Matjaž Marinček, foto: Primož Erjavec Dan zdravja v KS Metnaj in KS Sobrače Zdravstveni dom Ivančna Gorica, Center za krepitev zdravja je v torek, 11. 4. 2023, v KS Metnaj in 18. 4. 2023 v KS Sobrače organiziral Dan zdravja za vse prebivalce krajevnih skupnosti. Za krepitev zdravja posameznika in skupnosti je potrebno sodelovanje celotne lokalne skupnosti. Tako smo se povezali z gasilci v KS Metnaj in predsednikom KS Sobrače. Gasilec Aleš Janežič, bivši poveljnik PGD Metnaj je uredil, da smo lahko uporabljali prostor njihovega gasilskega doma ter se izkazal kot odličen gostitelj. V KS Sobrače pa se je predsednik krajevne skupnosti Klemen Zupančič dogovoril z njihovim gasilskim društvom za prostor ter poskrbel za dodatno obveščenost krajanov o dogodku v krajevni skupnosti. Velika zahvala obema za trud in vloženo delo v ta dogodek. Sodelovali so strokovnjaki različnih področij: medicinske sestre, diete-tičarki, fizioterapevtki in kineziolo-ginja ter psihologinja. Potekale so meritev krvnega tlaka in krvnega sladkorja, analiza telesne sestave, meritev obremenjenosti zaradi stresov ter preizkus telesne zmogljivosti. Pod posebno »lučko« so si krajani lahko ogledali, kaj je na rokah. Medicinska sestra za zobno preventivo je svetovala in odgovarjala na vprašanju o higieni in zdravju zob in ustne votline. Dogodku so prisustvovali tudi člani društva Spominčica ter ozaveščali o društvu in pomenu povezovanja oseb za lažji in lepši vsakdan pri življenju z osebami z demenco. V času, ko dostop do zdravstvenih storitev ni mogoč v vsakem trenutku, se je potrebno zavedati, da lahko človek največ stori zase le sam. Ob takih priložnostih vam lahko svetujejo strokovnjaki, da boste živeli zdravo in neodvisno tako dolgo, kot je mogoče. Skrbeti zase ni ego-istična ideja, je način, ki prinese telesno zdravje, osebno zadovoljstvo, zmožnosti za osebno rast, omogoča pomoč drugim in notranjo srečo. Tudi na letalu je potrebno kisiko-vo masko najprej nadeti sebi, šele nato poskrbeti za bližnjega. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi dogodkov. Zavedamo se, da brez vseh vas dneva ne bi potekala tako, kot sta. Ostanite zdravi. Se ponovno srečamo ob letu osorej. Tadeja Gruden, dipl. m. s., Center za krepitev zdravja Ivančna Gorica Društvo diabetikov vedno bolj aktivno Prihaja čas, ko dnevi postajajo daljši in toplejši in nam pogosteje omogočajo prijetne aktivnosti na prostem in druženja s prijatelji. Pomembnosti redne telesne dejavnosti za zdravje se v našem društvu zavedamo, zato nas je vedno več in postajamo vedno bolj aktivni. V zadnjem času lahko vidimo, da so med najbolj priljubljenimi aktivnostmi pohodni-štvo, tek, kolesarjenje in različne aktivnosti v vodi. Ne glede na izbrano aktivnost jo izvajajmo preudarno, s primerno opremo in tempom, ki ga zmoremo. V primeru sladkorne bolezni, telesa ne smemo poriniti čez rob zmogljivosti, ker zaradi pretiravanja lahko posledično izzovemo hipoglikemijo. Z aktivnostmi v preteklem obdobju, finančnim poročilom in planom predvidenih aktivnosti za letos smo se seznanili na občnem zboru, ki je bil v kulturnem domu Stična. V sliki in besedi, smo se spomnili najprije-tnejših dogodkov, ki so zaznamovali in popestrili lansko leto. Ker je plan za leto 2023 kar obsežen, smo z delom začeli takoj na začetku leta in do danes že izpeljali kar nekaj aktivnosti. Organizirali smo zdravstveno vzgojna predavanja o inkontinenci, sladkorni bolezni in o novih tehnologijah, ki so nam v veliko pomoč pri obvladovanju sladkorne bolezni. Izvajamo meritve sladkorja v krvi in občasno tudi meritve trimesečnega povprečja. Udeležili smo se delavnic o zdravi prehrani in tehnikah sproščanja, ki ji je organiziral center za krepitev zdravja v ZD Ivančna Gorica. Ker je gibanje pomembno za vzdrževanje telesne in psihične sposobnosti k temu pa svoj del prispeva tudi druženje, smo se marca udeležili Jurčičevega pohoda, aprila smo se odpravili na 914 m visok Kopitnik v Zasavju in na izlet z vlakom v Kočevje. Pohod na Kopitnik je organiziral Jože Gregorič, »naročil« lepo vreme in nas varno vodil na vrh Kopitnika in nato do Planinskega doma Gore, kjer smo se okrepčali in peš nadaljevali še do Turij. Prehodili smo približno 11 km. Organizator izleta po Kočevju in pohoda do Rudniškega jezera je bil Peter Uršič. V jutranjih urah smo se z vlakom odpravili do Kočevja, kjer je bila najprej obvezna kavica, nato pa peš do jezera in nazaj. Prehodili smo dobrih 8 km. Tudi tukaj ni manjkala dobra malica. Smo aktivni, skrbimo za svoje zdravje in vas vabimo, da se nam pridružite. Za vse, ki še ne veste: VSAK TRETJI PETEK V MESECU so od 17h do 19h uradne ure društva v veliki predavalnici Centra za krepitev zdravja v ZD Ivančna gorica. Lahko izpolnite pristopno izjavo, nas kaj vprašate ali pa pridete na brezplačno meritev sladkorja v krvi. Sladkor si lahko izmerite tudi, če nimate sladkorne bolezni, pa vas skrbi ali pa le zanima kakšne so vaše vrednosti. Vabljeni! Nikolaj Erjavec, predsednik Zapisala Danica Ostanek Pohod Društva Sožitje v Stični Tisočletja smo osebe z motnjo v duševnem razvoju zapirali med štiri stene domov in ustanov, jim odrekali pravice, se jih sramovali. Moderna družba popravlja krivice z vse večjim posluhom za njihove potrebe. Starši drugačnih otrok smo našli uteho, podporo in smernice predvsem v številnih društvih Sožitje. Veliko članov Društva Sožitje Grosuplje prihaja prav iz prijetno domačih krajev. Izvajamo aktivnosti, ki bogatijo vsakdan posameznikom in družinam in pokrivajo specifične potrebe oseb z motnjo v duševnem razvoju. Veliko pozornosti posvečamo telesni aktivnosti in doživljajskim izkušnjam. Zbiramo se na pohodih, bogatih z različnimi ogledi, ugankami, nalogami. Na prvem letošnjem pohodu smo se v krasnem vremenu podali po Stični in okolici, obiskali nekaj zelo zanimivih krajev in zbirali žige v zbirateljske albume za uspešno rešene izzive. Ugotavljali smo starost in pomembnost Cvingerja, kaj je kot prva ženska na Balkanu "vozila" Kristina Gorišek, spoznavali številne vrste eksotičnih ptic gojitelja Alojza Pajka, podoživljali presenečene poglede prednikov, ki so v Virskem potoku našli človeške ribice, prešteli pujse, koze, osle in ponije v ogradi na Viru ... Dveurni pohod je minil kot bi trenil, za zaključek pa smo si privoščili sveže pečene pice in brezovo vodo. V številnih letih druženja smo člani Sožitja spletli močne prijateljske vezi. Edino, kar pogrešamo, je nekaj prostovoljcev, ki bi namenili kakšno uro druženju z našimi posebneži. Morda se nam lahko prav ti kdaj pridružiš na katerem od pohodov, izvedeš zanimivo delavnico s svojim znanjem in veščinami, ali pa preprosto preživiš nekaj časa z njimi v pogovoru, igri ali sprehodu. Prepričani smo, da bo to koristna in prijetna izkušnja tudi zate. Veseli bomo tvojega sporočila na sozitje.grosuplje@siol.net. Za Društvo Sožitje, David Mrvar FOTO, VIDEO Nekaj posnetkov s pohoda v Stični: 28 Šolstvo maj-september 2023 številka 4 rtprisemrtiy rv-akč^ij KRKA 2jjetna; Valeta 2023 na OS Stična Vsi osnovnošolci komaj čakajo zadnje junijske dni, ko se zaključi šolsko leto, naši devetošolci pa so komaj čakali četrtek, 15. 6. 2023, ko so prejeli spričevala ob zaključku 9. razreda oz. zaključku osnovne šole ter valeto. beka Tekavčič, Sara Lavrič, Leon Majcen in Matevž Kambič Športnica celotne šole je postala Zoja Taškar iz 9. V, športnik matične šole Matic Zajec iz 9. a, športnica matične šole pa Manca Mahnič iz 9. d. Naj naravoslovka šole je Lucija Mestnik iz 9. a. Za večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti smo razredniki pohvalili Jerco Finec in Karolino Geno-rio iz 9. a, Izo Berg Verbič, Jerco Kek in Majo Brčan iz 9. b, Taro Moretti Na OŠ Stična smo imeli dve valeti. Prva je bila ob 17. uri na PŠ Višnja Gora, kjer je osnovnošolsko izobraževanje zaključil en deveti razred s 27 učenci in učenkami, druga pa ob 19.30 v šolski telovadnici matične šole, kjer so se predstavili štirje oddelki in 94 učencev in učenk. Osnovno šolo je zaključila tudi ena učenka OŠPP NIS, ki je prav tako sodelovala na valeti. Prvi so bili na vrsti učenci in učenke devetega razreda PŠ Višnja Gora, ki so staršem, učiteljem in ostalim obiskovalcem prikazali »potovanje« od vrtčevskih let do 9. razreda, kako so odrasli, se spremenili in v katero srednjo šolo jih je zanesla pot. Za zaključek so se predstavili še s svojo pesmijo. Gledalci so bili navdušeni. Devetošolci in devetošolke matične šole so se odločili za tematiko televizije in potovanj. To dvoje so združili v zanimivo predstavitev vseh štirih razredov, kjer so nam prikazali tegobe in težave, s katerimi se srečujemo, ko želimo potovati (v smislu dopusta in v smislu življenjskega potovanja). 9. a se je pogovarjal, dogovarjal in izbral cilj, kam bi potovali, v 9. b so pakirali, 9. c je bil že na letalu na poti na Bali, vendar so zgrešili letalo, zato je 9. d pristal na Havajih, kjer so si privoščili zaslužen dopust. To popotovanje so spremljali štirje voditelji oddaje Po svetu, ki oddaja na kanalu TV9. V goste pa so povabili šolski band, Bumbarje iz knjižnice, plesalko Najo ter gospoda ravnatelja, ki je poudaril, da jih v življenju čaka veliko odločitev, te pa naj bodo dobro premišljene. Večer so vsi štirje razredi zaključili na havajski plaži ob prepevanju pesmi. Vsaka generacija, ki zaključuje osnovno šolo, je nekaj posebnega. Tudi ta ni bila izjema. V celi generaciji je bilo kar 44 zlatih bralcev: 9. a: Jerca Erjavec, Jerca Finec, Karolina Genorio, Timotej Hribar Raj-terič, Tinkara Kastelic, Lucija Mestnik, Anže Miklavčič, Peter Kavšek, Ana Markelj, Pija Štukelj, Matic Zajec in Žan Mestnik 9. b: Alja Alibegovic, Vid Alibegovic, Marcel Bitenc , Jerca Kek, Sara Sku-bic, Julija Steklačič, Klara Zupančič, David Černivec in Iza Berg Verbič 9. c: Luka Karner, David Pust, Tara Moretti, Lovro Jurečič, Eva Kastelec in Lee Globokar 9. d: Gaja Adamič, Tadej Irenej Gla-van, Manca Mahnič, Tara Prijatelj Boršnar, Naja Ana Šepetavc, Ajda Zupan, Manca Miklavčič, Anže Za-letelj, Nika Mejak, Lana Erjavec in Naja Kavšek 9. V: Črt Božiček, Patricija Rus, Re- in Zalo Trontelj iz 9. c, Gajo Adamič iz 9. d ter Patricijo Rus, Klaro Rus in Črta Božička iz 9. V. Posebno priznanje pa so prejela štiri dekleta, ki so pomagala soustvari-ti šolski band in v njem seveda tudi vestno sodelujejo, to so Karolina Genorio, Arsa Shatri in Jerca Erjavec iz 9. a ter Tara Moretti iz 9. c. Razveseljiv je tudi podatek, da so vsi uspešno zaključili 9. razred in napredujejo v izbrano srednjo šolo. Vsem 122 devetošolcem in deve-tošolkam oz. sedaj že dijakom in dijakinjam želimo pogumen korak v novo šolsko leto. razredniki: Simona Oblak, Suzana Klopčič, Urška Petek, Aleksander Polak, Ana Šimac Pomladni sejem na OS Stična Maj, mesec ljubezni, cvetenja rož, ptičjega kljunčkanja. izvedli drugi Pomladni sejem, s katerim smo zbirali dena Maj, nabiranje čim lepših ocen za čim lepše spričevalo. rna sredstva za naš šolski sklad. In maj, ko smo na OŠ Stična Spet smo ga razdelili v dva dela. Naročili smo sončno vreme, vendar se je na sredo, 24. 5. 2023, vremenska napoved rahlo poigrala z nami, zato smo Pomladni sejem na matični šoli pripravili kar v šolski telovadnici. V četrtek, 25. 5. 2023, pa je prišlo naročeno lepo vreme in Pomladni sejem na PŠ Višnja Gora se je odvijal na platoju pred šolo. Tako prvi kot drugi pomladni sejem, na katerem so se predstavili vsi razredi naše šole, se je izkazal v vsej svoji veličini. Sodelovali so učenci vseh lokacij z učitelji in učiteljicami. Na stojnicah ste si lahko kupili vse mogoče izdelke: od okraskov za dom, nakita, rastlin do sladkih prigrizkov. Da pa je bil to čisto pravi sejem, nista manjkala niti srečelov (ki je bil, mimogrede, zelo uspešen; zato gre zahvala staršem in sponzorjem) niti bogat kulturni program, ki so ga prav tako pripravili naši učenci in učenke z njihovimi mentorji. Obisk našega pomladnega sejma je bil mnogoštevilen, kar je odraz letošnje teme sejma, to je medge-neracijsko povezovanje. Na sejmu namreč niso sodelovali le učenci in učitelji, pač pa tudi člani raznih društev, starši s svojim prispevkom h kulturnemu programu. Obrazi pred in za stojnicami so žareli od veselja ob prijetnem druženju, ponosa in potrditve, da se je vložen trud izplačal. Celoten izkupiček pomladnega sejma na OŠ Stična gre v celoti v šolski sklad. Spomini pa so neprecenljivi. Vsi smo se imeli čudovito - obiskovalci, delavci šole, predvsem pa učenci. Lepo jih je bilo gledati, kako zadovoljni so bili. Lep in srečen pogled. V imenu Šolskega sklada OŠ Stična se iskreno zahvaljujemo vsem učencem, staršem, učiteljem, sponzorjem, Občini Ivančna Gorica, Zavodu Prijetno domače, Turističnemu društvu Višnja Gora in Stična, Krajevni skupnosti Višnja Gora, Rdečemu križu, Društvu upokojencev Višnja Gora, članicam Kulturnega društva Harmonija in vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izved- bi sejma. Zaradi vseh Vas smo bili uspešni. S sredstvi, ki smo jih zbrali, bomo lahko pomagali vsem učencem naše šole, predvsem tistim, ki so se zaradi različnih življenjskih preizkušenj znašli v stiski. Samo drug z drugim, z roko v roki lahko ustvarjamo lepši jutri za vse nas. Šolski sklad OŠ Stična Sponzorji: MERCATOR, DM TRGOVINA, TELEKOM, MEDIBLINK d. o. o ., KULI-NARIKA JAKOB, ROBLES d. o. o., SPLETNA TRGOVINA IGABIBA. SI, SIR PAK d. o. o., MESARSTVO MAVER, A1 MATJAŽ STRUNA, MLADINSKA KNJIGA, GOSTILNA VODIČAR, KMETIJA ANDREJ ŠKUFCA, PERUTNINA PTUJ, PEKARNA BLATNIK, PEKARNA PEČJAK, THE PRINCE PUB, MOTO KLUB FIRE GROUP, KK MIZARSTVO d. o. o., IMPULZ d. o. o., ČEBELARSKO DRUŠTVO STIČNA, TRIGLAV d. o. o., NAJCOM s. p., MINI ENERGIJA d. o. o, INTELECTUS d. o. o., ECOPLIN d. o. o., MEDIP d. o o., AVTO-TEK KAVŠEK s. p. A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Kmetijstvo 29 Na OŠ Stična se je veliko dogajalo Osnovna šola Stična spada med največje slovenske šole, v šolskem letu 2022/2023 jo je obiskovalo 1130 učencev in učenk na matični šoli in treh podružnicah: Višnja Gora, Stična in Muljava. Ker je šola velika, je bilo tudi dogajanja v zvezi s šolo veliko. Že takoj v septembru so se poleg redne učne obveze v šoli učenci začeli podajati na dneve dejavnosti, kjer so se srečevali z zanimivimi vsebinami in prvič obiskali nekatere kraje oz. ustanove. Z delom pa so pričele tudi interesne dejavnosti; večina seveda v šolskih prostorih, nekatere pa tudi izven (npr. planinski krožek). Celo leto so bili zelo aktivni čebelarji oz. čebelarska krožka, zato ni nobeno presenečenje, da je naša šola vključena v organizacijo 12. mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev, ki je potekalo od 3. do 7. julija. Svoje znanje so na srečanju osnovnošolskih skupin prve pomoči izkazovali vsi 3. in 4. razredi na PŠ Višnja Gora. Na 18. Krevsovem teku na Polževo so se odlično odrezali naši učenci, saj so domov odnesli veliko medalj. Obeležili smo Evropski teden mobilnosti, Evropski dan jezikov, Dan slovenskega športa, Mednarodni dan matematike, Noč knjige, Mini olimpijado in priredili Plesno tekmovanje. Na prvo delovno soboto so učenci OŠ Stična skupaj z arheologi odkrivali globoko zakopane ostaline starodavnega mesta, ki leži nad Virom pri Stični. Naša šola se redno srečuje z učenci in učenkami pobratene šole v Hir-schaidu in tudi letos je bila izmenjava obojestranska, prvič po koroni pa je bila obojestranska izmenjava tudi s šolo iz avstrijske Lipnice. Učenci, nagrajeni na področju jezikoslovja, so si letos ogledali Benetke z otokoma Murano in Burano. Izpeljali smo tudi vse planirane šole v naravi za učence od 3. do 8. razreda. Vključili smo se v projekt DDK (dvig digitalne kompetence) ter nadalje- vali s številnimi drugimi projekti. Njihova predstavitev bo zbrana v zborniku Predstavljamo se. Šolska knjižnica pa je bogatejša za sistem SBiblos, to je elektronska knjižnica. November je že tradicionalno mesec hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka, obiska knjižnega sejma ter mesec učiteljskih pohodov ... letos smo se odpravili že na 14. pohod po našem šolskem okolišu. Učenci in učenke neobveznega izbirnega predmeta francoščina so decembra obiskali Pariz, učenci in učenke 9. razredov pa v marcu London. Ker je december mesec obdarovanj, nas je »Miklavž« obdaril z novim električnim prevoznim sredstvom, ki ga uporabljamo za prevoze otrok. Januarja se je pričela gradnja novega športnega parka, ki bo popestril možnosti za pouk športa Osnovne šole Stična in Srednje šole Josipa Jurčiča. Vsi že komaj čakamo september, ko ga bomo lahko začeli uporabljati. Gradi se tudi na PŠ Višnja Gora, kjer poteka energetska sanacija, gradilo pa se bo tudi pri matični šoli, kjer bomo dobili četrti trakt z novimi učilnicami. Število učencev v našem šolskem okolišu se zelo povečuje in posledično primanjkuje učilnic. Uspešni smo bili pri zbiralni akciji odpadnega papirja, saj smo v jesenski in pomladanski akciji zbrali 22,5 ton. Sodelovali smo pri podiranju rekorda za vpis v Guinnesso-vo knjigo rekordov s sodelovanjem na spletnem kvizu »Varni internet z A1« z učenci od 4. do 9. razreda. Naslednje leto je cilj podreti šolski rekord. V mesecu maju pa smo nabirali sredstva za šolski sklad na Pomladnem sejmu. Letos smo bili prvič povabljeni v oddajo Planet bere na Planet TV, v kateri so sodelovali učenci nižje in višje stopnje s prebrano knjigo in pogovorom z avtorjem te knjige. Februarja se je na Prešernovi prireditvi prvič predstavil šolski band z imenom Bumbarji iz knjižnice, ki so do konca šolskega leta pripravili kar 10 nastopov na šoli in šolskih festivalih v Ljubljani. V sklopu projekta 20 za 20 smo na šoli pridobili komplet bobnov, bas kitaro in bas ojačevalec. Na šoli smo organizirali Območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, naš Otroški pevski zbor matične šole pa se je maja udeležil Regijskega tekmovanja v Zagorju ob Savi in prejel srebrno priznanje. Aktivni so bili tudi učenci in učenke PŠ Stična in PŠ Muljava. Na PŠ Stična so pripravili prireditev ob materinskem dnevu. Doživeli so tudi pravi pastirski dan na Vačah. Mu-ljavski prvošolci so se prvič srečali s tablicami in bili za matematiko in slovenščino zelo motivirani, obeležili so tudi dan Zemlje. Branja in spodbud za branje ni manjkalo. Drugošolci so postali Zeleni bralci, PŠ Višnja Gora je gostila dva olimpijca kot presenečenje ob zaključku športne bralne značke, Ceneta Prevca in Andreja Miklavca, zaključek bralne značke smo obeležili s kamišibajem. Med devetošolci je kar 44 zlatih bralcev. V letošnjem šolskem letu je bralno značko opravilo 709 učencev in učenk, kar predstavlja 62,8 % vseh naših šolarjev. Da dekleta raje berejo kot fantje, dokazuje tudi naša statistika, saj je med 709 bralci kar 379 deklet in 330 fantov. Postrežemo pa lahko še z enim izračunom. Med vsemi dekleti na šoli jih je bralno značko opravilo 70 %, med vsemi fanti pa 56,6 %. Z letošnjimi »bralnimi številkami« smo zelo zadovoljni. Dva učenca sta bila zelo uspešna na tekmovanjih iz znanj: Ula Batis je prejela zlato priznanje iz znanja kemije, Jurij Virant pa zlato priznanje iz znanja fizike. Letošnje šolsko leto je uspešno zaključilo 122 devetošolcev in deve-tošolk, ki so za slovo pripravili vale-to na PŠ Višnja Gora in matični šoli. Tik pred koncem šolskega leta pa nas je obiskal še gospod Lado Am-brožič, nekdanji učenec Osnovne šole Stična, ki je bila takrat locirana še v šolo na hribčku in v samostanu v Stični. Vprašanja za intervju so oblikovali osmošolci v sklopu pouka slovenščine. Intervju z njim sta opravili naši učenki, ki sta hkrati tudi vnukinji Ladovega osnovnošolskega sošolca Jožeta Mestnika. Skupaj s sošolcem Jernejem Lampretom sta obujala spomine na brezskrbne osnovnošolske dni. Debata je bila zanimiva, kar priča dejstvo, da smo se v šolski knjižnici družili kar debelo uro in pol. Dejavni smo na mnogoterih področjih, vsemu temu pa je sledil zaslužen dopust. Za OŠ Stična napisala Urška Petek Noč knjige na OŠ Zagradec Na OŠ Zagradec smo NOČ KNJIGE 2023 praznovali v noči s torka, 25. 4. 2023, na sredo, ko so se učencem že začele prvomajske počitnice. Zbralo se nas je 45 učencev - bralcev in ljubiteljev knjige od 5. do 9. razreda - ter pet učiteljev, ki smo vodili različne delavnice. Zvečer ob pol sedmih so se učenci razporedili po učilnicah, kjer so si, s pomočjo blazin za šport iz telovadnice, pripravili udobna ležišča v improviziranih »spalnicah«. Ob 19. uri so nas kuharice pogostile z okusno večerjo, nato pa smo imeli nekaj prostega časa pred načrtovanimi delavnicami. Ob 20.00 se je začel program. V literarno-ustvarjalni delavnici Moje pesmi, moje sanje, ki sta ju vodili slavistki Nataša Rebec Lukšič in Vesna Zimic Gluvic, so se prijavljeni učenci vadili v »kovanju rim«, frazemih, asociacijah in drugih besednih igrah. Iz te delavnice se je odcepila manjša skupina glasbenikov, ki je pod mentorstvom učitelja za glasbo Žige Jernejčiča na glasbeno-ustvarjalni delavnici ustvarila čisto prvo, pravo himno naše šolske knjižnice OŠ Zagradec. V razredu v šolski knjižnici sem knjižničarka Branka Lah prijavljenim učenkam in enemu učencu pripravila okusen sadni Viridin čaj iz čajnice Stiškega samostana. Pogovor na bralni čajanki sem navezala na aktualno praznovanje 170-letnice šolstva v Zagradcu. Pogovarjali smo se o knjigah, ki se dogajajo v šoli. Učenci in knjižničarka smo povedali, katere knjige na to temo so nas najbolj navdušile in katere bi priporočili v branje tudi drugim. Po čajanki smo ob prijetni, pritajeni svetlobi lučk prisluhnili radijski igri, posneti po mladinskem romanu Vinka Moderndorferja Kot v filmu. Za večino učenk je bila to prva izkušnja poslušanja radijske igre, zato so bile na začetku kar malo presenečene, ko so opazile, da za to izkušnjo ne potrebuješ projekcijskega platna, ampak je dovolj, da samo prisluhneš interpretaciji pripovedovalcev. Pod mentorstvom Eve Ložek pa so se zbrali učenci na delavnici tihega branja. Za to delavnico si potreboval le svojo knjigo ter udoben kotiček v šolski knjižnici in imel si vse, da si lahko preko branja in domišljije odpotoval v nove svetove. Po delavnicah smo na noči knjige imeli še vrsto neformalnih dejavnosti. Nekateri so v svojih improviziranih spalnicah nadaljevali s tihim branje, lahko so si ogledali film po izboru učencev Gajin svet, drugi so igrali družabne igre v šolski knjižnici, seveda je bila to tudi odlična priložnost za druženje. Najbolj pa so nas povezali glasbeniki, s katerimi smo v glasbeni učilnici skupaj zapeli nekaj domačih pesmi. Skupinica deklet je v sproščenem, neformalnem vzdušju tudi zaplesala. Z učiteljico Natašo sva ob pol polnoči zapustili zbrano družbo, nekateri so takrat že zaspali, kar nekaj »učk« pa se je zaprlo še malo kasneje, saj je bil večer tako poln vtisov, da je bilo kar težko zaspati. Ko sem prišla zjutraj ob 7. uri v šolo, so naši učenci pridno kot mravljice že pospravljali svoje učilnice, odnesli blazine v športno dvorano in šola se je spet vrnila v svojo prejšnjo podobo. Prepričana pa sem, da bo nekje med njenimi stenami ostal spomin na otroški smeh in vrvež, na druženje in na vse lepe spomine, ki smo jih v imenu knjige in branja skupaj stkali to noč. Branka Lah Planinski pohod na Lisco Tretjo soboto v aprilu se je 48 učencev in učenk planinskega krožka OŠ Zagradec, PŠ Krka, OŠ Stična in PŠ Višnja Gora z mentoricami in učiteljicami ter učitelji in izkušeno ekipo planinskih vodnikov PD Polž odpravilo še na zadnji planinski pohod na Lisco (948 m), enega izmed najbolj razglednih vrhov Posavskega hribovja. Naše izhodišče je bilo pri posestvu Krakovo in takoj smo pričeli z ugibanjem, na kateri hrib se bomo povzpeli. Pot smo začeli po asfaltni cesti, a smo se hitro usmerili na gozdno pot, ki nas je pripeljala do vrha. Po dveh urah hoje nas je na vrhu pričakal Tončkov dom, kjer smo se okrepčali in z razgledne točke občudovali na okoliške hribe in gore. Mentorice so poskrbele, da je vsak učenec v svojo planinsko knjižico dobil tudi žig. Po okrepčilu so učenci z veseljem preizkusili bližnja igrala in igrišče. Sledil je še hitri spust v dolino, saj smo pot že dobro poznali. Skupaj smo preživeli en čudovit dan, se naužili sončnih žarkov, svežega zraka in stkali nova prijateljstva. Veseli smo, da smo uspešno zaključili vseh pet pohodov. Zahvaljujemo se vsem mentoricam in vodnikom PD Polž, ki so poskrbeli za varnost, organizacijo in vodenje. Eva Ložak 30 Šolstvo maj-september 2023 številka 4 Ambrus Metnaj Valeta na OS Zagradec - 38 Obeležitev 170-letnice raznobarvnih metuljev poletelo v nebo šolstva v Zagradcu in dneva državnosti V četrtek, 15. 6. 2023, se je v športni dvorani OŠ Zagradec poslovila druga generacija devetošolcev samostojne OŠ Zagradec. 38 učencev 9. A in 9. B se je predstavilo s pestrim plesnim programom, multi-medijskimi, gledališkimi in glasbenimi točkami. Nato je ravnateljica Barbara Maver imela kratek nagovor in najuspešnejšim devetošol-cem podelila priznanja s knjižnimi nagradami. Prejeli so jih: Klemen Rajer za odličen učni uspeh, udeležbo in uspehe na številnih tekmovanjih iz znanja (je tudi dobitnik Diamantnega Kenguruja) in udejstvovanje na kulturnem področju; Tilen Ogrinc za prizadevno delo v oddelčni skupnosti, vzorno vedenje, odličen učni uspeh, udeležbo in uspehe na številnih tekmovanjih iz znanja (tudi srebrno priznanje iz Vesele šole) ter udejstvovanje na kulturnem področju; Manca Perko za prizadevno delo v oddelčni skupnosti, odličen učni uspeh in udejstvovanje na kulturnem področju; Ajda Bradač za prizadevno delo v oddelčni skupnosti, odličen učni uspeh, udej-stvovanje na kulturnem področju in najboljšo športnico OŠ Zagradec v šolskem letu 2022/2023; Nejc Po-držaj za odličen učni uspeh, vzorno vedenje in najboljšega športnika 9. razreda OŠ Zagradec; Aljaž Hrovat in Ida Strajnar Zupanc za odličen učni uspeh; Manca Kastelic za prizadevno delo v oddelčni skupnosti in udejstvovanje na kulturnem področju; Urša Zore in Maks Bradač za udejstvovanje na kulturnem področju; Mark Zupančič za zavzeto udejstvovanje v nastopih v šolski spevoigri Mehurčki; Manca Majdič--Vrhunec za aktivno sodelovanje v šolskem pevskem zboru skozi vseh 9 let osnovnošolskega izobraževanja, Ivan Zavodnik za odličen uspeh, vzorno vedenje ter sodelovanje na šolskih tekmovanjih iz znanja; Aljaž Koselj za odličen uspeh ter sodelovanje na številnih šolskih tekmovanjih iz znanja, najbolj pa se je izkazal v tekmovanju iz znanja Vesele šole, kjer je v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja skupno osvojil 2 srebrni in 2 zlati priznanji; ter Lea Učakar za odličen uspeh, vzorno vedenje, delo v oddelčni skupnosti ter sodelovanje na šolskih tekmovanjih iz znanja. Po podelitvi priznanj in knjižnih nagrad so se devetošolci zahvalili ravnateljici Barbari Maver za prijazne besede in uspešno vodenje šole, pomočniku ravnateljice Andreju Oberstarju ter vsem strokovnim in tehničnim delavcem OŠ Zagradec. Lepe zahvalne misli so namenili ljubim staršem, na koncu pa še Vesni Zimic Gluvic, razredničarki 9. A, in Lovru Ulceju, razredniku 9. B. Tudi onadva sta se od njih poslovila z naslednjimi spodbudnimi besedami: »V našem okrilju ste se iz malih bub razvili v raznobarvne metulje in nastopil je čas, da samostojno ter svobodno poletite v nebo. Pri tem ne pozabite, da niste sami na svetu in da se vaša svoboda konča tam, kjer se začne svoboda drugega. Lepo smo se imeli z vami, včasih je bilo tudi naporno, a vendar bi vam rada povedala, da v življenju štejejo dobre stvari, lepi trenutki in plemenita dejanja, tista, ki ti vzamejo dih od lepote in ti pričarajo nasmeh na obraz. Takšne trenutke si vtisnimo v spomin in si oprostimo, kar je bilo slabega. Včasih je bilo kakšno metuljevo krilo ranjeno, ampak danes vsi letite. Razprostrite vaša lepa, pisana krila in svobodno poletite na krilih svojih sanj! Nič naj vas ne ustavi!« Zapisala Vesna Zimic Gluvič Srečanje ekip prve pomoči Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje je v ponedeljek, 17. 4. 2023, organiziralo lokalno preverjanje znanja osnovnošolskih ekip prve pomoči na Podružnični šoli Višnja Gora. Srečanja so se udeležile osnovnošolske ekipe OŠ Dobrepolje, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Stična in Podružnična šola Višnja Gora. Dogodek se je pričel z uvodnimi besedami gospe Anice Smrekar, sekretarke Območnega združenja rdečega križa Grosuplje. Srečanju sta se pridružila gospa Jožica Zu-panc, predsednica Krajevne organizacije RK Višnja Gora, in ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar. Člani ekipe prve pomoči Rdečega križa Slovenije - OZ Grosuplje so izvedli preverjanja znanja prve pomoči po postajah: temeljni postopki oživljanja, ukrepanje ob epileptičnem napadu, ob zapori dihalnih poti, oskrbovanje poškodb in podobno. V telovadnici PŠ Višnja Gora so pripravili 6 različnih postaj, na katerih so učenci pokazali svoje znanje na praktičen način. Učenci so bili pri izvedbi vaj zelo uspešni, svoje znanje pa so preko nalog še razširili in poglobili. Predavatelja prve pomoči Angelika Ferjan in Mitja Šimonka ter člani ekipe prve pomoči OZ Grosuplje Lenart Bučar, Barbara Brezigar, Nina Knez, Anej Ivanc in Zlatan Delic so pripravili praktične naloge, s katerimi so se učenci preizkusili v znanju prve pomoči. Sodelujoči se zavedamo, da je prva pomoč zdravstvena oskrba, ki jo nudimo poškodovancu ali obolelemu takoj na kraju dogodka oz. nesreče. V takšnih trenutkih si pomagamo s preprostimi pripomočki, ki jih imamo v danem trenutku na voljo. Če pa imamo na voljo ravno material za zdravstveno oskrbo, pa je seveda toliko bolje. Prva pomoč se prične v trenutku, ko poškodovanec oz. oboleli dobi zdravstveno oskrbo, do prihoda zdravstvene službe. Tudi otroci se lahko znajdejo v položaju, ko se zgodi nesreča. Zato je zelo pomembno, da se že otroke spodbudi k osnovnim znanjem prve pomoči. Namen lokalnega preverjanja je bilo utrditi ter poglobiti znanje, ki ga učenci preko krožkov prve pomoči na osnovnih šolah pridobivajo skozi celo šolsko leto. Predvsem V četrtek, 22. junija, se je odvilo še sklepno dejanje obeležitve 170-letnice šolstva v Zagradcu. Preko celega šolskega leta smo bili aktivni tako učenci kot učitelji, ki smo raziskovali preteklost po zgodovinskih arhivih, šolskih kronikah, v intervjujih s starimi starši in drugimi občani. Slednji so nam odkrili, kako je šolanje potekalo včasih in kako se je spreminjala šolska podoba, navzven in navznoter. Vse to smo zabeležili v obširnem zborniku 170 let šolstva v Zagradcu in spremljajočih razstavah v šolskih prostorih. Na prireditvi, ki smo jo predvsem z izborom pesmi pevskih zborov namenili tudi dnevu državnosti, smo že drugo leto podelili zagraški mlinček zaslužnim pedagoškim delavcem - letošnja nagrajenka je učiteljica razrednega pouka Mateja Jere Grmek. V bogatem kulturnem program so nastopili združeni otroški pevski zbori matične šole in podružnic iz Ambrusa in Krke, mladinski pevski zbor, Mešani pevski zbor Zagradec, tretješolci s starši, petošolci in posamezni učenci iz različnih razredov. Prireditev sta povezovali Neža Zajc in Manca Hočevar. Čestitke prejemnici zagraškega mlinčka, vse najboljše Slovenija, še na mnogo let - ne le naši domovini, temveč tudi zagraški šoli! Veronika Bakač Druženje na vzletišču Sentvid Razvojni tim OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični je v okviru svojih načrtov, v sredo, 19. aprila 2023, izpeljal zanimiv dogodek na vzletišču v Šentvidu. Namen druženja je bilo neformalno povezovanje otrok, staršev, učiteljev in članov Letalskega kluba Šentvid. osveščati mlade o tem, da poskrbijo za lastno varnost, kadar nekdo potrebuje pomoč, ter kdaj poklicati na številko 112. Sodelujočim učencem in mentoricam so bila podeljena priznanja. Za OŠ Dobrepolje je priznanje prejela mentorica Anja Tekavčič, za OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Vesna Konda, za OŠ Stična Natalija Gabrijel ter za PŠ Višnja Gora Jasmina Sajko. Po končanem dogodku je potekalo krajše druženje v šolski jedilnici, nato pa so se udeleženci polni novih vtisov in izkušenj poslovili. Sodelujoči učenci in mentorice krožkov so bili zelo zadovoljni in se lepo zahvaljujejo vsem organizatorjem. Zaključili pa smo z željo, da se v prihodnjem šolskem letu lokalno preverjanje na podoben način ponovi ter da se nam pridruži še več šol. Jasmina Sajko, vodja PŠ Višnja Gora Člani kluba so na široko odprli svoja vrata več kot 200 šolarjem in njihovim staršem ter jim prijazno predstavil svoje letalske, modelarske in padalske dejavnosti. Mlajši in starejši letalski navdušenci so si lahko pobližje ogledali hangarje, letala, padalsko opremo in spoznali delovanje vzletišča. Gospoda Bojan Goli in Anton Posavec sta vsem z veseljem razlagala o fizikalnih lastnostih plovil, o varnosti, o pogojih za letenje in možnostih za izobraževanje. Prava zanimivost druženja pa so bili letalski modeli in atraktivna rumena raketa. Na posebno izstrelitveno rampo so modelarji namestili raketo z izjemno glasnim pulznim motorjem in jo uspešno izstrelili visoko v zrak in navdušili vse prisotne. Obiskovalci so spoznavali tudi padalce. Ti so prikazali skoke z letala, nato so izvedli pravilno zlaganje padala, predstavili opremo in povedali vse o lepotah tega športa. Biti pilot so sanje marsikaterega otroka, zato so se člani društva zelo potrudili, da jim pokažejo, da je te sanje možno uresničiti. Člani Letalskega kluba Šentvid s predsednikom Rokom Štebetom so pripravili zelo gostoljubno srečanje, saj so se vsi lahko posladkali z imenitnimi slaščicami, ki so jih pripravile gospe iz društev Papirčkarice in Društva podeželskih žena, ki jih vodi gospa Renata Čebular. Druženje z letalci je bilo zelo prijetno. V zahvalo so jim učenci naredili nekaj likovnih izdelkov, ki bodo nekaj časa krasili njihove prostore. V imenu vseh obiskovalcev se Letalskemu klubu Šentvid zahvaljujemo za izjemno sodelovanje in jim želimo veliko srečnih poletov. Jelka Rojec in Amela Abdijanovič, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Kmetijstvo 31 Medgeneracijsko druženje v Podružnični šoli Temenica V podružnični šoli Temenica je prišlo do težko pričakovanega dogodka - medgeneracijskega druženja in ustvarj'anj'a, ki smo ga skupaj' z učenci podajšanega bivanja pripravili na začetku aprila. Pred prihodom babic in dedkov smo imeli delavnico z družbo Modri vrat, ki se ukvarja z rejo nojev. Gospa Barbara Tomše Ferenčak nam je predstavila osnovne značilnosti nojev, njihovega obnašanja in same reje. S sabo je imela dve nojevi jajci. V obe nam je hišnik Miha zvrtal luknji, da smo lahko izločili beljak in rumenjak. Sledila sta ustvarjanje in delo v kuhinji. Prva skupina otrok je izdelala pirhe za dekoracijo, druga pa je sodelovala pri pripravi omlete, kanapejev z nojevo salamo in pri peki sladkih gnezd z jajci. Nato so nas obiskali še dedki in babice. Sprejeli smo jih s širokim nasmehom in slastnimi kanapeji. Po plesni in instrumentalni točki smo jih povabili v razred, kjer so jih čakala omizja z modelčki, materialom in sliko končnega izdelka. Tako otroci kot stari starši so med druženjem uživali in pokazali veliko ustvarjalne dobre volje. Petra Kos, učiteljica v OPB Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični Številni uspehi na Srednji šoli Josipa Jurčiča Šolsko leto 2022/2023 je bilo na SŠJJ na številnih področjih zelo uspešno in ustvarjalno. 7. aprila je v Velenju potekalo državno tekmovanje iz poslovne matematike in statistike za ekonomske tehnike. Miha Gašperšič iz 4.d je dosegel odlično 3. mesto in prejel zlato priznale iz znanji statistike. Njegova mentorica je Marta Fister. Zelo uspešni pa so bili letošnji četr-tošolci, ki so se udeležili tekmovanja iz fizike. Benjamin Kutnar je na državnem tekmovanju dosegel srebrno priznanje, Jana Kramar in Miha Per-par sta osvojila zlati priznanji. Miha Perpar se je uvrstil v petčlansko ekipo, ki je junija zastopala Slovenijo na Evropski fizikalni olimpijadi v Hanno-vru. Čestitamo tudi mentorici profesorici Maruši Potokar. Miha Gašperšič Izvajanje kolesarskih izpitov Ob zaključku prejšnjega letošnjega šolskega leta smo bili člani ZŠAM Ivančna Gorica ponovno dejavni pri opravljanju kolesarskih izpitov. Kolesarski izpit je običajno prvi izpit za otroke s področja cestnega prometa, ki jim omogoči samostojno udeležbo v prometu kot vozniku kolesa. Otrok do dopolnjenega 14. leta starosti ne sme samostojno voziti kolesa v prometu, če nima kolesarske izkaznice, ki jo pridobi po uspešno opravljenem usposabljanju za vožnjo kolesa. V Občini Ivančna Gorica je bilo letos organizirano opravljanje kolesarskih izpitov v treh osnovnih šolah, OŠ Stična, OŠ Šentvid pri Stični, OŠ Zagradec in njihovih podružnicah v Višnji Gori in Krki. Kolesarske izpite je uspešno opravilo 206 učencev. Dobro poznavanje cestno prometnih predpisov in spretnosti pri vožnji kolesa kažeta na izjemen trud učencev, kot tudi njihovih mentoric in mentorjev pri izvajanju prometne vzgoje v šolah. Učenci so tudi pri vožnji koles v rednem cestnem prometu pokazali visoko stopnjo samozavesti in dobrega poznavanja prometnih predpisov. Člani ZŠAM Ivančna Gorica smo s svojo prisotnostjo v najbolj izpostavljenih in obremenjenih križiščih opozarjali ostale udeležence v cestnem prometu na opravljanje kolesarskih izpitov. Tako smo tudi skrbeli za večjo varnost vseh tistih, ki so se v tem trenutku znašli na cesti. Pri opravljanju kolesarskih izpitov je sodelovalo 23 članov, ki so opravili 212,45 ur dela in pri tem prevozili 372 km. Vse omenjene številke na koncu padejo v drugi plan ob zadovoljstvu, da med opravljanjem ko- lesarskih izpitov ni bil nihče poškodovan in da od zaključka letošnjega šolskega leta imamo v naši občini 206 novih udeležencev cestnega prometa, ki so s preizkusom dokazali, da so sposobni samostojne vožnje kolesa v cestnem prometu. ZŠAM Ivančna Gorica želi vsem novim, mladim kolesarjem s pridobljeno kolesarsko izkaznico srečno in varno vožnjo. Refik Hodžic Prometna varnost otrok na kolesu Javna agencija RS za varnost prometa je petošolce OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, ki se pripravljajo na kolesarski izpit, povabila na prometni dan. Dogodek se je zgodil v torek, 16. maja 2023, in sicer na sedežu Izpitnega centra v Ljubljani. Ker je priprava na kolesarski izpit izjemnega pomena, so za bodoče kolesarje v prometu pripravili različne izobraževalne vsebine na temo prometne varnosti in demonstracijske naprave, s pomočjo katerih so učenci preko lastne izkušnje pridobivali spretnostne veščine in razvijali prometno kulturo. Kolesarji spadajo med ranljivejše udeležence v prometu, zato morajo biti deležni posebne pozornosti s strani ostalih voznikov. Prav tako je potrebno učence čim bolje pripraviti na odgovorno udejstvovanje v prometu. Z uspešno opravljenim kolesarskim izpitom sme otrok samostojno voziti kolo v prometu, seveda pa še ni sposoben dobro obvladovati prometno bolj zahtevnih ali zanj novih situacij. Zato je pomembno, da se vsi udeleženci v prometu tega zavedajo ter da otroka starši vsaj na začetku večkrat spremljajo pri vožnji kolesa. Javni agenciji RS za varnost prometa in njenim strokovnim sodelavcem bi se radi zahvalili, da so nam omogočili to dragoceno izkušnjo in poskrbeli, da smo teoretično znanje nadgradili še praktično. Polona Lampret Odlični fiziki Benjamin, Miha in Jana 12. maja pa je v plesni šoli Bolero v Ljubljani, potekal Šolski plesni festival. Tudi letos smo imeli močno udeležbo naših plesnih parov, ki so tekmovali v standardnih in latinsko ameriških plesih. V standardnih plesih - angleškem valčku, tangu in fokstrotu sta maturanta Vid Omejec in Ana Adamlje postala državna prvaka. Drugo mesto sta dosegla Roš Nal Omahen in Julija Genorio iz 3.b, tretja pa Bert Cilenšek in Zala Žerovnik iz 2a. V latinskoa-meriških plesih pa sta bila na drugem mestu Roš in Julija, tretjega mesta pa sta se veselila Bert in Zala. Mentorica plesalcev je profesorica Marija Majzelj Oven. Dragica Šteh in Milan Jevnikar Z vevnico do zmage V mesecu marcu je potekalo regijsko tekmovanje v znanju konstruiranja in obdelav materialov, na katerem je sodelovala tudi naša šola; tekmovalo je osem učencev 6., 8. in 9. razreda. Učenka Sara Samastur je v izdelavi izdelkov iz papirja osvojila bronasto priznanje. V obdelavi lesa, kovin in umetnih mas smo osmo- in devetošolci osvojili prva mesta in se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 13. maja 2023 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Po uvodnem pozdravu smo se odpravili v delavnice, kjer so nas seznanili s potekom tekmovanja. Prejeli smo list z navodili. V dveh šolskih urah je morala vsaka ekipa pripraviti skico z vsemi značilnostmi tehniške risbe, izdelati izdelek in izpolniti tehnološki list. Končni izdelek je bil ne glede na vrsto materiala za vse enak. Najprej smo se seznanili z mlinarstvom in pripadajočimi pripomočki te obrti. Naša naloga je bila, da načrtujemo in izdelamo vevnico. Čas je hitro mineval, tako da smo morali biti spretni in kar se da natančni. V izdelavi vevnice iz umetnih snovi sta Anja Anžlovar in Tia Sinic osvojili prvo mesto. Tudi vevnica iz lesa, ki sta jo skonstruirala in izdelala Jernej Koleša in Kristjan Ceglar, je bila uvrščena na prvo mesto. Vevnica iz pločevine, ki sva jo izdelala Žana Verbič in Jakob Kastelic, pa je osvojila tretje mesto. Različne vevnice so nam tako skupno prinesle štiri zlata in dve srebrni priznanji. Na svoje izdelke smo zelo ponosni. Za usmeritve in spodbude na poti do odličnih rezultatov se lepo zahvaljujemo naši mentorici Mariji Zajc. Žana Verbič, Nekdanja učenka 9. a Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični 32 Šolstvo maj-september 2023 številka 4 Hïcmoi Odlični rezultati poklicne in splošne mature na Srednji šoli Josipa Jurčiča Na pragu letošnjega poletja je svoje izobraževanje na Srednji šoli Josipa Jurčiča zaključila 33. generacija maturantov ekonomske šole in 69. generacija gimnazijcev. Na obeh podelitvah ni manjkalo veselja, ponosa, pa tudi lepih spominov in pogumnih načrtov za prihodnost. 5. julija je bila v avli Srednje šole šotne razveselila tudi novica, da se miji in biologiji. Ana Adamlje, Nina Josipa Jurčiča podelitev spričeval poklicne mature, ki jo je opravljalo 15 dijakov. Vsi so poklicno maturo uspešno opravili. Gaja Zabukovec je za doseženih 22 točk prejela matu-ritetno spričevalo s pohvalo in tako je postala 36. zlata maturantka poklicne mature na naši šoli. Ob podelitvi je ravnatelj Milan Jev-nikar takole nagovoril slavljence: »Vaše šolanje nas je vedno navduševalo, čeprav ste generacija, ki je največ pretrpela zaradi korona krize. Z veseljem ste sledili našim napotkom in nas razveseljevali z iskrivimi mislimi in odločitvami, ki so kazale na vašo radoživost, zrelost in željo po znanju!« Nato je ravnatelj predstavil še nekaj statističnih podatkov ter se zahvalil šolski maturi-tetni komisiji, profesorskemu zboru in staršem. Nenazadnje pa je pri- sotne razveselila tudi novica, da se programu ekonomski tehnik na naši šoli obetajo svetli časi, saj je v 1. letnik vpisano rekordnih 90 dijakov. 10. julija pa smo prav tako v avli šole slavili 100 % uspeh na splošni maturi. Statistika pravi, da se je leta 2019 v 1. letnik vpisalo 64 gimnazijcev, maturo jih je v spomladanskem roku opravljalo 58. V četrtem letniku je bila več kot polovica dijakov odličnih ali prav dobrih. Še ena zlata generacija je v času šolanja na Jurčiču posegla po številnih izvrstnih rezultatih. Jana Kramar in Benjamin Kutnar sta že v prvem letniku dosegla srebrno priznanje na tekmovanju iz logike. Trina Bizjak, Urška Strahinič, Hana Jeršin in Lan Grbac so bili v ekipah za štafeto 4x100 m dolenjski pod-prvaki. V drugem letniku je dvakrat zlato zablestela Zoja Peteh, pri ke- Grabnar, Vanja Pevc, Žan Strmec in Maša Žnidaršič so dosegli zlato priznanje iz znanja angleščine. Žana Škerjanc je dosegla zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike. Benjamin Kutnar je bil srebrn na tekmovanju iz logike, Milica Sekulič pa srebrna iz matematike. V tretjem letniku je bil dvakrat zlat Benjamin Kutnar, v logiki in pri fiziki, ter srebrn pri zgodovini. Zlato Stefanovo priznanje je dosegel tudi Miha Per-par. Zoja Peteh je dosegla zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni ter srebrno Preglovo plaketo, srebrno priznanje iz znanja zgodovine in srebrno Proteusovo priznanje. Srebrno Cankarjevo priznanje je dosegla Vanja Pevc, srebrno priznanje iz logike pa tudi Jana Kramar. Vid Omejec in Ana Adamlje sta bila lani državna prvaka in naj plesni par na srednješolskem plesnem festivalu. Tudi v četrtem letniku je bila bera zvrhano polna. Miha Perpar in Jana Kramar sta prejela zlato Stefanovo priznanje, Miha je bil tudi član slovenske ekipe na Evropski fizikalni olimpijadi, kjer je prejel priznanje. Srebrno Stefanovo priznanje je dosegel Benjamin Kutnar, ki je bil srebrn tudi iz logike in razvedrilne matematike. Srebrno priznanje iz znanja biologije je prejel Nik Grum in srebrno priznanje iz logike Jana Kramar. Vid Omejec in Ana Adamlje sta ponovno postala državna prvaka v standardnih plesih Velik športni uspeh pa je dosegla naša fantovska rokometna ekipa, ki je lani četrtič v zgodovini šole postala državni prvak. V zlati ekipi sta bila tudi letošnja maturanta, Aleksander Kuzmanovič in Blaž Ceglar. Ravnatelj se je maturantom zahvalil za njihovo vztrajnost, pogum in srčnost. »Ste čudoviti mladi ljudje, polni energije, vsak s svojim talentom, ki ga želi in zna deliti z drugimi. Ste zagotovo naš velik ponos in naša sreča! In prepričan sem, da imate pokazati še marsikaj, da se bo o vas še slišalo! Veseli bomo tega, čeprav ne boste več "naši", vendar vas bomo mi vedno imeli za svoje, saj smo bili skupaj v najlepšem obdobju vašega življenja in drznem si reči, da smo vas tudi lepo sooblikovali!« Izjemni uspeh na maturi 2023 - ma-turitetno spričevalo s pohvalo (to je doseženih 30 ali več točk) so letos dosegli: Benjamin Kutnar, 4.B, Jana Kramar, 4.A, Miha Perpar, 4.A, Maj Trinko, 4.A in Maša Žnidaršič, 4.B. Ob zaključku slovesne podelitve maturitetnih spričeval se je ravnatelj zahvalil šolski maturitetni komisiji in dolgoletnemu tajniku splošne mature profesorju Franciju Grlici. Svoje zahvale so izrekli tudi maturanti in poskrbeli še za zadnji hvaležni pečat njihove dobe na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Dragica Šteh, prof. Slovo 69. generacije maturantov SŠJJ V sončnem majskem dopoldnevu, 22. maja 2023, se je v sproščenem ritmu in besedah od srednješolskih klopi poslovila 69. generacija maturantov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Generacija 2023 je štela 60 gimnazijcev in 15 ekonomskih tehnikov. SREDNJESOLSKI SPORT Na Jurčiču izjemni plesalci in odlični Aleksander Kuzmanovič 69. generacija maturantov Maturanti so pred šolo postavili tradicionalni mlaj, profesorskemu zboru z ravnateljem na čelu pa namenili prisrčen zahvalni govor. Ravnatelj Milan Jevnikar je predstavil nekaj številskih posebnosti 69. generacije stiških gimnazijcev in 34. generacije maturantov ekonomske šole. Poudaril je, da je bistvo življenja polno živeti z ljudmi okoli sebe, zaznati njihovo enkratnost in deliti z njimi prijateljstvo, toplino dobroto. Izrazil je upanje, da smo s to popotnico opremili tudi letošnje maturante! Razredničarka Irena Mori ter razrednika Franci Grlica in Igor Gruden so skupaj z ravnateljem odličnim dijakom podelili knjižne nagrade in priznanja. Sledila je še tradicionalna predaja ključa, za katerega so v tem letu odgovorno skrbeli dijaki 4. d. Po napetem boju in glasnem navijanju občinstva, si je ključ priboril 3. b. Prireditev se je zaključila s slavnostno četvorko, ki so jo maturanti pod vodstvom plesne učiteljice Janje Pušl zelo usklajeno zaplesali. Čisto za konec so nas razveselili še s »šopkom« standardnih plesov. Vsi pa so se že ozirali v prihajajoče tedne, ko je bilo na vrsti še zadnje dejanje njihovega srednješolskega izobraževanja - zrelostni izpit - matura. Dragica Šteh 12. maja je v Ljubljani v organizaciji Plesne zveze Slovenije, Zavoda za šport Planica in Plesne šole Bolero potekal Šolski plesni festival oz. državno prvenstvo v standardnih in latinsko ameriških plesih za srednje šole. Tekmovanja so se pod mentorstvom Marije Majzelj Oven, prof. nemščine, udeležili tudi trije plesni pari Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. Dosegli so izjemen uspeh, saj so vsi trije pari prišli do kolajn. Plesni par Ana Adamlje in Vid Omejec (dijaka 4. letnika gimnazije) sta nastopila v standardnih plesih in postala najboljši plesni par in državna prvaka v omenjenih plesih (angleški valček, tango in foxtrot). Državna podprva-ka v latinskoameriških plesih pa sta postala dijaka 3. letnika gimnazije Julija Genorio in Roš Nal Omahen. In, da je bila zbirka kolajn popolna sta poskrbela še najmlajša - Zala Žerovnik in Bert Cilenšek (dijaka 2. letnika gimnazije), ki sta prav tako v latinskoameriških plesih dosegla odlično 3. mesto. Vsem plesalcem in mentorici res iskrene čestitke! Kot je poudarila mentorica naših parov Marija Majzelj Oven je bilo na tekmovanju vzdušje enkratno, naši dijaki so bili odlično razpoloženi in zelo zadovoljni s svojimi dosež- ki. Tekmovanje je odprl predsednik sekcije za plesno rekreacijo pri PZS Zoran Kljun, posebej spodbudno pa je navzoče nagovorila idejna vodja Šolskega plesnega festivala Meta Zagorc, ki je poudarila pomen plesa za boljše počutje in zadovoljstvo ljudi. Govor je sklenila z besedami: »Življenje s plesom je lepše.« Niso pa nas v zadnjih dnevih navdušili le plesalci. 15. maja se je posamičnega področnega tekmovanja v atletiki za srednješolce udeležil naš dijak Aleksander Kuzmanovič. Aleksander je znan kot odličen roko-metaš RK Trebnje in tudi član mlajših državnih selekcij, z ekipo naših dijakov je bil lani tudi srednješolski državni prvak v rokometu. Tokrat se je odlično odrezal tudi v atletiki. Brez pravega treninga in kljub resni poškodbi v aprilu je na področnem tekmovanju v suvanju krogle postal dolenjski srednješolski prvak. Iskrene čestitke! Simon Bregar A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Kmetijstvo 33 Prvi turistični koraki v Vrtcu Čebelica Pojem, plešem, se igram ... V šolskem letu 2022/2023 smo v vrtcu Čebelica iz Šentvida pri Stični sodelovali v projektu TURIZEM IN VRTEC na temo Z igro do prvih turističnih korakov. Rdeča nit projekta je bila opredeljena z naslovom Športna doživetja bogatijo mladinski turizem. V našem kolektivu smo želeli ohraniti vez z novim vrtcem (enoto Videk) ter sodelovati z lokalnimi društvi in oraganizaci-jami. V ta namen smo projekt poimenovali s sloganom »SKUPAJ SE IMAMO DOBRO«. Začeli smo zelo razigrano. Že nekaj let v bližini vrtca poteka športno rekreativni dogodek Aviratek in tudi letos je potekal. Dan zatem smo se z otroki podali na traso in se preizkusili v premagovanju različnih ovir. V tednu športa smo v goste povabili kar dva lokalna športna društva. Predstavila sta se nam Taekwondo klub Kang in klub tajskega boksa Nak Muay. Spoznali smo prav posebno opremo in se še sami vživeli v vlogo posameznega športa. Za jesensko srečanje smo se skupaj s starši podali na aktivni pohod v Dolino pod Kalom. Tam je namreč motokros proga. Na cilju so nas pričakali predstavniki AMD Šentvid pri Stični. Motokrosist nam je predstavil opremo in sam potek treninga. Na koncu pa je sledilo okušanje pečenega kostanja in srkanje toplega sadnega čaja. Velik podvig, predvsem za dvoletni-ke, je bil pohod v Doživljajski park Cukarca. Na vrhu smo se z velikim navdušenjem sprehodili čez učno pot bobra Bobija. Starejši otroci so obiskali letališče Šentvid pri Stični. Lokalni pilot je predstavil letala, delovanje letališča in naključni vzgojiteljici omogočil kratek let. Na pomladno dopoldne se je iz kulturnega doma Šentvid pri Stični oglasil zvok diatonične harmonike. V dvorani so nas toplo sprejeli veterani folklorne skupine kulturnega društva Vidovo ter harmonikaš. V čudovitih nošah so nam predstavili splet plesov. Seveda so nas zasrbe-le pete in odzvali smo se povabilu, da se še skupaj zavrtimo in zapojemo ob spremljavi ljudske glasbe. Povezali smo se tudi s Šolo zdravja. Že pred zajtrkom smo se pridružili gospem pri jutranji telovadbi na prostem. Spoznali smo, da so zelo fit in kljub jutranji uri polne energije. V prostorni in svetli telovadnici novega vrtca Videk smo vzgojiteljice pripravile pomladno srečanje v športnem duhu. Izvedli smo igre brez meja. H gibanju smo spodbudile otroke in tudi njihove starše. Ultramaratonec Toni Vencelj, ki je praktično sosed našega vrtca, nam je pripravil kros progo. S tekom smo ubili kar dve muhi na en mah. Poleg kljukice za projekt Turizem in vrtec smo uspešno opravili tudi kros za športno gibalni program Mali sonček. Za varnost v prometu pa je s svojim obiskom poskrbela lokalna policistka. Podali smo se na kratek sprehod, kjer smo kot pešci spoznavali predvsem varno vključevanje v promet. Starejši otroci so se s popolno kolesarsko opremo s svojimi kolesi popeljali po poteh v okolici vrtca in OŠ Ferda Vesela. Ob koncu leta so se predšolski otroci že tradicionalno odpravili na Pokljuko (vrtec v naravi) ter na izlet v Kekčevo deželo v Kranjski Gori. Tudi tam so sodelovali z društvi in bili deležni športnih doživetij. Za zaključek projekta in vrtčevega leta smo planirali pohod s starši na Lavričevo kočo Gradišče. Ker nam vreme v tem letu ni ravno naklonjeno in nam je tudi zdaj nakazalo, da bo potrebno razpreti dežnike, smo se drugače organizirali. Pred vrtcem smo se zbrali kar v palerinah in dokazali, da se imamo skupaj res dobro. Odpravili smo se na pohod v bližnjo okolico in se vrnili v vrtec, kjer se je vsaka skupina staršem predstavila s kratkim nastopom in šolskemu letu pomahala v slovo. Hvala vsem, ki ste sodelovali v našem projektu. Vzgojiteljice upamo, da bodo športna doživetja v povezavi z lokalnimi društvi, organizacijami in posamezniki bogatila najmlajše tudi v prihodnje. Napisala: Petra Zorec, dipl. vzgojiteljica Dan zemlje na PŠ Muljava 22. aprila je bil dan Zemlje. Dan, ko se želimo še bolj obrniti k naravi, jo očistiti, urediti in ji hkrati obljubiti, da se bomo v prihodnje lepše obnašali do nje. V ta namen smo učenci »lanskega« 1. razreda PŠ Muljava združili svoje pridne male ročice ter uredili solzico (kot smo poimenovali gredico) pred našo šolo. Dela ni bilo malo: gredico smo morali najprej dobro očistiti, nato smo položili zaščitno folijo proti plevelu, posadili okrasne trave in vse skupaj olepšali s sekanci ter peskom. Na novo smo zasadili tudi dve koriti pred otroškim igriščem. Za nas prvarje je bil to velik projekt. Uspelo nam je ob veliki pomoči našega hišnika in gospe kuharice ter staršev, ki so nam darovali sekance in veliko okrasnih trajnic. Hvala vam, da smo z vašo pomočjo lahko uresničili svoj načrt in polepšali vhod v šolo. Urejena solzica nas bo vsako jutro toplo sprejela v šolo ter nas popoldne spomnila, da smo sposobni velikih dejanj, kljub majhnosti in otroški razigranosti. Maja Sever Foto: Maja Sever Mesec april je bil v vrtcu Pikapolonica glasbeno obarvan. Čez celo leto smo plesali ljudske plese, peli ljudske pesmi in se igrali igre kot v starih časih ter tako obujali ljudsko izročilo. Vse skupaj smo povezali v prireditev na prostem z naslovom »Pojem, plešem, se igram ...«. V našo družbo smo povabili družine in jim pripravili lepo glasbeno aprilsko popoldne, ki so ga s ponosom oblikovali otroci vseh šestih oddelkov našega vrtca. Starši in stari starši so ob taktih različnih ljudskih pesmi in plesov obudili spomine na svoje otroštvo. Ali se tudi vi še spominjate šmentane muhe, Abrahama, klobuka s tremi luknjami, muzikantov in drugih? Takih veselih dogodkov, ki nam pustijo prijeten spomin in občutek na skupno druženje, si želimo še vnaprej. Strokovne delavke vrtca Pikapolonica » « Dom je hiša mojega srca To je bilo sporočilo, ki je odmevalo na nastopu otrok Vrtca Ivančna Gorica, enote Sonček Zagradec. Prireditev je potekala v času družinskega praznika v marcu v Kulturnem domu Zagradec. Nastop so pripravili vsi trije oddelki vrtca. Najmlajši iz skupine Mišk (oddelek 2-4 let) so v svoji plesni točki sezidali svoje hiške. Zaplesali so ob plesni igri Hiško zidamo. Oder je bil živahen in delavno obarvan, saj so se otroci zelo trudili zidati, žagati in pleskati, njihovi domovi so zasijali v čudovitih barvah. Hiše so bile sezidane in v njih so se naselili otroci iz skupine Mravljic. Dom je oživel ob deklamaciji in igri vlog »V naši družini«. Otroci so se predstavili tudi s plesno igro ob melodijah avtorske pesmi vrtca Ivančna Gorica Mi dobro se imamo in s plesom prikazali, kako se imajo dobro tudi z malo miško in navihanim pajkom. Še nekaj več o mamicah in očkih so nam povedali najstarejši otroci skupine Dinozavrov (oddelek 4-6 let) z deklamacijo »Moj očka, moja mami«. Ker pa moramo poskrbeti tudi za naše lepe spomine, so otroci zaplesali plesno igro Album in točko obeležili s skupno fotografijo. Za mikrofon so ponosno poprijeli najstarejši otroci vrtca, ki so vodili celoten program prireditve. Da se imamo lepo v vrtcu in doma, smo prikazali še s skupno točko vseh nastopajočih ob klavirski spremljavi pesmi Mi dobro se imamo. Na koncu so otroci svoje starše še prijetno presenetili z izdelanim darilom. Strokovne delavke Vrtca Sonček Zagradec Cici planinci v Kavbojski deželi V soboto, 4. junija, smo se Cici planinci v meglenem in rahlo deževnem jutru odpravili na izlet pod vodstvom Janeza in Boštjana. Namenjeni smo bili na slap Kosca, vendar smo morali izlet zaradi slabega vremena skrajšati. Naša pot se je začela pri gasilnem domu Vrh pri Višnji Gori, nadaljevala do Gradišča in naprej do kmetije Čož. Le ta se nahaja na prelepi Leskovški planoti, kjer je prava kavbojska dežela. Igrali smo se v kavbojski igralnici, metali smo podkve , malicali v sedlu, si ogledali konje, krave, pujse ... Kljub slabemu vremenu smo izkoristili čudovit dan v naravi po »kavbojsko«. Hvala PD Polž, še posebej g. Janezu Čebularju, za dolgoletno vodenje planinskih pohodov, za nepozabna doživetja, izkušnje, veliko srčnosti in vse novo odkrite poti, ki jih ni bilo malo. Lep planinski pozdrav! Tanja Gabrijel 34 Kultura maj-september 2023 številka 4 IlitttMi Uspesna uprizoritev Jurčičeve Lepe Rockester - nova glasbena Vide v letnem gledališču na Muljavi Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava je v soboto, 8. julija, ob polnem avditoriju letnega gledališča zaključilo letošnjo uprizoritev Lepe Vide. Za krstno uprizoritev Jurčičeve Lepe Vide smo se odločili, ker smo želeli predstaviti manj poznano Jurčičevo delo. Poleg tega je ta roman nekoliko drugačen od bolj poznanih, »klasičnih« Jurčičevih del. Številni gledalci, ki so obiskali eno od sedmih predstav v letnem gledališču, so doživeli tragično zgodbo in dramatično življenjsko pot Vide Basni-gojeve, pa tudi utrinke iz življenja Kraševcev v začetku 19. stoletja. V scenariju sem želel dodati tudi okoliščine in način življenja Kraševcev, ki so posredno vplivali tudi na Vidino hrepenenje po lepšem svetu in sreči. Odmevi gledalcev so bili zelo pozitivni. Predstava kot celota se jih je dotaknila. Igralci so jih navdušili, saj so se dobro vživeli v like, ki so jih predstavljali. Posebej so se gledalcem vtisnili v spomin čustveni prizori med Vido (Saša Senica), njenim priletnim možem Antonom (Boris Smrekar) in beneškim ljubimcem Albertom (Sašo Pajk) ter Antonovim bratom župnikom (Gorazd Rajterič), ki je napete situacije umirjal in iskal poti, da stvari ne bi zašle v nesrečo. Nekaj je bilo tudi Jurčičevih ljudskih likov - pastir Stoklas (Dušan Grden), oglar Smučiper (Andrej Podržaj) in Vidina starša (Andrej in Lidija Zajc), ki so v muljavskem narečju in Jurčičevo hudomušnostjo prikazali izvirnost ljudskih značajev. V množičnih prizorih so igralci manjših vlog in statisti pokazali utrinke življenja kruševk, tesačev, fantov in deklet, pristaniških delavcev, ki so predstavljali kraški živelj. Prikazali so težko življenje v takrat že opustoše-nem Krasu. V nekaterih prizorih so ubrano zapeli, čeprav jih večina ne hodi k zborovskemu petju. Na drugi strani pa so trgovci, beneška dekleta in gondolieri prikazali lagodno in brezskrbno življenje Benečanov. Vsak je prispeval k celotni podobi predstave. Skupaj je sodelovalo 45 igralcev, med njimi tudi otroci, ki so bili enkrat v otroški igri, drugič pa preoblečeni v ovčke, ki jih pase pastir Stoklas. Sodelujoči v predstavi Lepa Vida (foto Nekateri gledalci so posebejpo-hvalili scensko postavitev, ki jo je po zasnovi Doreta Južne postavil Branko Glavan z ekipo, poslikavo pa z umetniško roko izvedel Borut Furlan z ekipo. Drugi so opazili lepo oblikovane kostume Kraševcev, kruševk, beneške gospode, ki jih je zasnovala in izdelala Marija Zaman. Posameznike je navdušila glasbena podlaga, saj so Vidine odločitve in občutja spremljali odlomki iz del Friedricha Chopina. Tonski mojster Tine Bele je z mojstrsko natančnostjo vključeval mikrofone in glasbene vložke, da je v sinhronizaciji z osvetljevanjem pod vodstvom Branka Glavana predstava tekla tudi tehnično dovršeno. Seveda pa je k uspešnosti predstave veliko dodalo še vse ostalo osebje, od rekviziterjev, šepetalk, maskerk, lektorice, korepetitorice in drugih. Za organizacijo prireditve je odlično poskrbel Igor Adamič, ki je koordiniral tudi prodajo kart. Redarstvo je organiziralo PGD Muljava pod vodstvom Gašperja Erjavca. Igralci pa so bili posebej hvaležni predsednici Lidiji Zajc in njenemu možu Andreju za okrepčila po predstavah. Skupaj nas je pri pripravi uprizoritve sodelovalo okrog 70, ki smo v projekt vložili več tisoč prostovoljnih ur. Ustvarili smo uprizoritev, ki je ostala v spominih naših gledalcev in tudi v naših spominih, saj smo skupaj preživeli veliko večerov, včasih v slabem vremenu, a vedno z dobro voljo in upanjem, da nam predstava uspe. Postali in ostali smo prijatelji, saj nas ustvarjalnost povezuje. Ob predstavah se je energija nas Koncert MPZ Prijatelji z gosti Moški pevski zbor Prijatelji nam je v toplem junijskem večeru pripravil prijeten in raznolik koncert. Pevci so nam s svojimi žametnimi in ubranimi glasovi pod taktirko mentorja in dirigenta Roberta Markoviča zapeli različne melodije. Od Domače hiše do Solinarja, od cvetlic do gozdov, s poljubom in objemom do ljubezni. Glasbeni gostje Prijateljev, ki so tokrat skupaj z njimi nastopili na odru šentviške šole, so dopolnili moško prepevanje. Z njimi je zapela so- eksplozija Godalnega orkestra KD Stična V petek in soboto, 21. in 22. aprila 2023, je bil v Kulturnem domu Stična koncert Godalnega orkestra Kulturnega društva Stična in skupine Soul Killers (Vasja Čepič - kitara, Miha Bes - bobni in Darko Ramot - bas kitara) z naslovom Rockester. Njihov letošnji koncert so popestrili posebni gostje, Neisha in pevci iz njene Male Šole Rokenrola. Patricija Belak) ustvarjalcev povezala z energijo zvestih gledalcev. Spontani aplavzi so bili nagrada za vložen trud. Tega vzdušja ne pozabi nihče. Topli poletni večeri, ustvarjalni nemir, nato pa dogajanje na obsežni sceni in zadovoljni obiskovalci so nekaj nepozabnega in nam iz leta v leto dajejo voljo za naprej. Naslednji dan po predstavi smo se zbrali skoraj vsi in pospravili prizorišče. Za Jurčičevim podom je spet travnato pobočje in na drugi strani šumeča drevesa Tokčevega boršta. Mi pa bomo kmalu po zaključku začeli razmišljati o uprizoritvi za naslednjo sezono. Letos je to še toliko pomembnejše, saj bomo naslednje leto obeležili 100 let od prve uprizoritve Jurčičevih del v izvedbi Muljavcev. Kot scenarist in režiser te uprizoritve se iskreno zahvaljujem vsem vam, dragi igralci, tehnični sodelavci in vsem, ki ste v pripravah ali pri tej uprizoritvi aktivno sodelovali. Bilo mi je v veselje in v ponos sodelovati z vami. Zavzeto smo se lotili projekta, vložili v uprizoritev vse najboljše kar kot amaterji znamo in zmoremo in ustvarili lepo in spomina vredno predstavo. Zahvaljujemo se vsem našim zvestim obiskovalcem ter podpornikom: Občini Ivančna Gorica in županu Dušanu Strnadu, Zavodu ZKT Prijetno domače, JSKD Izpostava Ivančna Gorica, ZKD Ivančna Gorica, PGD Muljava, Turističnemu društvu Muljava in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Danijel Zupančič, scenarist in režiser uprizoritve Skupinska fotografija vseh nastopajočih. Foto Tjaša Kovač Godalni orkester in skupina Soul Killers so skupaj z Neisho in njenimi varovanci izvedli izjemno glasbeno predstavo - Rockester, ki je unikaten projekt Godalnega orkestra Kulturnega društva Stična. Stiški godalni orkester z njim v naš prostor prinaša vedno znova zanimive, inovativne in sveže glasbene interpretacije bolj ali manj znanih skladb klasične in popularne glasbe. Na letošnjem Rockestru, ki je že četrti po vrsti, je bil poudarek na orkestralni izvedbi 22 domačih in tujih skladb popularne pop in rok glasbe z vključevanjem rokovskih električnih inštrumentov (kitara, bobni in bas kitara). Poln oder inštrumentalistov in vokalistov (preko 50!) je skozi koncert vodila dirigentka in umetniška vodja orkestra Polona Udovič. Pri treh skladbah je dirigentsko palico iz njenih rok prevzel gostujoči dirigent Gaber Avsec, sicer vrhunski mladi klarinetist Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in prejemnik več priznanj in nagrad z domačih in tujih glasbenih tekmovanj. listka Marija Omejec, spremljala jih je priložnostna godalna zasedba. Že od njihovih prvih nastopov jih spremljata pianistka Špela Sellak in citrarka Eva Medved. Koncert je s prijetno in izbrano slovensko besedo prepletala gospa Nuša Volkar. Kot gostje so se tokrat prvič predstavili mladi glasbeniki, ki so si nadeli ime Ansambel Razcvet. MoPZ Prijatelji se zahvaljuje OŠ Fer-da Vesela za gostoljubje, sponzorjem za finančno podporo ter vsem, ki so jih na kakršenkoli način podprli pri izvedbi koncerta. Tanja Fajdiga Podelitev spominskega kovanca. Foto Klemen Ceglar Glasbeni večer je odprla predskupina Mitt, ki jo sestavljajo trije mladi glasbeniki Glasbene šole Grosuplje: Tara Šurbek, Tristan Maj Udovič Bes in Iza Zakrajšek. Za njimi so sledile priredbe skladb popularne glasbe, ki so jih posebej za ta koncert pripravili posamezniki iz Godalnega orkestra Stična. Večino skladb so ob spremljavi orkestra in članov skupine Soul Killers odpeli nadebudni pevci Male Šole Rokenrola, ki jo vodi priznana slovenska glasbenica Neisha. Slednja je na koncertu odpela tudi dve svoji skladbi, Maš še kje čas in Vrhovi. Koncertu Godalnega orkestra KD Stična je prisluhnil tudi podžupan Tomaž Smole. Ta je orkestru ob 10. obletnici delovanja, ki so ga obeležili decembra lani, izročil županov spominski kovanec Prijetno domače. Jubilejno priznanje je iz rok podžupana sprejela umetniška vodja Polona Udovič. Izjemna organizacija petkovega in sobotnega koncerta je bila zasluga predsednice Godalnega orkestra KD Stična Petre Miklič. Dušan Štepec A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Kmetijstvo 35 Plešemo že 30 let V petek, 26. maja 2023, je bila v Domu kulture Šentvid pri Stični prireditev ob 30. obletnici delovanja Otroške folklorne skupine Vidovo. Otroci so na folklornem večeru predstavili ljudske plese, pesmi, igre, uganke in izštevanke, ki so se jih naučili na folklornih vajah. Vse skupaj pa se je na odru predstavilo kar 80 otrok iz različnih skupin. Mlajša otroška folklorna skupina Vidovo se je predstavila z odrsko postavitvijo Ti si bil, kjer so predstavili, kako otroška nagajivost nima meja. Mlajši otroci so ponagajali starejšim in jih obtožili, da so oni odrezali zajčku rep, le-ti pa so namesto prepira raje pričeli z novo igro Zajčki skačite-lovec gre in nato so vsi skupaj tudi odplesali ljudske plese. Vendar pa mlajši še vedno vztrajajo, da so starejši odrezali zajčku rep, tokrat pa se starejši otroci razjezijo in jih s plesom preženejo domov. Starejša otroška folklorna skupina Vidovo pa se je predstavila z odrsko postavitvijo Skok iz preteklosti, kjer so povezali sodobnost in preteklost. V sodobnem času sta otroka gledala televizijsko serijo Ja, chef, nakar je nekaj v televiziji preskočilo in začel se je predvajati dokumentaren film o ljudskih plesih. To pa še ni vse, kar naenkrat so otroci iz preteklosti začeli prihajati iz televizije in ju odvlekli k plesu ter ju povabili k igri s klobuki. Na koncu so se otroci iz preteklosti vrnili v televizijo, otroka iz sodobnosti pa sta se v njo zaletela in se zmedeno spraševala, ali se je vse to res zgodilo. Za predstavljeno odrsko postavitev je Starejša otroška folklorna skupina Vidovo v začetku maja prejela tudi srebrno priznanje na Regijskem srečanju otroških folklornih skupin v Dobre-polju. Na prireditvi ob 30. letnici pa so poleg mlajše in starejše otroške folklorne skupine Kulturnega društva Vidovo sodelovali otroci iz Otroške folklorne skupine Šmarje-Sap pod vodstvom mentorja Matica Grudna. V svoji točki z naslovom Te-pežkanje so predstavili star ljudski običaj tepežkanje. Tepežni dan je 28. decembra in le takrat so lahko otroci, nežno seveda, potepežkali svoje starše. Lahko si predstavljate, da so bili že navsezgodaj pokonci, ker so težko dočakali, da bodo lahko vstali in to naredili. Odrasli so se otrok lahko znebili tako, da so jim dali skromne dobrote: jabolka, suhe hruške, pest orehov, kos potice, peciva, kruha ... Danes pa v zameno dobijo tudi denar. Tepežkanje pa ni le udarjanje s šibo, ampak tudi ponavljanje verzov z željami po sreči in dolgem življenju, petje in ples. Nastopili so tudi učenci iz Podružnične šole Kompolje, ki obiskujejo folklorni krožek vodstvom mentoric Špele Bobnar in Marije Hočevar. Predstavili so se s spletom Kej pa sa naše koze?, kjer so predstavili, kako se včasih otroci niso sami igrali, ampak so morali tudi delati in poskrbeti za živali. A včasih se je tudi zgodilo, da so med igro na delo pozabili. Poleg ljudskih vsebin pa so večer popestrili tudi učenci iz Podružnične šole Temenica s sodobnejšimi vsebinami pod vodstvom mentoric Špele Kuselj in Katarine Dremelj. Učenci so zapeli pesem Tinko Polovinko in odplesali ter zapeli pesem Avtobus skupine Čuki. Za konec pa sta tako mlajša kot starejša otroška folklorna skupina Vidovo zaključili večer s skupno odrsko postavitvijo, kjer so predstavili, kako poteka sodelovanje različnih generacij otrok na folklornih vajah in kako se pri tem zabavajo. V Šentvidu pri Stični se je plesalo že v času od leta 1949 do 1952. Na pobudo takratne članice folklorne skupine Vali Krištof, se je leta 1992 ustanovila folklorna skupina VIDOVO. Najprej je bila to skupina mladih, ki jih je veselil ples, vendar se jim je v letu 1993 pridružila še skupina mlajših - osnovnošolcev, tako da smo morali oblikovati dve skupini. Otroška folklorna skupina od tega leta neprekinjeno deluje. V začetku je skupino vodila Nataša Hribar, nato pa so skupino vodili še Gregor Hribar, Boštjan Genorio in nato več let Anita Kotar. Kasneje ji pri tem pomagala Katarina Dremelj, ki je nato vodila skupino in uvajala tudi mlajši mentorici Nejo Kristan in Ano Adamlje. V letošnjem šolskem letu je skupino prevzela Neja Kristan, ob pomoči Katarine Dremelj in Maje Gjerek. Zanimanje za otroško folklorno skupino se iz leta v leto povečuje. Trenutno imamo v skupini kar 37 otrok, zato je skupina zadnjih nekaj let razdeljena na mlajšo in starejšo otroško folklorno skupino. To je omogočilo, da smo lahko k folklori sprejeli več otrok, delo znotraj skupine pa je postalo veliko bolj dinamično in prilagojeno starostni skupini otrok. Mlajšo otroško folklorno skupino Vidovo obiskuje 19 otrok, starih od 5 do 9 let. Starejšo skupino pa obiskuje 16 otrok, starih od 10 do 15 let. Na harmoniki pa nas spremljata dva godca. Velika posebnost folklore je spodbujanje sodelovanja med različnimi generacijami otrok. Tako mlajši veliko hitreje napredujejo ob zgledu starejših kolegov, starejši pa se učijo predajanja znanja in občutka skrbi za mlajše. Skupini sta med seboj kljub velikemu starostnemu razponu zelo povezani in otroci so med seboj spletli že mnogo prijateljskih vezi. Leta 2008 so se članom OFS zasvetile oči, saj so končno dobili tudi oni svoje prve »prave« folklorne kostume. Otroci z velikim ponosom oblečejo folklorne kostume in v njih ponosno nastopajo. Vsa leta otroška folklorna skupina sodeluje na območnih srečanjih otroških folklornih skupin. Od leta 2001 pa je skupina redna udeleženka regijskih srečanjotroških folklornih skupin, na katerih je skupina prejela tako bronasta kot srebrna odličja. Leta 2018 se je skupina uvrstila med 10 najboljših otroških skupin v Sloveniji ter zato prejela zlato priznanje za državni nivo. Za ta uspeh je skupina februarja 2019 prejela tudi Jurčičevo plaketo. Februarja 2023 pa je harmonikar Otroške folklorne skupine Martin Vencelj prejel Jurčičevo priznanje za mlade. Otroška folklorna skupina je posnela tudi videospot z Ansamblom Pogum in glasbeno skupino harmonikarjev Bučar za pesem Muzikant. Za otroke je bila to čisto nova izkušnja, ki so se je zelo veselili in ob tem neizmerno uživali. Poleg številnih nastopov znotraj naše občine, smo se v letu 2017 udeležili kar dveh otroških folklornih festivalov, in sicer v Kranja v okviru mednarodnega otroškega folklornega festivala FOS Predoslje ter v Črnomlju na prireditvi Pastir-če mlado, ki je posebno namenjena predstavitvi otroškega izročila in druženju mladih folklornikov v okviru velikega festivala Jurjevanje. Otroška folklorna skupina sodeluje na prireditvah, ki jih organizira Kulturno društvo Vidovo in Krajevna skupnost Šentvid pri Stični ter Občina Ivančna Gorica in z dolgoletnim udejstvovanjem dokazuje, da ljudsko izročilo ne izumira, ampak je še kako živo. Zadnjih nekaj let se skupina predstavlja tudi na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Navdušenje, s katerim ga mentorji prenašajo na mlade folklornike, in nivo kakovosti dela v skupini, ki je še kako moderno in sveže, pa dokazujejo, da folklora ni kakšna zastarela dejavnost. Ravno nasprotno od fol-klornikov zahteva številne talente: plesne, pevske, igralske, in se lahko po zahtevnosti in zanimivosti postavi ob stran vsem modernim odrskim panogam. Otrokom predajamo ljudsko izročilo na zanimiv in svež način, kar tudi dokazuje število članov, ki se vsako leto povečuje. Na vajah se učimo novih ljudskih plesov, prepevamo ljudske pesmi in igramo različne igre. Vse to otrokom predstavimo na igriv in zanimiv način ter preko igre. Poleg različnih nastopov pa imamo tudi občasno delavnice, kjer izdelujemo različne izdelke povezane z ljudskim izročilom. Zelo pomembno se nam zdi, da v spoznavanje kulturne dediščine vključujemo predvsem dediščino naše okolice, tako smo spoznali že plese, pesmi, igre iz naše okolice (po zapisih in po pripovedovanjih starejših domačinov) ter tudi pravljice, ki jih je pripovedoval pravljičar Anton Dremelj Resnik iz Šentvida pri Stični. Na ta način so otroci še bolj povezujejo s krajem in kulturo. Zavedamo se pomembnosti sodelovanja z mladimi pri ohranjanju kulturne dediščine in ponosni smo, da nam je uspelo zainteresirati tako veliko število mladih. Otroci radi prihajajo na vaje, zelo radi plešejo, pojejo, ponosno nastopajo v folklornih kostumih, mi pa jim zaupamo in z veseljem predajamo znanje. Zanimivo dejstvo je, ki ga opažamo vsa ta leta, da otroci ne pridejo le za eno sezono, temveč ko jim folklora zleze pod kožo, vztrajajo, in so del otroške skupine do konca osnovne šole ter se potem radi pridružijo tudi vodilni folklorni skupini Vidovo. V veliko veselje je opazovati, kako se otroci razvijajo plesno in tudi osebnostno, kako se pletejo niti prijateljstva in kako skozi sezone (z)rastejo v čudovite mladostnike, na katere smo zelo ponosni. Katarina Dremelj, KD Vidovo Razstava fotografij z likovnega druženja 2023 VIZ Višnja Gora Vzgojno-izobraževalni zavod v Višnji Gori ima že od leta 1948 pomembno vlogo. Ne le za mladostnike, ki v njem najdejo drugi dom ter možnost izobraževanja in usposabljanja za poklic, temveč tudi za prebivalce tega naselja, ki so v velikem številu tako ali drugače povezani z njim. Mnogi med njimi so znotraj in zunaj sten zavoda pustili močan pečat. Zavod je bil prvotno, kot »Dekliško vzgajališče«, namenjem le dekletom, pozneje pa je začel sprejemati mladostnice in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, stare od 14 do 18 let. V vrsti dejavnosti in prireditev, ki jih organizira zavod, zavzema likovno druženje, ki vsako leto poveže mladostnike iz vzgojnih zavodov po vsej Sloveniji, prav posebno mesto. Letos je bilo pod vodstvom Melite Garvas organizirano že 25. takšno druženje. Otrokom in mla- dostnikom likovno druženje omogoča varen prostor za povezovanje z vrstniki, ponudi pa tudi možnosti za razvijanje drugačnih načinov izražanja občutkov in pogleda na svet okoli nas. Med likovnim druženjem so nastale tudi fotografije, ki so spremljale zgodbo mladih ustvarjalk in ustvarjalcev. Poskusile so ujeti trenutke, ko so se mladostniki na različne načine lotili upodobitve simbolike in podob, ki jih srečamo med sprehodom po Višnji Gori. Namen fotografij je bil, da ujamejo duh povezanosti, veselja in ponosa, ko mladostniki dokončajo umetnino in ustvarijo nekaj lepega. Posebna pozornost pri tem je bila namenjena detajlom, tistim majhnim delcem celotne slike, ki mnogokrat ostanejo prezrti, a lahko velikokrat skrivajo bistvo fotografije. Fotografije so bile v mesecu juniju, v okviru razstave, na voljo širši javnosti v Hiši kranjske Višnji Gori. Maruša 36 Kultura maj-september 2023 številka 4 IlitttMi Delovna pomlad ženskega in moškega Trilogija koncertov pevskega zbora KD Vidovo doma in v tujini združenega moškega Na začetku pomladi smo pevke Ženskega pevskega zbora KD Vidovo pripravile koncert v Šentlovrencu. Na koncertu so nastopili tudi učenci Podružnične osnovne šole Šentlo-vrenc in pevci iz Moškega pevskega zbora KD Vidovo. S petjem in igro smo se zahvalili mamam, očetom, babicam, dedkom, tetam, stricem oz. vsem, ki skrbijo za otroke in jim z ljubeznijo ter vzgojo pomagajo odraščati v zdrave, srečne, ljubeče in uspešne mladostnike. Večer smo sklenili s skupno pesmijo T. Domice-lja Danes bo srečen dan. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Isti dan je Moški pevski zbor Vidovo zapel tudi na prireditvi ob materinskem dnevu v Šentvidu pri Stični. Pomladni veter je nato pevke in pevce KD Vidovo odnesel v Opatijo na mednarodni pevski festival We Are Singing Adriatic, ki je potekal v vikendu med 14. in 16. aprilom. V soboto smo si najprej z vodičko ogledali prelepo Opatijo in o tem čudovitem kraju izvedeli veliko novega. Večji del popoldneva smo preživeli v Rijeki, natančneje v marmorni dvorani nekdanje guvernerjeve palače, kjer smo imeli koncert. Na prireditvi je sodelovalo 10 zborov iz Evrope. Spoznali smo pevce iz Italije, Avstrije, Romunije, Poljske in Srbije. Vsak zbor se je predstavil s petimi pesmimi. Kljub temu, da je koncert trajal tri ure in pol, je v prijetnem in zelo raznolikem vzdušju hitro minil. V nedeljo smo odšli v Postojno in si v tamkajšnji jami ogledali podzemni svet kapnikov, stebrov in človeških ribic. V veliki dvorani jame smo sodelujoči na festivalu ponovno nastopili in prireditev zaključili s skupno pesmijo, ki je mogočno zadonela po jami iz 300 grl vseh nastopajočih. Festival smo sklenili z zaključno večerjo v restavraciji Jama, kjer smo se družili z novimi znanci, nato pa smo se polni prelepih vtisov in novih prijateljstev odpravili nazaj proti domu. Tanja Lušina "Medgalakticne pripovedke" v Knjižnici Ivančna Gorica V četrtek, 13. aprila, smo v ivanški knjižnici v okviru meseca knjige premierno predstavili knjižni prvenec Matjaža Marinčka Medgalak-tične pripovedke. Dogodek, ki sta ga uvedla odlična glasbenika Nika Škoda in Robert Kohek (nastopila sta kasneje še z dvema točkama), je postregel z zanimivim in sproščenim pogovorom z avtorjem knjige, ki ga je vodila Anita Globokar. Matjaž Marinček, sicer tudi pesnik, dramski ustvarjalec in aktiven na številnih področjih, je povedal, kako se je srečal z znanstveno fantastiko in kaj ga priteguje v tem žanru. Opisal je tudi sodelovanje z urednico knjige Stanko Hrastelj in z avtorico risb Judito Rajnar Prosen, ki je na srečanju povedala, da ima njuno ustvarjanje precej stičnih točk, kar se je posebej lepo izrazilo v knjigi. Pogovor, ki ga je nadgradilo avtorjevo doživeto in suvereno branje pripovedk, je odstrl nekatere plasti Medgalaktičnih pripovedk: npr. inteligenten humor, dinamičen dialog in aktualnost zgodb. Kot so zapisale že recenzentke (Barbara Korun, Barbara Rigler in Barbara Simoniti) na ovitku knjige ter Goran Gluvic v spremni besedi, gre za kakovostno literarno delo, ki prepriča s spretno literarno govorico in aktualnim pomenom. Ker ustvarjalnost Matjaža Marinčka ne pojenja, z veseljem pričakujemo predstavitev njegove naslednje knjige. Marinčkov prvenec Med-galaktične pripovedke je izšel pri Zaključek projekta Rastem s knjigo v Knjižnici Ivančna Gorica 4., 5. in 8. maja smo v knjižnici gostili 6 razredov 1. letnika SŠ Josipa Jurčiča, skupaj145 dijakov—štiri skupine gimnazijcev in dve ekonomistov. Knjižničarji smo jim predstavili našo dejavnost, jih povabili k vpisu in obisku ter predstavili tudi Jurčičev roman Lepa Vida, ki bo letos premierno uprizorjen v letnem gledališču na Muljavi. V zvezi s tem so dijaki reševali križanko. Spoznavali so se tudi s postavitvijo gradiva v naši knjižnici in se poizkusili v iskanju knjig: razdelili so se v tri skupine in zmagala je tista, ki je najhitreje našla vse štiri knjige. Dijaki so v dar prejeli mladinski roman Balada o drevesu pisateljice Mateje Gomboc. To odlično napisano delo prinaša tematike, ki so pereče za mlade in poučne tudi za odrasle bralce. Projekt Rastem s knjigo je spet pokazal na zelo dobro sodelovanje šole (njihove knjižničarke Ane Fur-jan) in ivanške knjižnice, ki se ga veselimo tudi v prihodnje. Roman Rozina pevskega zbora se je zaključila v velikem slogu Tri moške pevske zasedbe smo prišle na idejo, da bi se združili in pripravili skupni projekt. Namreč, želja po velikem moškem zboru je bila vedno prisotna, in to sta prepoznala tudi naša zborovodja Urban Tozon in Žiga Jernejčič ter nas povezala. Matjaž Marinček in Judita Rajnar Prosen JSKD, območna izpostava Ivančna Gorica, ob pomoči Občine Ivančna Gorica. Roman Rozina Moški pevski zbor KD Vidovo, Moški pevski zbor Dob in Oktet fantov KD Stična smo začeli s skupnimi vajami tri tedne pred koncerti. Na vajah smo se hitro ujeli in se imeli lepo, tako med vajami kot tudi po vajah. Tako, kot so rasla naša prijateljstva, smo rasli tudi v ubranosti in kakovosti petja. Prvi koncert se je zgodil v Kulturnem domu v Zagradcu, kjer smo že lepo zazveneli, ter lepo odpeli obsežen nabor skladb. Naslednji vikend je najprej sledil koncert v Stični, za zaključek pa še v Domu kulture v Šentvidu. Ob polni dvorani in veselem vzdušju pevcev, zborovodij ter seveda obiskovalcev smo si obljubili, da bomo še prepevali skupaj. Posebna zahvala gre vsem, ki so kakorkoli prispevali, da so se koncerti izvedli, tako kot so se, z odliko. Velika zasluga gre seveda Urbanu Tozonu in Žigi Jernejčič, ter Meliti, ki je z lepo besedo povezovala vse tri naše koncerte. Nikakor pa ne smemo pozabiti naših zvestih poslušalcev, ki nas vedno spodbujajo in podpirajo. Se vidimo kmalu! MoPZ KD Vidovo, MoPZ Dob in Oktet fantov KD Stična V Šentvidu je bilo ponovno veselo V petek, 21. aprila 2023, je bilo v Domu kulture Šentvid pri Stični ponovno veselo. Folklorna skupina veteranov Vidovo je namreč pripravila celovečerni nastop, povabila pa je tudi goste, in sicer Folklorno skupino Vidovo, starejšo otroško folklorno skupino Vidovo in skupino harmonikarjev pod vodstvom Klavdije Ceglar. Za začetek večera je folklorna skupina veteranov pripravila običaj ličkanja, ki ga je zaključila s spletom dolenjskih plesov. V nadaljevanju je na semenj prišel Ribničan z znamenitim ribniškim pušeljcem, ki so ga krasila rešeta, sita, kuhalnice, ter druga suha roba in seveda s pesmijo »Sem Ribničan Urban«, ki ga je zapel Jože Drobež. Dogajanje se je zaključilo s plesom z metlo ali »beksel« kot se mu pravi. Med posameznimi spleti so nastopili gosti s svojim programom in tako popestrili dogajanje na odru. Za zaključek večera pa je Folklorna skupina veteranov Vidovo predstavila še svoje nove prekmurske noše in zaplesala prekmurski splet plesov. Večer se je končal v poznih večernih urah s prijetnim druženjem nastopajočih in obiskovalcev. Nuša Čuček, Folklorna skupin Vidovo veterani A Sobrače (O) maj-september 2023 številka 4 Kultura 37 Kratke iz knjižnice Ivančna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica Ul. II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica 01/78 78 121, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www.gro.sik.si FB Knjižnica Ivančna Gorica https://www.instagram.com/knjiznicaivancnagorica/ Biblos NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA poteka med 8. septembrom (mednarodni dan pismenosti) in 8. oktobrom (zaključek tedna otroka). Naša knjižnica je v tem času organizirala literarni večer z Davidom Zupančičem (več v članku). NAŠA KAMIŠIBAJKARKA Maruša Pušnik je avgusta na Mednarodnem festivalu kamišibaja Beli delfin v Piranu prejela nagrado kamišibajkarjev Morigenos, sredi septembra je uspešno nastopila še na 11. Slovenskem festivalu kamišibaja v Črnomlju. ŠAHOVSKA DRUŽENJA v novi sezoni so se začela sredi septembra. Omenimo še posebno srečanje, ki je v grosupeljski knjižnici potekalo v soboto, 6. maja. Takrat so se srečali mladi šahisti, ki v Ivančni Gorici in Grosuplju enkrat tedensko obiskujejo šah v knjižnici. Druženje ob šahovnicah, ki sta ga vodila šahovska velemojstrica Ana Srebrnič in šahist I. kategorije Damjan Lesjak, je v zadovoljstvo vseh lepo uspelo in ga bomo ponovili tudi naslednje leto. RAZSTAVE so stalna dejavnost naše knjižnice. Spomladi je bila na ogled razstava z naslovom Trenutki lepega Lili Garbajs Struna, poleti je razstavljala Milena Bojc (več v članku), v septembru in oktobru so na ogled grafike, ki so nastale na letošnjem otroškem extemporu Tabor Cerovo. BEREMO DOMAČE - Branje domačih knjig je v polnem teku. Še do konca oktobra je čas za dokončanje domoznanske bralne značke, ki je namenjena spoznavanju z bogato kulturno in literarno zgodovino ivan-ške občine skozi domača dela. Tudi letos ponujamo nekaj zanimivih novih knjižnih predlogov. Naj izpostavimo le nekatere: - Odličen in poglobljen potopis Odločena iti po neznanih poteh je napisala Maja Kuzma Ganic. Avtorica je kljub gluhoti prehodila slovensko planinsko transverzalo v enem kosu in svojo izkušnjo opisala v knjigi. - Spomini letos pokojnega 94-letnega Antona No- seta, sicer Kavčevega Toneta iz Velikih Les, Utrinki življenja, so zelo bogato domoznansko branje o tem, kako so včasih živeli na našem področju. - Povest Nevesta s Korinja Frana Jakliča je prepričljiv zapis o tem, kako so se poročali naši predniki, in hkrati bogato narodopisno delo. PRAVLJIČNA SEZONA se bo začela s predstavo Bobrova skrivnost, v četrtek, 5. oktobra 2023, ob 17. uri, v kulturnem domu Krka. Naj izpostavimo, da so vsi naši dogodki brezplačni. Vabljeni, da se nam na njih pridružite v čim večjem številu. NA FESTIVALU STIČNA bo knjižnica sodelovala v soboto, 14. oktobra 2023, med 10. in 12. uro, ko za otroke v stiškem kulturnem domu pripravljamo dejavnosti z naslovom Z volkom v pravljični gozd. DELAVNICO UČENJA bomo izvedli v soboto, 14. oktobra 2023, med 8. in 12. uro. Namenjena je otrokom 5. in 6. razreda, ki še iščejo načine, kako se uspešno spopadati z izzivi učenja. Po delavnici (med 12. in 12.30) bodo na svoj račun prišli tudi starši, saj bodo izvedeli, česa so se naučili njihovi otroci in dobili kakšen praktičen nasvet. Udeležba je brezplačna, zaradi organizacije pa so obvezne prijave, ki jih sprejemamo na el. naslov: izposojaivg@knjiznicagro.si, telefonski številki: 01/ 787 81 21 in osebno pri izposojevalnem pultu v knjižnici. Več o delavnici, ki jo bo vodila Andreja Robek Perpar, na spletni strani knjižnice. URA PRAVLJIC v knjižnici bo v četrtek, 19. oktobra, ob 17. uri. Primerna je za otroke od 6. do 9. leta starosti. Vabljeni v čim večjem številu. ANGLEŠKO-SLOVENSKA URA PRAVLJIC bo v sredo, 25. oktobra, ob 17. uri (za otroke od 6. do 9 leta starosti). Prijave niso potrebne, prijazno vabljeni. KNJIGA MOJA TERAPEVTKA - Bralna skupina »S knjigo do večjega (samo)razumevanja«, ki deluje v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica, se bo srečala spet v sredo, 11. oktobra 2023, ob 18.30, beseda bo tekla o knjigi Jor-geja Bucaya Pot srečanja. BRALNI KLUB za odrasle, ki deluje v naši knjižnici, vabi, da se mu pridružite v torek, 24. oktobra 2023, ob 17. uri. Tokrat bo govora o knjigi avtorice Yoko Ogawa Darilo števil, ki je dobila številne nagrade, po njej je bil posnet tudi film. PAKETNIK IN KNJIGOMAT sta pred oz. v knjižnici zato, da bi vam olajšala izposojo in vračanje gradiva. Če bi ju radi uporabljali, pa ne veste, kako, se obrnite na knjižničarje, z veseljem vam bomo pomagali. Kulturno društvo Ambrus Likovna sekcija Ambrus 56, 1303 Zagradec www.kd-ambrus.si KD Ambrus, Likovna sekcija in Marjeta Baša, unikatna oblikovalka vas prijazno vabita k vpisu na VIKEND DELAVNICO z glino ZA OTROKE IN ODRASLE. Delavnico bomo organizirali na domačiji Baša, Kal 16, 1303 Zagradec, v soboto, 7. oktobra, in v nedeljo, 8. oktobra 2023, od 10. do 12. ure. Izdelovali bomo ptičje hišice. Udeležba je brezplačna, ker bo stroške delavnice krilo društvo. Zaradi samega načina dela je število udeležencev omejeno, zato se je na delavnico potrebno prijaviti z SMS na tel. 041/938-558 ali na e-mail: marjeta.basa@gmail.com. Navedite ime in priimek, starost ter kraj, od koder prihajate. Ves potreben material dobite na sami delavnici. Predznanje ni potrebno. Vabljeni k vpisu. Mffife Ml K> STIČNA Glasbeni maraton in natečaj festivala Stična 2023 tekmovanje inovativnih, neuveljavljenih glasbenih skupin za samostojni nastop na Festivalu Stična 2024 Natečaj bo potekal v petek, 13. oktobra 2023, na igrišču pred Kulturnim domom Stična, v popoldanskih in večernih urah. Natančno uro in morebitno spremembo lokacije bomo sporočili po prejemu prijav. Tekmovanja se lahko udeležijo skupine, ki gojijo rock, jazz rock, etno rock, funky, fusion, punk, hip hop, elektronsko in drugo sodobno oziroma alternativno glasbo mladih ter tudi same ustvarjajo, iščejo nove poti in ustvarjalne možnosti. Prednost imajo še neuveljavljene oziroma širše neprepoznavne skupine, ki ustvarjajo avtorsko glasbo. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi kantavtorji. Razpis in prijavnice so objavljene na spletnem naslovu www.kd-sticna. si in www.jskd.si Za več informacij pišite na e-naslov malovrhov.jure@gmail.com, oi.ivancna.gorica@jskd.si ali pokličite na telefonsko št. 070 286 881 (Jure Malovrh), 030 703 314 (Simona Zorko). INFORMACIft; T: m 128 Ht z kit.ivd n tu agu rit aiî. ta m Kultura / Šport 38 Obiskali so nas otroci šentviških vrtcev V petek, 19. maja, so prišli na obisk v Dom kulture Šentvid pri Stični otroci iz vseh enot vrtca v Šentvidu pri Stični. V dvorani smo jih pričakali člani Folklorne skupine Vidovo veterani. Po pozdravu in kratki predstavitvi naše skupine in naših noš, smo jim zaplesali splet dolenjskih plesov, nato pa smo skupaj zaplesali še Abrahama. Po skupnem slikanju smo otrokom razdelili še bombone. Po prijetnem druženju so se poslovili in se odpravili nazaj v vrtec. maj-september 2023 številka 4 Hïcmoi Nuša Čuček, Folklorna skupina Vidovo veterani Natečaj za najboljšo vaško sladico 22. Festivala Stična Že tradicionalni Festival Stična letos pripravlja Natečaj za najboljšo vaško sladico, zato vse amaterske navdušence - mlade in stare, velike in male - vabimo, da se prijavijo s svojo slaščico. Tekmovanje se bo odvijalo na zadnji dan festivala, 28. oktobra 2023, med 14. in 18. uro. Vsakemu tekmovalcu bo priskrbljena stojnica, pri kateri bodo obiskovalci lahko poskusili vašo kreacijo, prav tako bomo vsakemu tekmovalcu povrnili denarne stroške v višini 20 EUR, ki so jih porabili za pripravo jedi. Pogoji za sodelovanje: - pripravljena jed mora biti izključno sladica, - tekmovalec mora biti amaterski kuhar, - en tekmovalec se lahko prijavi le z eno sladico, - pripravljenih mora biti najmanj 100 kosov slaščice in porcije naj bodo primerne velikosti za degusta-cijo, - slaščica naj ima izvirno ime, tudi če recept ni po vaši zasnovi (v tem primeru poskušajte dodati svoj pridih že znani recepturi), - jed mora biti pripravljena z ljubeznijo! Vaša naloga je potem le, da se prijavite, uživate v ustvarjanju, prinesete jed na dan sejma ter jed s stojnice strežete obiskovalcem, za ostalo pa poskrbimo mi. Za jed bodo lahko glasovali vsi obiskovalci. Ob koncu dogodka se bo razglasilo zmagovalca. Čaka ga velika nagrada: dvojni bon za razvajanje v toplicah! Če bo jed oporečna (npr. neprimerna prezentacija, nehigienična priprava ...) imajo organizatorji pravico, da jed diskvalificirajo z nepovrnjenimi stroški. Na natečaju lahko sodeluje največ 10 oseb, zato vas bomo v primeru prevelikega števila prijavljenih obvestili. Do razpisa in prijavnice lahko dostopate tudi preko spletne strani www.kd-sticna.si. Za več informacij ali v primeru preklica sodelovanja pokličite na telefonsko št. 070 286 881 (Jure Malovrh) ali pišite na e-naslov malovrhov.jure@gmail.com. Izpolnjeno prijavnico pošljite na zgornji e-naslov ali na naslov Kulturno društvo Stična, Stična 11, 1295 Ivančna Gorica. PRIJAVNICA Ime in priimek tekmoval-ca/-ke: Starost (neobvezno):__ Kraj bivanja oz. kraj, ki ga zastopate:_ Telefonska številka: Elektronski naslov (neobvezno): Ime sladice:__ Rok prijave je do vključno 20. 10. 2023! GK Limberk na strehi Evrope Bela dama-Mont Blanc (4810m) po Papeževi poti, 14. julij 2023 Miha Žumer (GK H. Tuma), Antonija Nadvežnik (GK Savinjska dolina), Janez Mežan (GK Limberk), Silvo Vrhovec (GK Limberk), Samo But-kovič (GK Limberk) in Magdalena Butkovič (GK Limberk) smo se po prehodnih pripravljalnih turah (Veliki Klek...) odpravili na načrtovan in težko pričakovan vzpon na najvišjo goro v Alpah, Zahodni Evropi in Evropski Uniji - Mont Blanc. Masiv Mont Blanca se nahaja v Savojskih Alpah na meji med Francijo in Italijo, vrh pa leži v Franciji. Cesta nas je vodila mimo Gorice, Benetk, Pado-ve, Milana, Novare proti Aosti, slikoviti alpski dolini do Cervinie, kjer smo parkirali kombi. Z gondolami smo se dvignili na Plato Rossa- do zgornje postaje Testa Grigia (3500 m) in pričeli občudovati razglede po gorskih prostranstvih. Največjega občudovanja in fotografiranja je bil deležen impozanten Matterhorn (4478m) v svoji veličini obsijan s soncem. Sledil je kratek spust do koče Rifugio Teodulo (3317m), kjer smo prenočili. V zgodnjem jutru naslednjega dne smo se odpravili na naš prvi štiritisočak- Breithorn (4164m). Prek smučišča smo se povzpeli pod vrh Klein Matterhor-na in preko sedla Breithornpass (3831m) pridobivali višino, da smo po širokem hrbtu dosegli vrh v čudovitem sončnem zgodnjem dopoldnevu. Sledil je spust do žičnice in doline. Odločili smo se, da nadaljujemo, raje kot po avtocesti, po slikoviti stari cesti in pred Cour-mayerjem se nam prvič visoko gori pokaže naš vrh Mont Blanc. Sledila je nastanitev v prenočišču, počitek, obisk našega izhodišča v dolini Val Veny, kar se je izkazalo za zelo koristno, saj smo se z oskrbnikom dogovorili za prevoz od parkirišča do okrepčevalnice Cabane du Combal in s tem prihranili kar nekaj kilometrov naporne hoje po asfaltu do izhodišča naslednji dan, ko se je pričela naša avantura. Vodnik Miha, alpinist in gorski reševalec nam je organiziral pristop na Mont Blanc po Papeževi poti (Pope route). To je smer vzpona z italijanske strani. Imenuje se tudi italijanska normalna pot ali pot Aiguilles Grises. Prvič je po njej pristopil leta 1890 Achille Ratti, ki je kasneje postal papež Pij XI leta 1921. Pot je ocenjena kot PD+ in zahteva dobro znanje ledeniškega gibanja in vzdržljivost. Po divji vožnji s Toyotinim terencem, kamor so v odprt prtljažnik med vožnjo spretno vskočili še trije alpinisti, smo si pri okrepčevalnici oprtali težke nahrbtnike, po majhnem platoju prestopili na moreno in nadaljevali po njenem grebenu. Vstopili smo na ledenik Mi-age Glacier, se vzpenjali do skalne stopnje in med plezanjem prispeli do visokogorske koče Rifugio Go-nella (3071 m). Počitek na Gonelli je bil zaradi padavin in orkanskega vetra podaljšan za dan, kar je predstavljalo boljšo aklimatizacijo za vzpon na vrh. Vremenska napoved se je izboljšala in naše poležavanje se je zaključilo. Vstajanje ob polnoči, zajtrk in ob enih ponoči smo bili pripravljeni na odhod. V dveh ledeniških navezah smo se prečno spustili na ledenik Glacier du Dome in se pričeli strmo vzpenjati. Pot so oteževale večje in manjše ledeniške razpoke, ki smo jih spretno preskakovali. Orientacijo med seraki je ob soju čelnih svetilk vodil Miha. Lučke navez pred nami so nam nakazovale, kako vrtoglavo visoko se moramo povzpeti. Levo proti zahodni strani smo se povzpeli do sedla Col des Aguilles in po ozkem skalnem grebenu priplezali do Pitons des Italienes. Tu sta mraz in veter tik pred zoro pokazala svojo moč. Daleč doli smo levo opazili luči v Saint--Gervaisu in se pričeli zavedati kako visoko smo že. Proti vrhu Dome de Goutier se je pričelo daniti in napovedoval se je jasen in vetroven dan. Razgledi so postali z dnem čudoviti. Brez vetra na tej višini tako ne gre. Naša pot se je združila s francosko smerjo- Goutier route. Sledil je krajši vzpon do bivaka Vallot (4262m) in zaslužen počitek v mrzlem, z utrujenimi alpinisti natrpanem bivaku. Miha se je tu odločil, da nam prepusti zmagoslavje ob prvem pristopu na »streho Evrope«. Ostal je v bivaku, poklepetal s starim znancem in se ogrel z odejami. Mi smo medtem nadaljevali vzpon. Srečevali smo se z sestopajočimi navezami, dohitevali tiste, ki so si kot mi želeli čimprej gor. Na tej višini se ne hiti in vsak hitri korak se je hitro negativno obrestoval z zadihanostjo in utrujenostjo. In končno vrh. Sledili so objemi, čestitke. Tudi kakšno, od ganjenosti orošeno oko je bilo videti. Uspeli smo. In seveda fotografiranje za spomin ob veličastni panorami okoliških vrhov, ko smo za trenutek pozabili na leden veter, ki je v sunkih dokazoval kdo je tu glavni. Ob vrnitvi v bivak in nas je Miha spočit pričakal s širokim nasmehom. V mislih je bil z nami. Zopet je prevzel vodenje naše odprave in spust do impozantne visokogorske koče Refuge du Goûter (3815m) popestril z opisi vrhov v masivu Mont Blanca. Tu se nismo dolgo zadrževali. Besedo ali dve s slovenskimi gorskimi vodniki in že smo se spustili po ferati ob ozeb-niku Grand Couloir. Prečenje ozeb-nika je terjalo ogromno žrtev med alpinisti. S skrajno pozornostjo in previdnostjo smo ga prečili posamično, predvsem pa hitro. Padajoče kamenje je lahko v trenutku usodno. Zaradi tega velja Mont Blanc za eno od najnevarnejših gora in je terjala več tisoč žrtev. Sledil je spust po ledeniku Glacier de Tête Rousse, zaslužen počitek in druženje ob francoski kulinarični ponudbi v koči Refuge de Tête Rouse (3167m). Spali smo v zimski sobi saj smo bili brez predhodne rezervacije in smo za čuda kljub temu dobili prenoči- šče, kar je bolj izjema kot pravilo. Po nočno- dnevni hoji nam je bilo dokajvseeno kam bomo položili trudne glave. V zgodnjih jutranjih urah smo se spočiti podali proti dolini in zobati železnici Tramway du Mont Blanc (2380m). Tu se je končala naša alpinistična in pričela turistična avantura. Z vlaka smo izstopili na postaji, kjer smo imeli najkrajšo povezavo z gondolo do Les Houcesa v dolini. Žal ta dan gondola ni obratovala, kar nam je brez posluha za naše jezikovne in logistične težave razložil izključno francosko govoreči delavec na postaji. Ubrali smo jo po senožeti in zopet se je izkazal Miha s poznavanjem teh krajev. Vstopili smo na tramvaj na postaji Bellevue nekaj postaj nižje in se elegantno pripeljali do končne postaje v La Fayetu. Tu smo z rednim vlakom nadaljevali do Chamonixa in postali del množice turistov, ki poleti obiskujejo Savojske Alpe. Z razliko, da smo bili mi na Beli dami. Na zunaj smo bili prepoteni, rahlo neurejeni, v sebi pa smo nosili bogastvo zmagoslavja in ponosa ob osvojenem vrhu. Po krajšem ogledu alpinistične meke Chamonixa, je sledila vožnja z avtobusom skozi montblanški tunel do Courmayeurja. Prisrčno srečanje z Mihovim sinom Martinom - alpinistom in gorskim vodnikom, ki je očeta vseskozi redno oskrboval z vsemi potrebnimi podatki za uspešen vzpon, nam je polepšalo zaključek naše avanture. Bili smo del alpinistične zgodbe družine Žumer. In postali smo ponosni del alpinistične zgodbe SGK Skala - Gorniškega kluba Limberk. Miha, Tonika, Janez, Silvo, Samo in Magda smo bili ekipa, ki je v tednu skupnih doživetij premogla tovarištvo in enotno dosegla zastavljeni cilj. Bravo! Vrhunsko in nepozabno doživetje, ki ga je Gorniški Klub Limberk omogočil svojim članom. Magdalena Butkovič, GK Limberk A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Šport 39 Tabor PD Polž Člani planinskega društva Polž smo se tudi letos odpravili na planinski tabor. Tokrat smo izbrali tujino in obiskali gorovje v italijanskih Dolomitih, znano pod imenom Tri cime, kar lahko v slovenščino prevedemo kot Trije vrhovi. So eden najlepših predelov Sekstenskih Dolomitov med katere spadajo Cima Ovest (2973 m), Cima Piccola (2857 m) in Cima Grande (2999 m) oziroma Mali, Veliki in Zahodni vrh. Tri dni smo preživeli visoko med gorami, nočili pa smo v koči Auronzo na nadmorski višini 2333 m. V Dolomite smo prispeli v torek, 18. 7. 2023, kmalu po nevihtnem vremenu. Naslednji dan se je tabor aktivno začel, saj se je ena skupina povzpela po ferati Innerkofler na Monte Paterno, goro visoko 2744 metrov nadmorske višine. Na poti nazaj so se pred dežjem zatekli v kočo Locatelli (2450m) in potem v suhem vremenu nadaljevali nazaj do koče Auronzo. Ostali člani smo prehodili makadamsko pot okrog Treh Cim, ki je lahka in polna prelepih razgledov na vsakem koraku. Dolga je 12 kilometrov in nam je vzela približno 4 ure, z daljšim postankov v eni od koč, kjer smo si privoščili kavo in napolnili zaloge vode za na pot. Drugi dan našega obiska Dolomitov se je prva skupina z vodnikom Milanom na čelu povzpela na škrbino Forcella del Camoscio (2650m). Tja so se odpravili po isti poti kot dan prej potem pa skrenili proti Rifugi Pian di Cengia (2528m) ter se po krožni poti mimo koče Lavaredo (2344m) vrnila do koče Auronzo. Ostali del pohodnikov se je sprehodil po nekaj poteh v okolici koče, kjer smo bivali in se naužila razgledov na okoliške hribe. Zadnji dan smo se vsi skupaj po zajtrku odpeljali do sedla Pordoi in se z gondolo povzpeli na Sass Pordoi (2950m), od kjer smo se želeli pov-zpeti na goro Piz Boe, ki je najvišja gora skupine Salla, gorovja v Dolomitih v Italiji in se nahaja na nadmorski višini 3152 metov. Ker pa sta nas megla in dež dohitela smo se morali vrnili nazaj do izhodišča ter prepustili osvojitev najvišje gore za kdaj drugič. Petra Kremžar Prva pomoč v jamarstvu Jamarstvo je vznemirljiva športno--raziskovalna aktivnost. V podzemlju lahko občudujemo čudovite naravne umetnine, podzemna jezera, na temo prilagojena živa bitja, raziskujemo, ali se rovi še nadaljujejo ... Jamarke in jamarji pazimo nase in na drug drugega, v jame hodimo z ustrezno opremo in znanjem. Šele po opravljenem tečaju vrvne tehnike in opravljenem izpitu pri Jamarski zvezi Slovenije se spuščamo v globlja brezna. A vendar se, tako kot pri vsaki drugi dejavnosti, lahko pripeti nesreča in reševanje iz jam je lahko precej kompleksno. Prva težava je, da smo v jamah odrezani od sveta, zato se mora eden od jamarjev (na jamarske akcije nas vedno hodi več) odpraviti na površje, da sporoči, kaj se je zgodilo. Medtem poškodovanec in drugi jamarji v jami čakajo na pomoč. Mine lahko več ur, preden do poškodovanca pridejo reševalci Jamarske reševalne službe. V jamah je hladno, kaj hitro se lahko osnovni poškodbi pridruži še podhladitev, ker poškodovanec miruje. Zatorej moramo zelo dobro poznati osnove prve pomoči. To znanje je vsekakor dobrodošlo sleherni dan pod ali pa na površju! Poznavanje prve pomoči in tovariška pomoč je snemanje poškodovanega kolega, če ta obvisi na vrvi in sodi med osnovno znanje vsakega jamarja, da lahko opravi izpit za naziv jamarski pripravnik oziroma jamar. A znanja ni nikoli preveč, zato ga dobro obnavljati. Jamarski klub Krka je za svoje člane pripravil izobraževalni dan nudenja prve pomoči v jami. Odpravili smo se proti Jami Poltarici, ki se nahaja nad izvirom Poltarice v Gradičku pri Krki. Vpisujemo NOVE ČLANE ! KUPON za 1 x BREZPLAČNO POIZKUSIMO VADBO do 20.oktobra * Vas boli hrbet, slabo spite, ste premalo gibljivi zanemarjate svoje fizično zdravje? fitma ni j a ©siol. ne t Bi želeli plesati in se na ves glos smejati? Vse to in še več na/dete pri nas I Letos je pravi in skrajni čas — vaše telo je edino, ki bo z vami vsak dan življenja, zato bodi to čim dlje v dobrih odnosih <&> PILATES • vadba, ki vztraja že 100 let - priporočajo tudi fizioteropevti, za močen trup in hrbtenico, zdravo teio in gibljivost pri opravilih VIŠNJA GORA - tor ish IVANČNA : pon 19.20H + src 19.50H ŠENTVID . čet leh VIKEND VADBE : so b, ned 30.sept VELIKA LOKA /Trebnje: ror 19.45h zasradec : i9.3oh* Mobiliti/ + streching vadba delavnica JOGA SMEHA : 29.se pt, 13.oktober * ker je smeh znanstveno dokazano več kot poi zdravja - ose res s me ješ dovolj? ZUMBA IVANČNA : sre 20h LaTina večer aerobike TREBUŠNI PLES : IVANČNA ó.oktober ZOK «SS _ IVANČNA 1or 20.30, sredo 20h F IT ABCfunkci on. zdrava, vadba ■ IVANČNA pon I8h DELAVNICA za DOBRO DRŽO in p i late s začetnike : priče tek 13 oktober, 2 srečanji in samo 6 udeležencev s kvalitetno učenje za življenje I! JUTRANJA VADBA - PILATES torek 8.30 h - ker je dan, ki se začne s pilote som, preprosto drugačen in boljši I idealen termin zc delavce v tur nosu, mamice, študente, vse ki delajo od doma ... PRIJAVE : fitmanija@siol.net ali Facebook ■ manya Vajo sta strokovno vodila Frenk Jen-kole, reševalec pri Nujni medicinski pomoči Trebnje in Tanja Podržaj, re-ševalka pri Jamarski reševalni službi. Po scenariju vaje se je jamarka hudo poškodovala, utrpela je zloma roke in noge ter poškodbo glave. Udeleženci smo ponesrečenko ustrezno namestili v bolj suhi del jame, jo pregledali in oskrbeli, kar se da dobro, glede na prvo pomoč, ki jo imamo jamarji vedno s seboj, ko raziskujemo podzemlje. Pogovorili smo se še, kako zaustavljati krvavite, kako prepoznati šok, kako nuditi umetno dihanje in kako preprečiti podhladitve ter oskrbeti druge poškodbe. Zadovoljni z obnovljenim znanjem smo se znova opravili proti površju, kjer nas je najprej pričakala manjša nevihta. Po krajši pavzi pa smo na vrveh, ki jih je v steni nad vhodom v jamo napeljala zunanja ekipa, ponovili še tovariško pomoč. Zanjo je potrebno nekaj tehničnega znanja, da pravilno snamemo poškodovanca z vrvi na tla in da je postopek varen. Prijetno utrujeni smo prižgali ogenj in si spekli nekaj dobrot ter tako z druženjem in klepetom sklenili koristno jamarsko akcijo! Jamarski klub Krka Tudi člani PD Polz sodelovali pri pomoči po poplavah V nedeljo, 13. 8. 2023, smo se tudi člani Planinskega društva Polž Višnja Gora udeležili delovne akcije na prizadetem območju poplav in plazov. Civilna zaščita je rabila večje število prostovoljcev in po koordinaciji z našim vodnikom Brankom Iloticem smo dobili nalogo, da se odzovemo, in sicer so nas rabili v prizadeti Črni na Koroškem. Zgodaj zjutraj smo odšli proti Šoštanju, kjer so nas ustavili policisti ter ugotovili, da imamo ustrezno dovoljenje za pot do Črne. Pripeljali smo se do Andrejevega doma na Slemenu, kjer smo pustili svoje jeklene konjičke. Delovno orodje, lopate, krampe ter seveda vodo in hrano smo preložili v avtomobile civilne zaščite, ki so nas prepeljali po edini prevozni poti do Črne na Koroškem. Že kmalu smo videli katastrofo poplave. Uničene ceste, zalite hiše z blatom in podobno. Civilna zaščita nam je dala nalogo čiščenja. Svojo nalogo smo tisti dan uspešno opravili, spoznali nove prijazne prijatelje iz Koroške, ki so se nam na vsakem koraku zahvaljevali. Pozno popoldne smo utrujeni, vendar srečni odšli domov, saj smo Slovenci spet pokazali, da dihamo kot eden, kadar smo v stiski. Aleš Erjavec, PD Polž Višnja Gora Konec maja na Krki lep veslaški praznik 28. maja je na Krki v lepem vremenu potekal že 47. tradicionalni veslaški spust po reki Krki. Prireditev, ki jo kot vedno organizira Kajak kanu klub Krka, že vrsto let poteka v sklopu projekta Kajakaške zveze Slovenije »Voda za vedno«. Na 12 kilometrov dolg spust s startom v vasi Krka in ciljem kak kilometer naprej od »šmihelskega« mostu, se je v svežo reko Krko podalo 210 ljubiteljev rečnih brzic. Na startu sta jih s spodbudnimi besedami nagovorila predsednik Kajak kanu kluba Krka Janez Piškur ter predsednik KS Krka Klemen Oblak. Po skupinski fotografiji pod krškim mostom so se udeleženci podali proti Zagrad-cu in tik pred njim jih je pričakalo prvo okrepčilo. Člani KK Krka bi se ob teh priliki radi zahvalili Mihi Šušteršiču, ker jim lepo pripravi svoj prostor za okrepčilo. Spust se je nato nadaljeval do cilja, kak kilometer za mostom, ki vodi v Šmihel pri Žužemberku. Večina udeležencev za spust od starta do cilja porabi približno štiri ure. Kot vedno, je bilo dobro poskrbljeno tudi za varnost udeležencev. Na jezovih so za varen prehod poskrbeli večinoma domači, krški veslači in potapljači, ob progi je bilo na voljo reševalno vozilo. Ob tem je treba povedati, da je Kajakaška zveza Slovenije tokrat prvič poskrbela za reševalno vozilo in tri reševalce. Ena od pomembnih skrbi organizatorjev je tudi ta, da čim več udeležencev pripravijo do tega, da svoje avtomobile pustijo na cilju in jih nato pripeljejo na start. Za prevoz udeležencev nazaj na start pa poskrbi tudi organizator s svojim kombijem. Organizacija takšne prireditve je precej zahtevna zadeva. Vanjo je vključeno okrog 40 ljudi (glavni organizatorji oz. koordinatorji prireditve, usmerjevalci na jezovih in reševalci, ljudje zadolženi za prehrano in pijačo, informativna služba in stojnica za štartnino, prevoz ... Vsi si zaslužijo veliko pohvalo za prostovoljno delo, ki ga večina opravlja že vrsto let. Posebej je treba pohvaliti predsednika kluba Janeza Piškurja, za katerega Miran in Mihela Slana pravita, da je med drugim zelo dober gospodar prostorov in imovine društva. Miran in Mihela (brez njiju si je težko predstavljati organizacijo te prireditve) pravita, da sta zelo vesela, da so pri prireditvi zraven ljudje, ki s srcem pomagajo in, da je za uspešno izvedeno prireditev izjemno pomembno, da imaš ob sebi dobro, zanesljivo ekipo. Prav tako ju veseli, da se vedno znova in znova na spust vračajo isti ljudje, kar pomeni, da so na Krki zadovoljni. Veseli tudi dejstvo, da je bila voda letos zelo čista, vodostaj primeren, kar je prireditvi dalo še dodaten čar. Po končanem spustu je kot vedno sledil povratek na start, kjer jih je pod društvenim toplarjem na »Čukovini« čakal kajakaški piknik s slastnimi ribami in podelitev priznanj. Vsak udeleženec je dobil sliko in priznanje. Nepogrešljivi sponzorji prireditve so tudi letos bili: Asist, Keko, Občina Ivančna Gorica, Hipox, Zavarovalnica Triglav, Krka, Mizarstvo Trunkelj, Komunalne Gradnje, Enigma, BTC City, Eltim, Carpe Diem, Sava, Sir pak, Ključavničarstvo Zupančič Anton, Klimahit, Mesarija Maver, Hort, Frizerski salon Hočevar, Sitotisk praznik, Ribogojstvo Bregar Krka, Trgovina Krka, Vinska klet Vrtovec, Carglass, Geomeja. Simon Bregar Šport maj-september 2023 40 Fizokinn pokalni futsal prvaki občine Ivančna Gorica za leto 2023 številka 4 Metnaj V Ambrusu smo v petek, 25. avgusta, v organizaciji ŠD Ambrus izvedli četrto pokalno tekmovanje v futsa-lu za pokal občine Ivančna Gorica. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip, ki so bile razvrščene v dve predtekmovalni skupini po tri oz. štiri ekipe. V polfinale so se po zanimivih tekmah na predtekmovanju uvrstile sledeče ekipe: MSU team-lanski pokalni prvaki, FC Ivančna Gorica- ekipa, ki zadnja leta prevladuje v naši občini in je konkurenčna tudi širše, domača ekipa ŠD Ambrus in ekipa, ki je že dolgo časa blizu vrha v občinski futsal ligi- Fi-ziokinn. V prvi polfinalni tekmi je po napetem in nekoliko nervoznem srečanju največjih rivalov v naši občini ekipa FC Iv. Gorica Slaščičarna center@Doner king premagala ekipo MSU team, v drugi pa je ekipa Fizokinn premagala domačine-Športno društvo Ambrus. V tekmi za 3. mesto sta poraženi ekipi iz polfinala izvajale le kazenske strele. Pri strelih so bili nekoliko bolj zbrani fantje iz ekipe MSU team in so tako po lanskem naslovu pokalnih prvakov tokrat osvojili 3. mesto. Finalna tekma med ekipami FC Iv. Gorica in Fiziokinn je bila precej izenačena tako, da so o zmagovalcu prav tako odločali kazenski streli. Uspešnejša je bila ekipa Fiziokinn, ki je zasluženo prvikrat osvojila futsal pokalno tekmovanje občine Ivančna Gorica. Za zmagovalno ekipo Fiziokinn so igrali: Anže Ivanjko (vodja ekipe), Tevž Ivanjko, Gašper Herman, Erik Novak, Gal Kušar, Samo Zupančič, Žiga Andolšek, Ibro Hodžič. Tekmovanje je v sprva vročem, zvečer pa v prijetno toplem vremenu spremljalo veliko število gledalcev, ki so lahko prišli na svoj račun. Na koncu je sledila podelitev priznanj najboljšim. Pokale in priznanja so podelili nekdanji nogometni asi in športni funkcionarji iz Ambrusa: Mitja Hren, Robert Bradač in Aleksander Bracovič. Priznanje za najboljšega strelca je še enkrat več zasluženo prejel Kristijan Čož iz ekipe FC Iv. Gorica. Športnemu društvu Ambrus gre zaslužena pohvala za odlično organizirano iz izvedeno tekmovanje. Končni vrstni red pokalnega tekmovanja v futsalu: Kapetan zmagovalne ekipe Fizioki-nn Anže Ivanjko s podeljevalko priznanj in pokalom v roki. 1. Fiziokinn 2. FC Iv. Gorica Slaščičarna center&Doner king 3. MSU team 4. ŠD Ambrus 5.-7. mesto: HD City, Primča vas in Kradec Simon Bregar OBČINSKA FUTSAL LIGA IVANČNA GORICA Odlični na igrišču in z občutkom za otroke na drugem koncu sveta Po prvem delu občinske futsal lige vodijo prvaki zadnjih let- ekipa FC Iv. Gorica Slaščičarna center &Do-ner king. A tudi letos se obeta zanimiv finiš, sajso njihovi največji izzivalci - ekipa MSU team le točko za njimi. Za nameček so jih v medsebojni tekmi zanesljivo premagali, kar zopet obeta izjemno zanimivo končnico. Prav tako bo zanimivo v boju za 3. mesto, saj sta ekipi Fizio-kinn in Rupert team zelo kvalitetni in izenačeni. V skupino za prvaka se je po prvem delu prebila še ekipa Samastur, za katero pa kljub zelo dobrim igram ne gre pričakovati, da bi posegla v boj za 3. mesto. V drugo kvalitetno skupino so se po 1. delu tekmovanja uvrstile ekipe ŠD Ambrus, HD City, ŠDM Krka in ŠD Zagradec. Ker so ekipe precej izenačene je težko predvideti vrstni red ob koncu tekmovanja, ki se letos konča konec septembra. Med strelci se je z več goli ob koncu spomladanskega dela na prvo mesto prebil Denis Gale (Rupert team), ki je dosegel 17 golov. Na drugem mestu mu sledi naš »najtrofejnejši » strelec Kristijan Čož (FC Iv. Gorica Slaščičarna center&Doner king), ki je dosegel 16 golov. Na tretjem mestu je z 12 doseženimi goli Martin Grošelj (MSU team). Liga sicer poteka lepo, tekoče, brez omembe vrednih problemov. Nadaljuje se na začetku meseca septembra, še prej pa bodo ekipe konec avgusta odigrale pokalno tekmovanje za pokal občine Ivančna Gorica. Tekmovanje bo v petek, 25. avgusta v Ambrusu. Naše ekipe pa se niso izkazale le na igrišču, ampak tudi s humanitarno gesto. Vsaka ekipa iz naše lige je na- mreč zbrala nekaj denarja, ki smo ga darovali revnemu predelu afriške države Malawi, natančneje posebni šoli Ela za otroke, ki jo vodi naša rojakinja Jana Dular Wang'ombe. Ta šola ponuja programe kakovostnega izobraževanja v afriških vaseh, še posebej se osredotočajo na otroke s posebnimi potrebami, ki obiskujejo javno osnovno šolo. Kakovostno izobraževanje je namreč v Afriki še vedno privilegij in ne pravica vseh. S programi opismenjevanja šola zagotavlja, da udeleženci dosežejo svoje potenciale ne glede na to, v kakšnih razmerah so odraščali ali živijo. Šola ponuja glasbene, gle-Trenutni vrstni red v občinski futsal FC IV. GORICA SLAŠČIČ. CENTER ligi: MSU TEAM FIZIOKINN * RUPERT TEAM SAMASTUR ŠD AMBRUS HD CITY ŠDM KRKA ŠD ZAGRADEC 39 25 36 18 13 15 9 11 16 21 21 18 26 40 23 28 + 27 + 23 + 4 + 15 0 - 13 - 25 - 14 - 17 20 16 16 11 7 5 4 3 14. Medvaški nogometni turnir za pokal KS Dob Na vročo in sončno nedeljo, 20. avgusta 2023, je bil odigran medvaški nogometni turnir za pokal KS Dob pri Šentvidu. Turnir, 14. po vrsti, je bil odigran na igrišču za gasilnim domom v Dobu. Sodelovalo je šest ekip iz KS Dob, in sicer: Dob, Hrastov Dol, Podboršt, Lučarjev Kal, Škoflje in Breg. Po napetih tekmah je bila na koncu najboljša ekipa iz Brega in tako osvojila lovoriko, kot najboljša v KS Dob za letos. Med seboj pa so se na večnem derbiju pomerile tudi otroške ekipe iz Hrastovega Dola in Doba. Turnir poleg igranja nogometa predstavlja tudi druženje in sodelovanje med krajani, kar je v teh časih še kako pomembno. Navijači in igralci so se lahko osvežili s hladno pijačo, namesto nedeljskega kosila pa privoščili ponudbo iz žara. dališke, umetniške pa tudi športne in gibalne programe. Ti programi otrokom in mladostnikom ponujajo veščine, ki krepijo njihove ustvarjalne talente, hkrati pa jim odpirajo možnosti za njihov dober razvoj v prihodnosti. Tako je šola z našo pomočjo otrokom kupila kar nekaj športnih rekvizitov, ki so jih bili izjemno veseli in so nam za to gesto zelo hvaležni. Sam pa se vsem ekipam še enkrat zahvaljujem, da so se pridružili tej akciji in razveselili množico afriških otrok, kar se vidi tudi s priložene fotografije. Medvaški turnir poteka v organizaciji PGD Dob in PGD Hrastov Dol in s podporo KS Dob, zato se vsem skupaj za prijeten dogodek lepo zahvaljujemo. Silvo Škrabec Jubilej ivanških košarkarjev pospremila Gašper Vidmar in Zoran Dragič V soboto, 3. junija, je Košarkarski klub Ivančna Gorica obeležil svojo 15. obletnico delovanja. Poleg pestrega programa in revijalnih tekem je v športni dvorani OŠ Zagradec potekala tudi krajša slovesnost. Prisotne sta nagovorila predsednik KK Ivančna Gorica Simon Kastelic in župan Dušan Strnad. Mlade upe pa sta z obiskom počastila eden ključnih mož pri pohodu slovenske košarkarske reprezentance na naslov evropskega prvaka leta 2017 Gašper Vidmar in občasni reprezentant ter član KK Cedevita Olimpija Zoran Dragič. Košarkarski klub Ivančna Gorica je bil ustanovljen 29. maja 2008, to je tudi dan, ko svoj praznik obeležuje občina Ivančna Gorica. Po besedah predsednika Simona Kastelica je glavni cilj kluba zagotavljanje kvalitetne vadbe za otroke in mladostnike ter možnost, da nadgradijo svoj košarkarski talent. Poleg košarkarskega znanja pa je po besedah predsednika glavno vodilo kluba timsko delo, odgovornost, red in spoštovanje, ki ga bodo otroci še kako potrebovali v nadaljnjem življenju oziroma na svoji poklicni poti. Začetkov iz leta 2008 se še kako dobro spominja tudi župan Dušan Strnad, ki je bil eden od ustanoviteljev kluba. V nagovoru je poudaril, da po 15-ih letih ugotavlja, da se je splačalo ustanoviti klub. Pogoji so bili takrat težji, vendarle z marljivostjo vodstva kluba in tudi s pomočjo staršev otrok, do-natorjev in sponzorjev, je klub dobil trdne temelje, da uspešno nadaljuje poslanstvo med vsemi generacijami, od najmlajših ekip do članskih. Klubu, vodstvu kluba, igralcem in njihovim staršem je ob obletnici kluba izrekel še veliko uspeha v prihodnje. Kot se spodobi, so na prireditvi podelili tudi priznanja igralcem in zahvale zaslužnim klubskim delavcem. Gašper Stopar Simon Bregar • Ekipa Fiziokinn je pred ekipo Rupert team zaradi zmage v medsebojni tekmi. Več o ligi izveste na spletni strani: zso.prijetnodomace.si. 21 A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Šport 15 I JPR v Al«««!.1 , i ' U" 'V--- fi ^Li— Košarkarji Ivancne Gorice zaključili tekmovalni del 15. sezone Na začetku meseca maja se je z zadnjimi ligaškimi tekmami za košarkarje Ivančne Gorice zaključila tekmovalna sezona 2022/23. Zadnjo sezono smo končno lahko odigrali brez vseh zdravstvenih omejitev in brez odpadlih ali preloženih tekem. Pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije je klub tekmoval s svojimi ekipami v vseh sedmih starostnih kategorijah, to je od najmlajših U10 pa vse do članske ekipe. Na OŠ Šentvid pri Stični in OŠ Za-gradec smo izvajali dvakrat tedensko šolo košarke za najmlajše. Tu se otroci prvič srečajo s košarkarsko žogo. Za to starostno kategorijo se koši znižajo in tudi pravila igre so prilagojena njihovi starosti. Vsako leto smo posebej veseli vseh teh novih mladih obrazov, ko prvič večinoma plašno in negotovo zakorakajo na igrišče. Toda z vztrajnostjo in delavnostjo v zgodnji mladosti imajo taki fantiči vsak dan več košarkarskega znanja, vsak dan so večji, močnejši in jih je veselje pogledati, ko svoj talent izkoristijo in ga pokažejo na pravi tekmi. Ekipi U10 in U12 sta sodelovali v tekmovanju male košarke, ki ga Košarkarska zveza organizira od januarja do maja. Naši ekipi sta se udeležili vseh turnirjev po razporedu, na tekmah jih je spremljalo veliko staršev, jih spodbujalo in se skupaj z njimi veselilo uspešnih potez na igrišču. Daleč največji uspeh pa sta v minuli sezoni dosegli naša pionirska ekipa do starosti U14 in ekipa starejših pi- onirjev U16. Po prvem delu jesenskega tekmovanja sta se na podlagi rezultatov obe ekipi uvrstili v 1. Slovensko košarkarsko ligo. Res je bilo v nadaljevanju sezone na tekmah najvišjega nivoja tudi nekaj bolečih porazov, toda s svojim pristopom do igre, borbenostjo in timskih duhom so navduševali gledalce, starše in tudi trenerja. Ekipi U18 in U20 sta nastopali v 2. Slovenski košarkarski ligi. Obe ekipi sta imeli kar precej težav s poškodbami, zato sta le redko kdaj nastopili v popolnih postavah. Še posebej se je poznala odsotnost najboljšega kadeta in mladinca iz pretekle sezone Benija Kutnarja, ki je zaradi težke poškodbe moral izpustiti kar celo sezono. Prav nanj smo namreč največ računali, da bi v tej sezoni mladinski in tudi članski ekipi s svojim znanjem, talentom in mladostno zagnanostjo pomagal do boljših rezultatov. Sicer pa je Beni že začel s prilagojenimi treningi in verjame- mo, da bo do prihodnje sezone spet v pravi formi. Vse naše ekipe so v sezoni 2022/2023 odigrale kar 128 ligaških in pokalnih tekem. Od tega seveda polovico v domačih dvoranah. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem pomožnim sodnikom in drugemu klubskemu osebju, ki so pomagali, da so vse domače tekme v naših dvoranah bile organizirane v skladu s predpisi in protokolom Košarkarske zveze Slovenije in smo kar nekajkrat prejeli pohvale tehničnega komisarja ali glavnega sodnika tekme. Prav tako se zahvaljujemo staršem za opravljene prevoze in spodbujanje na tekmah. Vse vadbene skupine so nadaljevale s treningi tudi v maju in juniju. Po počitnicah pa so se košarkarji v pripravi na novo sezono zbrali na treningih že sredi avgusta. Jože Ulčar, Košarkarski klub Ivančna Gorica Srečanje otrok - šahistov V soboto, 6. maja, smo se srečali otroci in mentor šahovske dejavnosti Knjižnice Ivančna Gorica z otroki in mentorico velemojstrico Ano Srebrnič iz Knjižnice Grosuplje, pri njih v njihovi čitalnici. Šlo je predvsem za družabno srečanje s pridihom tekmovalnosti, v katerem se je v dvoboju boljše odrezala domača ekipa, kar pa na koncu sploh ni bilo tako pomembno. Toda, naj začnemo od začetka. Videlo se je, da otroci komaj čakajo, da začnejo igrati šah. Mentorja sva jih razporedila po moči od prve do devete deske, kolikor nas je prišlo. Nekateri so od nestrpnosti že začeli igrati, dokler jih z Ano nisva ustavila in je Ana razložila pravila, ki veljajo za tekmovanja. Prav vse otroke je potrebno pohvaliti, da so se borili do zadnje figure in zadnje poteze kralja - prav nobeden se ni vdal, dokler ni bila odigrana še zadnja poteza z remijem ali matom. Celo otroci vedo, da, če že mora priti do dvoboja med dvema človekoma, je to najboljši in najbolj kulturen miselni dvoboj. To so dokazali s pošteno in korektno igro, kjer zmaga tisti, ki v danem trenutku boljše razmišlja in to dokazuje z odličnimi potezami. Celo mene, kot izkušenega šahista, so presenetile in osupnile nekatere poteze in načrti, ki se jih ne bi sramoval niti zelo izkušen in star šahist. V življenju se učimo iz porazov in kdor je hotel je, vključno z mano, lahko iz Grosuplja odnesel kakšen nasvet ali idejo, ki si jo je spravil v poseben predal v glavi. Ko bo potrebno, bomo to uporabili. In tako vajenec postane mojster. Na tem mestu se zahvaljujem vsem delavcem Knjižnice Grosuplje in Ani Srebrnič za prisrčen sprejem, pogostitev s sokom in vodo, prijetno druženje in pozornost v obliki majhnega darilca, ki ga je dobil vsak otrok na koncu srečanja. Zahvaljujem se tudi vsem staršem, ki so otrokom omogočili to nadvse prijetno izkušnjo. Najbolj pa se zahvaljujem našim učencem, ki imajo radi šah in upam, da bodo poskrbeli, da se bo v naši občini šah še dolgo igral. Našo ekipo so sestavljali otroci Taj Hartman, Matic Zorec, Enej Per-par, Luka Mahnič, Ažbe Strežek, Matija Širovnik, Tobija Porenta, Jernej Strežek in Matic Dremelj , navijača in spodbujevalca Roman Rozina (vodja šahovske dejavnosti v Knjižnici Ivančna Gorica) in Sašo Jančigaj (predsednik ŠK Višnja Gora - Stična), starši Matej Dremelj, Igor Mahnič in Sašo Porenta ter jaz. Lep šahovski pozdrav! Damjan Lesjak 41 "Naš" Marko je skakal in skočil prav do vrha! V igri, kjer se skače s konji! Predsednik TD Polževo Miloš Šušteršič in predsednik ŠK Višnja Gora - Stična Valentin Sašo Jančigaj sta 11. 6. 2023 v Hiši kranjske čebele v soorgani-zaciji priredila šahovski turnir. Da je pri nas res "prijetno domače" so potrdili vsi udeleženci turnirja, kjer se je igralo po 2 x 10 minut na igralca, in jih je bilo kar 44. Najbolj domače pa se je očitno počutil v naših krajih rojeni velemojster šaha Marko Tratar, ki je suvereno zmagal z osmimi točkami iz devetih partij pred, še enim Dolenjcem, Marjanom Kastelicem iz ŠD Krka Novo mesto. Tretji najvišji "skok" je pripadel Jožetu Skoku iz Domžal. Najboljši iz domačega kluba je bil Dario Edgardo Miceli, ki je bil odličen enajsti s 5,5 točke iz devetih partij. Udeleženci so pohvalili organizacijo turnirja pri čemer so nam pomagali, poleg Miloša in Davorja iz TD Polževo, tudi predsednik Občinske turistične zveze Stane Kralj s svojo ekipo, Jure Omahen iz KS Višnja Gora s spodbudnim nagovorom, Občina Ivančna Gorica ter Nina, Eva, Anže in Žan iz Hiše kranjske čebele, ki so res predano in neutrudno delali ter pripomogli k odlični izvedbi. Na tem mestu gre zahvala tudi direktorici Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Maji Lampret, ki nam je omogočila prostor, in našim sponzorjem - nepogrešljivima podjetjema Mercator d. d. in I KORP, Žan Ivanjko s. p., ki sta nam stala ob strani. Slika (stojijo od leve proti desni): Miloš Šušteršič, predsednik TD Polževo, Valentin Sašo Jančigaj, predsednik ŠK Višnja Gora - Stična, ter zmagovalec velemojster Marko Tratar. S šahovskimi pozdravi! Damjan Lesjak, ŠK Višnja Gora - Stična Uspeh igralcev Teniškega kluba Talent na Tenis Festu 2023 v Kopru V ponedeljek, 14. 8. 2023, se je na igriščih TK Luka Koper začel zaključni del tekmovanja Tenis Fest 2023 za igralce do 12. leta starosti. Izvrstno predstavo sta pokazala člana TK Talent in TK Olimpija, Vid in Anže Pu-šlar. Vid je v glavnem delu A tekmovanja prišel v četrtfinale, Anže pa je v B tekmovanju zmagal. Skupaj sta zaigrala še v konkurenci dvojic in zasedla 5. - 8. mesto. Po nastopih v kategoriji U12 sta se brata Pušlar v Kopru predstavila še v kategoriji U11, kjer sta pokazala svojo premoč, saj sta osvojila prvo in drugo mesto. Turnir je osvojil Vid, ki je bil v bratskem finalu boljši od Anžeta. TK Talent začenja z vpisi v teniško šolo za osnovnošolske otroke v mesecu septembru. Treningi potekajo v torek in sredo ob 17-18h v šolski telovadnici Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Treningi so prilagojeni starosti otrok in njihovim izkušnjam. Za vse dodatne informacije nas lahko kontaktirate preko telefonske številke 041-253-016 (Anaya). Lepo vabljeni! Anaya Baš, Teniški klub Talent 42 Šport maj-september 2023 številka 4 OTttlMj Kangovci so se avgusta pripravljali na novo sezono v Portorožu Od 13. do 19. 8. 2023 so se člani Ta-ekwondo kluba Kang pripravljali na jesenski del tekmovalne sezone na tradicionalnem Poletnem taboru v Dijaškem domu v Portorožu. Priprave pa so bile še posebej pomembne za dva reprezentanta, Vida Miloševica in Jakoba Kastelica, ki sta se jih udeležila v sklopu pri- prav na svetovno prvenstvo, katerega sta se udeležila 28.-31.8.2023 v Bosni v Sarajevu. Oba sta se pred tem ravno vrnila z reprezentančnih priprav, ki so prav tako potekale v Bosni. Taekwondo poletnega tabora v Portorožu so se udeležili: Jakob Kaste-lic, Vid Miloševic, Martin Prijatelj, Denis Levičar, Erik Kastelic, Maja Kveder, Vasja Živkovic, Stela Svetlik, Darja Podpečnik, Sofi Zakrajšek, Leoni Zakrajšek, Filip Zupančič, Helena Prosen, Tristan Maj Udovič Bes, Timotej Marolt, Arjan Rus, Tibor Jože Rozina in Gabrijel Črnila. Trenirali so dvakrat dnevno in tako poskrbeli za kondicijo in dvig nivoja znanja taekwondoja. Treninge taekwondoja so opravljali v dvorani, tekaški trening in poligon pa so vadili na prostem. Trenirali so pod vodstvom trenerja Tomaža Zakraj-ška in trenerke Renate Mavrič. Vsak dan so se tudi kopali, uživali na sladoledu, se veliko družili in spletali nova prijateljstva. Med drugim pa so si tudi ogledali film, nastopali in se sprostili na zaključnem disko večeru, se igrali družabne igre, ter s seboj odnesli mnogo lepih spominov s poletnega Taekwondo tabora. Darja Podpečnik M M-t L jt Sankukai državno prvenstvo v športnih borbah in katah za dečke, deklice, kadete in kadetinje 2023 Po dolgih štirih letih čakanja, zaradi že znanih zdravstvenih razmer v Sloveniji in svetu, je v mesecu aprilu Sankukai karate zveza Slovenije spet organizirala težko pričakovano državno prvenstvo za otroke v športnih borbah in katah. Državnega prvenstva se je udeležilo več kot 170 otrok iz devetih Sankukai karate klubov in njihovih sekcij. Tekmovalci so se morali na državno prvenstvo kvalificirati preko občinskih in regijskih tekmovanj, za katere je predpisana določena kvota tekmovalcev. V naši regiji je kar 7 tekmovalcev Karate kluba Ivančna Gorica doseglo predpisano normo, da so se lahko udeležili na državnega prvenstva. Državno prvenstvo je potekalo v soboto, 1.4. 2023, v Športni dvorani Vižmarje Brod v Ljubljani. Naši pridni tekmovalci in tekmovalke so se na tekmo pripravljali že od septembra lani. Poleg rednih treningov dvakrat tedensko, ima tekmovalna ekipa še dodaten trening, na katerem se aktivno pripravljajo na državno prvenstvo. Najbolj pridni so se začeli pripravljati že med šolskimi počitnicami, z udeležbo na letni karate šoli v Umagu, ki bo mimogrede letos organizirana že 45. leto. Na dodatnih treningih poleg vzdržljivosti, hitrosti in taktike, bodoče tekmovalce seznanimo tudi s pravili tekmovanja, s tekmovalnim bontonom in prekrški. Na tekmovanju se tekmovalci pomerijo v športnih borbah in katah, (t.j. borba z navideznim nasprotnikom). Poznati pravila teh tekmovanj ni preprosto, saj so zelo specifična. Kot primer naj navedem fizični kontakt, ki Udeleženci Karate kluba Ivančna Gorica na DP za dečke in deklice med tekmovalci v nižjih kategorijah ni dovoljen, se pa mora tekmovalec z svojim udarcem približati nasprotniku čim bližje, končna razdalja po udarcu pa je odvisna od višine pasu tekmovalca. Višji kot je pas, manjša mora biti končna razdalja, da se tekmovalcu priznajo točke, kar je pokazatelj spretnosti in obvladovanja tehnike tekmovalca. Točkovne cone na tekmovanju so glava, ter srednji del telesa. Pri tem se udarec z roko v telo in glavo točkuje z eno točko, udarec z nogo v telo z dvema točkama, udarec z nogo v glavo pa s tremi točkami, Tekmovalec, ki prvi doseže 6 točk, oz. ima višje število doseženih točk po izteku časa, je zmagovalec. V športnih katah pa imamo tri sodnike, ki sočasno ocenjujejo celotno izvedbe kate z ocenami od 1 do 10. Pri tem se ocenjujejo pravilnost, natančnost, hitrost in energija pri izvajanju kate. Na koncu je zmagovalec tisti, ki ima višjo skupno oceno (seštevek vseh treh sodnikov). Kljub strogim in natančno opredeljenim pravilom, lahko vseeno občasno pride tudi do poškodb, zato je na vsaki tekmi prisoten zdravnik, ki pa letos na srečo imel posebnega dela. Tudi sam potek tekmovanja je natančno določen in časovno opredeljen. Na začetku tekmovanja se izvede sklic in tehtanje tekmovalcev, kateremu sledi skupinsko ogrevanje. Nato se telovadnica izprazni in sledi mimohod vseh tekmovalcev in glavnih sodnikov, s čimer se tudi prične uradni del tekmovanja. Sledita govora predsednika Sankukai karate zveze in župana občine gostiteljice tekmovanja, ki tudi otvori tekmovanje. Potem se tekmovalce razdeli v kategorije na posamezna borišča, temu pa sledi glavni del tekmovanja, to so borbe in kate. Same borbe so potekale v izjemnem športnem duhu z malo poškodbami, k čemer je pripomoglo tudi odlično opravljeno Namizni tenis na Krki Mimogrede naj omenim, da smo igralci ekipe ŠD KGG Krka I v drugi ljubljanski namiznoteniški ligi odigrali zadnjo tekmo proti ekipi Kajuha. Rezultat je bil 5:4 za Krko. Bolj kot izid tekme, ki ni več odločala o ničemer, je bil v ospredju dvoboj med domačim Mlakarjem in Palchikovskim iz Kajuha. Ta dvoboj je na koncu odločil, kdo je prvi igralec lige. Z najtesnejšim izidom je ta lovorika pripadla gostu. Mlakarju pa preostane boj za to nagrado prihodnje leto. Čestitke za osvojeno prvo mesto ekipi v postavi Mestnik, Mlakar, Smrekar, Vokal, Vrhovec. 20. maja smo se člani ŠD Krka množično odpravili na pokalno medobčinsko tekmovanje, ki je tokrat potekalo v Velikih Laščah. Že ob kandidaturi za organizacijo se je vedelo, da si Laščani spet zelo želijo osvojiti tekmovanje. Pokalno tekmovanje je ekipno tekmovanje, kjer ekipo sestavljata najmanj dva igralca. Tako smo člani Krke sestavili tri ekipe. Igralo se je v dveh skupinah s po tremi ekipami. V prvi skupini je prvo mesto dosegla ekipa Velike Lašče, druga pa je bila Stična. V drugi skupini pa je Krka I osvojila prvo mesto pred Lašče 2. Tako je v polfinalu Krka igrala s Stično in jo tudi premagala z rezultatom 3:1. V drugem polfinalu je prva ekipa Lašč premagala drugo. Kot se za ekipno tekmovanje spodobi se je izkazalo, da je najverjetneje prav uspešnost v igri parov tudi odločilo tekmovanje. Krka I je tudi v finalu slavila z izidom 3:1. Na koncu je sledila še pogostitev ob analizi tekmovanja, ki so ga so odlično izpeljali Laščani. 1. ŠD KGG Krka I (Omahen, Vokal) 2. Velike Lašče I (Smrekar, Zidar-Zupan) 3. Stična (Kuhelj, Struna) 4. Velike Lašče 2 (Erčulj, Oblak) Za ŠD Krka Bojan Vokal Vabilo k vpisu V mesecu septembru vabimo k vpisu na redne vadbe SANKUKAI ka-rateja vse, ki vas zanima ta prečudovita veščina, kjer ni starostnih omejitev. Potreben je le začeten pogum, želja in veselje do gibanja. Treningi Sankukai karateja so namreč prilagojeni posamezni starostni kategoriji in so primerni tako za moške kot za ženske. Organiziramo tudi dvomesečni tečaj samoobrambe. Treningi potekajo v skupinah: - cicibanov 5-7 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici in OŠ Zagradec - otrok 7- 14 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici in OŠ Zagradec - mladine 14-18 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici - članov od 18 let dalje - OŠ Stična v Ivančni Gorici - veteranov nad 40 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici Vpis poteka prav te dni v telovadnicah: - OŠ Stična, Cesta občine Hirschaid 1; Ivančna Gorica - torek in četrtek ob 18.00 (osnovnošolci, mladinke, mladinci; članice, člani; veteranke, veterani) - OŠ Stična, Cesta občine Hirschaid 1; Ivančna Gorica (cicibani) - sreda ob 17.00 - OŠ Zagradec (cicibani in osnovnošolci) - torek ob 17.30 Dodatne informacije lahko poiščete na: https://www.sankukai-karate. info/ delo sodniškega zbora. Po tekmovanju se za prva tri mesta podelijo pokali, medalje in diplome. Tekmovalci Sankukai karate kluba Ivančna Gorica so se na tekmovanju odlično odrezali in dosegli odličen uspeh. Letos se je državnega prvenstva udeležilo 7 članov našega kluba, od tega se jih je kar pet uvrstilo na zmagovalni oder. V kategoriji dečki 12-15 let borbe nad 50 kg je 1. mesto dosegel Leonardo Mušič Vadnov, v kategoriji dečki 12-15 let pod 50 kg pa je 1. mesto dosegel Aljaž Koselj. Zoya Švarc je osvojila 1. mesto v kategoriji deklice 12-15 let borbe. V kategoriji dečki 9-12 let borbe 30-35 kg je Izak Mestnik dosegel 2. mesto, Gabrijel Mišmaš pa je dosegel 3-4 mesto v kategoriji dečki 9-12 let 35-40 kg. Tako smo uspešno zaključili še eno državno prvenstvo in komaj čakamo na naslednje leto! Iza Kožar Koščak, Žan Dežman A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Zahvale 43 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast AVGUŠTIN PEKOLJ Gabrovčec 1a, 1301 Krka (28. 08. 1939-21. 04. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje, darovane maše. Hvala pogrebnima zavodoma Perpar in Novak za vso pomoč, gospodu župniku Dejanu Pavlinu za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V mesecu maju se je v 66. letu starosti, nepričakovano in zato toliko bolj boleče, od nas poslovil dragi mož, partner, ati, dedi in stric BRANKO PETROVČIČ 1957 - 2023 iz Grintovca 44, Višnja Gora, upokojeni vodovodar Iz srca se zahvaljujem vsem, ki ste mi in mi še stojite ob strani ter za cvetje in sveče, ki ste jih prinesli v slovo. Še prav posebej se zahvaljujem svoji družini ter sosedom in prijateljem za vso podporo in besede tolažbe. Zahvaljujemo se tudi prijatelju Jožetu Dežmanu, pogrebni službi Perpar, pevcem, gasilcem in župniku. Naj nam spomin na njegovo veselje do življenja, dobrosrčnost in radost blaži našo bolečino. Nam in vam. Vsi njegovi Vedno, vedno je prezgodaj za slovo. ZAHVALA FERLIN JOŽE (14. 2.1935 - 22. 5. 2023) Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pra-dedka, strica se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala ga. Petri Ostanek, negovalkam DSO Grosuplje, osebju ZD Ivančna Gorica, še posebej Janku Zupančiču, dr. med. Hvala Andreju Hernec za poslovilne besede, župniku Juriju za mašni obred, sosedom iz Jurčičeve ulice, pevcem za doživeto petje ter pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči vsi njegovi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J.W. Goethe) ZAHVALA V 76. letu starosti nas je 26. 7. 2023 zapustil mož, oče in ata AVGUŠTIN KOVAČIČ (1948-2023) iz Ivančne Gorice Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob času slovesa stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala za ganljive poslovilne besede Društva upokojencev, Združenja šoferjev in avtomehanikov ter Gasilskega društva. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in obiskovali njegov grob. Žena Vida, sin Miran in hči Nataša z družinama Biti z naravo, jo gledati in se z njo pogovarjati, je čista sreča. (Lev Nikolajevič Tolstoj) ZAHVALA Mnogo prezgodaj in izmučen od težke bolezni, se je v 55. letu od nas poslovil BOJAN KUHELJ (1969-2023) iz Mekinj nad Stično Ob boleči izgubi sina se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga z bolečino v srcu in z dobro mislijo pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujem vaščanom Mekinj in Bojanovim prijateljem za pomoč v njegovih zadnjih dneh in spodbudne besede. Hvala tudi za lep obred gospodu župniku Branku, pevcem za doživeto petje in Alešu Marnu za ganljiv poslovilni govor. Naj vam misel na Bojana vedno prikliče lepe spomine. Mami Anica Ni smrt tista, ki nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 88. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi JOŽE ZUPANČIČ po domače Izakov iz Ambrusa (18. 3. 1936 - 21. 4. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena in pisna so-žalja, podarjene sveče, cvetje, darove za svete maše ter darove za cerkev v Ambrusu. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju SB Novo mesto, ki mu je v zadnjih dneh življenja lajšalo trpljenje. Zahvaljujemo se domačemu župniku g. Urošu Švarcu, msgr. Franciju Mikliču ter g. Janezu Drnovšku SDB za ganljivo in sočutno sveto mašo ter pogreb. Zahvaljujemo se pevcem domačega cerkvenega zbora ter Moškemu pevskemu zboru Ambrus za doživeto odpete pesmi in zborovodji Žigi Jernejčiču. Hvala tudi gasilcem PGD Ambrus za zadnje spremstvo in ganljiv poslovilni govor ter pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu se je poslovila ANA OVČAR (11. 7. 1938 - 11. 4. 2023) Hvala vsem tistim, ki so jo obiskovali v domu starejših občanov ali doma. Pokopana je v svojem rojstnem kraju, zato gre zahvala tudi tamkajšnjemu župniku in pogrebnemu zavodu. Posebna zahvala vsem trem članom Društva upokojencev Ivančna Gorica za prisotnost in govor ob slovesu. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in jo pospremili na zadnjo pot ali se kako drugače poslovili od nje. Žalujoči vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil ANTON KASTELIC Hrastov Dol 12 1. 12. 1941 - 29. 4. 2023 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskali. Žalujoči vsi njegovi Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a za tabo ostal bo večen spomin. ZAHVALA FRANC ROGELJ (1966 - 2023) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in podporo v težkih časih slovesa. Hvala za lepe misli, molitve in darove. Iskrena hvala g. župniku Dejanu Pavlinu za lepo pogrebno svečanost. Hvala pogrebni službi Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba. Hvala pevcem Prijatelji za ganljive odpete pesmi. Vsi njegovi Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. ZAHVALA Poslovil se je JANKO JELENČIČ 23. 8. 1957 - 27. 4. 2023 Hvala vam dobri ljudje. Preveč vas je, da bi imenovala vsakega posebej. Vsem, ki ste s svojo srčnostjo in dobroto kakorkoli prispevali k slovesu moža in očeta, se vam najlepše zahvaljujeva. Tilka, Sašo 44 Zahvale maj-september 2023 številka 4 OTttlMj »Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli.« Anton M. Slomšek ZAHVALA Poslovil se je naš dragi oče, tast, dedek in pradedek JOŽEF BRČAN (14. 2. 1932-11. 6. 2023) s Spodnjega Brezovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovane sveče, cvetje in svete maše. Najlepša hvala vaščanom za vso pomoč, podporo v najtežjih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom Milana Jevnikarja, ter društvu upokojencev Višnja Gora. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Perpar ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Skupaj ga ohranimo v lepem spominu. Vsi njegovi V šelestenju poletja odzvanja tih šepet ... ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil KARELBREGAR iz Ivančne Gorice (1949-2023) Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, ata, brata in tasta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za vso podporo, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in ostale darove. Najlepša hvala govorcema, prijatelju Jerneju Lampretu in Anici Maraž iz Vinogradniškega društva Lisec Dobrnič, pogrebnemu zavodu Perpar, župniku Juriju Zadniku, pevcem in citrarki Evi. Posebno smo hvaležni za vso pomoč in skrb zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica, dr. Janezu Zupančiču in med. sestri Steli Berg iz Nevrološke klinike Ljubljana. Iz srca hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Zbrana denarna sredstva smo nakazali v dobrodelne namene Zvezi prijateljev mladine Ljubljana. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha nema je gomila, kjer počivaš ti. ZAHVALA JOŽEFA SRAJ - PEPI iz Doba pri Šentvidu 14. 11. 1955 - 16. 7. 2023 Ob smrti moje sestre Pepi se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Sestra Meta Vsa toplina vajinih src in vsa vajina ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA V manj kot tednu dni sta se poslovila naša draga ati in mami KAREL VOZELJ, roj. 4. 4. 1933 - 15. 6. 2023 in ALOJZIJA VOZELJ (roj. Rus), roj. 11. 10. 1934 - 19. 6. 2023 iz Zgornje Drage Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom iz Zgornje Drage za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala njuni zdravnici dr. Lani Pivk Kompolšek in vsem delavcem ZD Ivančna Gorica za vso nudeno pomoč. Posebno zahvalo namenjamo DSO Grosuplje za dolgoletno pomoč na domu in v zadnjih dneh njunega življenja v domu v Grosuplju. Hvala p. Branku Petaverju za pogrebni obred, gasilcem PGD Ivančna Gorica za postavitev častne straže in lep poslovilni govor ter pogrebnemu zavodu Perpar za pogrebne storitve. Ati in mami, hvala vama za vse! Vsi njuni ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila JOŽEFA BERUČAN, roj. Bregar iz Vrhpolja pri Šentvidu 2 (1929-2023) Ob izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom iz vasi Vrhpolje, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, se prišli od nje posloviti, molili zanjo in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Perpar, župniku g. Izidorju Grošlju, kaplanu Aljažu Kraševcu, pevcem ter ci-trarki Evi. Zahvala tudi DSO Grosuplje za ljubečo skrb naše mame Pepi. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama in babica MARIJA MEGLEN roj. lesjak Češnjice 2, Zagradec (11. 8. 1933 - 20. 4. 2023) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste darovali za obnovo župnišča. Hvala za zvonjenje, molitev, lepo opravljen obred, pevcem in pogrebnemu zavodu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Srce je omagalo tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 86. letu se je od nas za vedno poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča LJUDMILA STRUNA Šentjurje 19 18. 8. 1937 - 19. 4. 2023 nazadnje stanujoča v Domu Tisje Črni potok Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše in dober namen. Hvala g. župniku Janezu za lep poslovilni obred. Hvala pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Živela je tiho, odšla je tiho. ZAHVALA LJUDMILA KASTELIC 1940-2023 10. aprila 2023 smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od Ljudmile Kastelic, na njeno željo v ožjem krogu. Zahvala domu DSO Tisje, Šmartno pri Litiji za izrečeno sočutje in za skrb, ki so ji jo namenili. Zahvala pogrebnikom na Žalah ter pevcem za lepo zapete poslovilne pesmi. Zahvaljujemo se tudi za prelepo zvonjenje v vasi Malo Črnelo. Žalujoči Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas še živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA V 77. letu se je od nas poslovil naš JOŽEF HABJAN (21. 3. 1946 - 19. 5. 2023) po domače Lekšetov Jože z Vrha pri Višnji Gori Ob slovesu našega Jožeta se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ali pisna sožalja, molitev, darovano cvetje in sveče, ter darovane svete maše. Zahvaljujemo se Društvu prijateljev konj Višnja Gora, posebej g. Juretu Omahnu in govorniku Pavletu Grozniku, zahvala tudi lovcem in govorniku Luki Šemetu, ter rogistom za odigrane žalostinke, pevcem vokalne skupine Prijatelji za ganljivo odpete pesmi. Hvala osebju ZD Ivančna Gorica za dolgoletno zdravstveno oskrbo, ter kolektivu CIM in CIT enote UKC Ljubljana. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba, ter g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Zahvale 45 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite... (A.M. Slomšek) ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in teta MARIJA ANA KOŽELJ roj. Smrekar, po domače Gabrska Mari iz Gabrja pri Stični 33 Iskrena hvala vsem, ki ste jo zadnja leta obiskovali v domu starejših občanov Grosuplje, ji prišli izrazit zadnje slovo in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala župniku, pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem, govornikom in gasilskemu društvu Stična za zelo lepo izvedeno pogrebno slovesnost. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a lep spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta, tašča, babica in prababica MARIJA DREMELJ po domače Resnikova mama iz Petrušnje vasi 19 (1942-2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od naše drage mame. Hvala za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Perpar in gospodu župniku Izidorju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevskemu zboru, Anici Volkar za lep in ganljiv govor ter kaplanu Aljažu za molitev na domu. Najlepša hvala tudi ZD Ivančna Gorica, še posebej patro-nažni sestri Simoni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame OLGE MIKLIČ, roj. Strmole (1936-2023) iz Fužine 11b, Zagradec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, in prijateljem, ki ste nam izrazili svoje sočutje in izkazali spoštovanje do naše mame, darovane svete maše, cvetje in sveče ter darove za poplavljene. Zahvaljujemo se tudi župniku Urošu Švarcu, domačim pevcem, Društvu upokojencev ter Pogrebnemu zavodu Novak. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu. Vsi njeni Z boleznijo si se bojevala, z delom si sama sebe tolažila, srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a zelo dober spomin nate mama, bo ostal. ZAHVALA V 88. letu starosti se je od nas tiho, kakor je živela, poslovila naša mama, babica, prababica, poštena, pridna, skromna, gospodarna, da take nikoli več ne bo na domačiji Ratenčan Hočevar, Ratenca MARIJA HOČEVAR roj. košak po domače Ratenška Marija iz Ratence pri Zagradcu 1. 11. 1935 - 1. 5. 2023 Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, zelo dobrim in poštenim prijateljem za sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za dober namen ter molitveno podporo gospoda Srečka Jernejčiča. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za vrhunsko organizacijo pogreba, župniku Urošu, direktorju ZD Ivančna Gorica Janezu Zupančiču, dr. med., za pomoč pri ureditvi papirjev, ko je mama prišla iz UKC domov, sestram za korektnost pri kontaktu, pri naročanju zdravil ter patronažni sestri Simoni za dopolnitev znanja meni za urejanje mame. Prisrčna hvala pa vsem posamezno, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, tudi vodilnemu članu Karate kluba Shotokan MB, da ste si vzeli čas zanjo in nas domače. Sin Vinko in vsi ostali Ob tvojem grobu pretreseni stojimo, da zadnjič od tebe se še poslovimo. Usoda se kruto je s tabo igrala, ti težke preizkušnje v življenju zadala. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dragi brat in stric MARJAN PAPEŽ (4. 7. 1959 - 1. 6. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tople besede, tolažbo, darovano cvetje in sveče ter darovane svete maše. Posebna zahvala gre sosedoma Joži in Francetu za vso pomoč. Hvala gospodu župniku Urošu Švarcu za izbrane poslovilne besede, ki so nam dale vedeti, da nam življenje namenja tudi težke preizkušnje. Zahvala gre tudi pevcem za čustveno odpete pesmi, pogrebnemu zavodu Novak ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... Ne kličite me nazaj! (T. Kuntner) ZAHVALA LOJZEK POSLEK 15.2. 1971-20. 5. 2023 Pusti Javor 6, Šentvid pri Stični V najlepšem mesecu smo te pospremili na zadnjo pot. Ob tem so nam nesebično priskočili na pomoč soseda Tanja in Andrej, sodelavci Boštjan, Polona in Gregor, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi žalujoči ZAHVALA V 92. letu starosti se je od nas za vedno poslovila naša mama, babica, prababica in teta NEŽA STEKLAČIČ Vrh pri Višnji Gori 1 6. 10. 1931 - 3. 5. 2023 Ob odhodu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za dober namen ter svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Slavku Judežu za obred slovesa in pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala pevcem za ganljivo odpete pesmi. Prav tako se zahvaljujemo Pavlu Grozniku za prelepe besede ob zadnjem slovesu. Žalujoči vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Tako nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga TEJA HOČEVAR (1986-2023) Hočevarjeva Teja iz Velikih Les 6 Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti in praznine podarili besede sočutja in tolažbe. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ji prinesli cvetje, sveče, darovali za sv. maše ali v dober namen in ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Dejanu Pavlinu in gasilcem za skrbno pripravljeno pogrebno slovesnost. Hvaležni smo cerkvenemu pevskemu zboru iz Zagradca in Krke za ganljivo zapete pesmi, Robiju Kohku za zaigrane zvoke harmonike ter govorcema Slavku Zaletelju in Ireni Slana za ganljive besede slovesa. Hvala, pogrebnemu zavodu Novak, za vso skrb in organizacijo pri pogrebu. Teja, praznina, ki je ostala za teboj, je nenadomestljiva. Mož Matej ter otroci Patricija, Rebeka in Matevž Vsako človeško življenje je dar, četudi je kratko in krhko. Vsako življenje je dar, ki bo za vedno živelo v naših srcih. (Elmar Simma) ZAHVALA V 48. letu nas je nepričakovano zapustil dragi sin, oči, brat, stric, nečak, svak in bratranec ROBERT GLOBOKAR po domače Lojzetov Robi iz Velikih Les (20. 5. 1976 - 6. 7. 2023) Ob boleči izgubi in slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, tople besede, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za novo župnišče. Zahvaljujemo se Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje in Pogrebnim storitvam Novak za vso pomoč in organizacijo pogreba. Hvala gospodu župniku Florjanu za lepo pogrebno slovesnost, krškim pevcem za doživeto zapete pesmi in trobentaču za zaigrano tišino. Iskrena hvala sosedama Nataši Uršič in Ireni Slana ter Daniju Globokarju za neprecenljive besede slovesa. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 46 Zahvale maj-september 2023 številka 4 So Hïcmoi Po svoje vsak prebira knjigo stvarstva. A ona kot nikoli prazna dlan še ob slovesu, ko umira dan, da zadnji dar ti svojega bogastva. (Tone Pavček) V SLOVO LUDVIK HRIBAR po domače Mišmašev Ludve, s Kala pri Ambrusu 24. 8. 1939 - 28. 8. 2023 Po hudi bolezni nas je v 85. letu zapustil dragi oče, dedi in pradedi. Z veliko žalostjo smo se v ožjem družinskem krogu od njega poslovili 6. 9. 2023, na ljubljanskih Žalah. Žalujoči vsi njegovi Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne... V SPOMIN LUDVIK PODRŽAJ z Malega Hudega (22. 7. 1937-22. 7. 2014) Preteklo je devet let, odkar si za vedno odšel od nas, misel nate pa ostaja, saj nas na vsakem koraku spremlja delo tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src ... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. V SPOMIN 21. avgusta so minila že 3 leta, odkar sta nas zapustila naša draga sončka MIA in NIK MIKULAN Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, prinašate rože, spominske kamenčke ter prižgete svečke in postoji-te ob njunem mnogo preranem grobu. Mamica Sonja in sestrica Gaja Težka je bila ločitev, težko je bilo slovo, a tolažijo nas misli, da nekoč se snidemo. V SPOMIN Minilo je že 30 let, odkar nas je zapustil dragi oče, dedek in sedaj tudi pradedek FERDINAND SINJUR po domače Rogačev Nande iz Radanje vasi 7 (31. 5. 1933 - 12. 6. 1993) Tvoj odhod nas je pustil v globoki bolečini in žalosti, a v naših srcih še vedno živiš kot najboljši oče in dedek. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Vsi njegovi 7. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (M. Kačič) V SPOMIN MARJAN KASTELIC (8. 5. 1967-18. 5. 2022) iz Malega Kala 6, Šentvid pri Stični Minilo je leto dni, ko si nas za vedno zapustil. Neizmerno te pogrešava in še bolj te imava rada. Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in bo večno lep spomin. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Polona, sin Urh Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne . V SPOMIN SLAVKO MAVER 1943-2009 mesarski mojster iz Stične Štirinajsto poletje je že, odkar si se poslovil od nas. Za vedno te bomo ohranili v svojih srcih in lepem spominu. Delo tvojih rok ne bo nikoli utonilo v pozabo. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in obiskujete svete maše. Vsi njegovi Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) V SPOMIN V najlepšem mesecu maju si se pred desetimi leti poslovila od nas draga mama JOŽEFA TOPOLOVEC po domače Topolovčeva Pepca 19. 10. 1928 - 26. 5. 2013 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Mama, nikoli ne boš pozabljena. Hčerka Zdenka z družino Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN BAJC MARTIN Odšel si mnogo prezgodaj, v maju pred 20 leti. Pogrešamo te in za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi tvoji In si zletel gor proti nebu in potonil v temen ocean. Odtlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj. (T. Pavček) V SPOMIN STANE KUPLENK (19. 6. 1969-2. 9. 2021) Mineva žalostno drugo leto, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem zadnjem grobu, mu prižgete svečo ali poklonite cvetje. V našem srcu bo gorel večen plamen spomina. Radi te imamo, pogrešamo te. Ni nasmeha, ni bitja srca, sedaj si le angel, angel z neba! Vsi tvoji V SPOMIN Minilo je tri leta, ko usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselil si se tja, kjer ni več trpljenja ne gorja. Izpil grenki kelih si do dna v življenju svojega. Odkar utihnil je tvoj glas žalost, bolečina domujeta pri nas. Vedno boš v naših srcih. Romana, Sandra, Jan A Sobrače ^Šentvi m maj-september 2023 številka 4 Zahvale 47 V SPOMIN Minilo je žalostno leto, ko nas je nepričakovano zapustil STANE ŠINKOVEC iz Grintovca Ni dneva, ko ne bi budili spomine, zdaj, ko ni več tvoje bližine. Solze, žalost in spomini nate so ostali, vse bi dali, da bi nazaj te priklicali. Hvala vsem, ki se ga kot prijatelja, ki nikoli ni odrekel pomoči in je znal postoriti vse, spominjate in ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, moje oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas, le še bolečina je ostala, zato pa draga Tilka, pot vodi me le tja kjer v tišini mirno spiš, a vedi draga Tilka, da v mojem srcu ti živiš. V SPOMIN TILKA ROGLIČ 3. 4. 1935 - 26. 8. 2021 Mineva že drugo žalostno leto, odkar si brez slovesa in za vedno zaprla svoje, od bolezni utrujene oči, za seboj pa pustila veliko praznino, ki močno boli. Ostali so le lepi spomini, katere nam nihče ne more vzeti. Hvala ti za vse, kar smo v času tvojega življenja lahko delili s tabo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali v času njene zahrbtne bolezni, sedaj pa obiskujete njen prerani zadnji dom, ji prižgete svečko, postojite ob njenem grobu in se udeležujete svetih maš, kadar se le te darujejo zanjo. Žalujoči mož Jože in vsi njeni Jočite za mano le od sreče, ker sem končno nehala trpeti! Za spomin prižgite mi le sveče, da v svetlobo mogla bom vzleteti! V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar se je poslovila naša mama, babica, prababica in tašča TEREZIJA DREMELJ Spodnja Draga 34 16. 9. 1927 - 24. 6. 2022 Hvala vsem, ki se je spomnite in postojite pri njenem grobu. Pogrešamo te. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN Dne 16. 6. 2023 je minilo 27 let, kar nas je nepričakovano zapustil mož, oče, brat, stari oče, mesar, odkupovalec živine za klavnico Stična, varnostnik, kmetovalec, gasilec in človek velikega srca VINKO HOČEVAR po domače Ratenčan iz Ratence (10. 4. 1934-16. 6. 1996) Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v spomin. Žena Marija, sin Vinko, Milena, Cvetka, Danica, vnuki Vinko, Andrej, Primož, Gregor, Marko, Astrid in Erik in drugi V spomin zlatomašniku Rafku Kralju Pokojni g. Rafko Kralj se je rodil 26. septembra 1947 v Šentvidu pri Stični v kmečki dru- ^ žini mami Anici in očetu Antonu, kot četrti otrok od skupno sedmih otrok. Osnovno t šolo je končal v domačem kraju, nato pa je šolanje nadaljeval v malem semenišču v Vipavi, ki ga je zaradi bolezni žal moral prekiniti. Kasneje je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Stični, po maturi pa je odšel v Ljubljano na Teološko fakulteto in končal študij teologije. Mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1973 v Ljubljani, 1. julija 1973 pa je daroval Novo mašo v domači župniji sv. Vida v Šentvidu pri Stični. Duhovniško službo je opravljal v župnijah Ljubljana - Črnuče kot kaplan, nato pa še na Otočcu, v Brusnicah, Velikih Laščah in Smledniku ter kasneje zaradi slabšega zdravja kot pomočnik v Srednji vasi v Bohinju in v Radovljici. Zadnja leta je zaradi bolezni bival v duhovniškem domu »Mane nobiscum« v Ljubljani, kjer se je 1. julija 2023 iztekla njegova življenjska pot. V letošnji novomašni številki tednika Družina je bil med duhovniki jubilanti naveden tudi Rafko Kralj kot letošnji zlatomašnik, a brez navedenega datuma obhajanja zlatomašnega jubileja zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Župnija Smlednik, kjer je deloval v času od 1992 do 2008, je sicer najavila praznovanje njegove zlate maše, ker pa mu njegovo zdravstveno stanje ni omogočilo fizične prisotnosti, je bila opravljena svečana zahvalna maša na dan njegovega posvečenja, 29. junija. Poleg oltarja je na velikem panoju stala njegova fotografija novomašni-ka, kar je še dodatno pripomoglo k zares slavnostni maši. Po koncu maše so se delile zlatomašne podobice z motivom in posvetilom, ki ga je imel zlatomašnik tudi na svoji Novi maši. Pred cerkvijo je bila bogata pogostitev, ki so jo pripravili farani. Hvala vsem, ki so pripomogli k tej slovesnosti. Dočakal je še svoj zlatomašni jubilej, nato pa je odšel h Gospodu. Le dva dni po okrogli obletnici njegovega mašniškega posvečenja, prav na petdeseto obletnico obhajanja njegove nove maše, ga je Bog po hudem trpljenju poklical k sebi. Pogrebni obred pokojnega Rafka Kralja je bil v sredo, 5. julija, na domačem pokopališču v Šentvidu pri Stični. Naj počiva v miru! Bratje in sestre z družinami Opravičilo Objava nekaterih zahval v tokratni številki Klasja je nenačrtovano zapoznela, zato se uredništvo vsem prizadetim svojcem iskreno opravičuje in prosi za razumevanje. Urednik Zložil je krila, se skril vanje In se naslonil na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje. / Tone Pavček/ Janku Jelenčiču v slovo 1957-2023 Janko Jelenčič - z zadnje podelitve Jurčičevih priznanj ZKD 2014 Prijatelj Janko je bil v življenju obdan z množico dobrih ljudi, ki smo ga imeli neizmerno radi. Tudi 2. in 3. maja smo se množično zbirali ob njem, da se mu poslednjič poklonimo in zahvalimo, da je bil del našega življenja, nas bogatil s svojo čisto dušo, radostjo in skromnostjo, iskrenostjo in plemenitostjo, z najvišjimi vrednotami in nalezljivim nasmehom. Ustvaril si je ugled in spoštovanje med sorodniki, sosedi, sodelavci in prijatelji širnega polja ljubiteljske kulture. Starši so se s prekmurskih ravnic podali za kruhom v Ljubljano. Janko je že pri 16. letih izgubil očeta in bolečino mu je blažila košarka, njegova strast. Nato je prišla nova ljubezen, Tilka. In znašla sta se v dragoceni druščini Jankovih nekdanjih sošolcev, ki jih je znal tako lepo povezati, da so še danes, vsi z družinami, neločljivi prijatelji. Seveda je blestel Janko s svojim srčnim pristopom, humorjem, neizmerno zalogo družabnih iger in se dokazoval kot mojster žara. Predan svoji družini, ženi Tilki in sinu Sašu, in službenim obveznostim je svoje življenje nadgrajeval z dejavnostmi, ki so ga še izdatneje bogatile. Kot prišlek iz Ljubljane se je z novim okoljem hitro spojil. Z novimi prijatelji so prebudili kulturno zatišje v občinskem središču in že smo ga povabili na Zvezo kulturnih društev v Grosuplje, takrat je bila naša občina Grosuplje. Z vso odgovornostjo je prevzel funkcijo predsednika zveze in jo vodil celih 13 let ter nadaljeval v novi občini Ivančna Gorica še 11 let. Kot komercialist Imexe je svoje naporno delo opravljal odgovorno in se domov vračal z nasmehom. Za Tilkine sorodnike, za sosede in prijatelje si je vedno vzel čas, jim znal prisluhniti in jim pomagati. Sestanke na kulturi je spreminjal v prijetna delovna srečanja, začinjena s prvinskim humorjem. Vse je bilo rešljivo in izvedljivo, znal je kritično presojati in motivirati. Bil je spoštljiv in spoštovan, ljubezniv in ljubljen, vpet v prostor za sprejemanje drugega in drugačnega, v pestro in ustvarjalno življenje medgeneracijskega sožitja, sobivanja in solidarnosti. Skupaj smo utrjevali dragocene temelje kulture v tisočerih pomenih. Radostila ga je ustvarjalna moč, ki je v nas in je izvir dobrih dejanj in iskrene ljubezni do vseh in vsega. Z velikim navdušenjem je spremljal obnavljanje objektov na Jurčičevi domačiji, se navduševal nad pestrostjo kulturnih dogodkov, se radostil podeljevanja Jurčičevih priznanj. Bil je prijeten sogovornik in hvaležen poslušalec. Spajal se je z valovi sreče in svojim poslanstvom ob zanosnem petju slovenske pesmi, izpričujoči igralski moči in ustvarjalni energiji, ki jo nosijo v sebi folkloristi, godbeniki, slikarji, varuhi kulturne dediščine. Tudi v zadnjih dneh, nemočen od bolečin, nas je pozdravljal z nasmehom in upanjem. V naših srcih pušča najlepše odtise! Bil je sonce, zdaj je zvezda svetleča! S hvaležnostjo se ga bomo spominjali nekdanji zaposleni na Zvezi kulturnih društev, JSKD OI Ivančna Gorica, sedanji člani ZKD in množica kulturnikov. Tatjana Lampret maj-september 2023 - številka 4 Ambrus ^aj-t Metnaj A Sobrače Temenica Najbolj obiskani vrhovi v občini Pr'Vrhučan, 554 m Pr'Vrhučan je vrh, ki se skriva v neokrnjenih gozdovih za vzhodnim obronkom naše občine. Poimenovan po domačinu Vrhučanu s Sel pri Šumberku, priznanem sodarju v teh krajih. Velja za »hišni« hrib prebivalcev okoliških vasi. Hrib sicer sega preko meje v trebanjsko občino, vendar je posvojen in osvojen z našimi občani. Vpisna knjiga, ki se nahaja v skrinjici z žigom, beleži od 5000-8000 vpisov letno. Do sedaj je z vpisi napolnjenih že 15 vpisnih knjig. Začetki pohodništva na danes priljubljen vrh segajo več kot desetletje nazaj, ko je Marko Zorc iz Doba začel s hojo na vrh, da bi si odpravil bolečine v hrbtenici. Terapija je bila uspešna, saj je danes znan pohodnik in planinec. Kmalu se mu je pridružil prijatelj Dušan. Sledili so še drugi pohodniki in pot do Vrhučana je bila pripravljena, da se jo obeleži. Kulturno športno društvo Dob je leta 2011 pripravilo pohod s ciljem, da na vrhu postavi omarico z žigom in vpisno knjigo. Marko Zorc je pot tudi predhodno označil in omarico nesel na vrh. Žig je pripravil Tone Jerlah. Vrhučan je postajal čedalje bolj priljubljen cilj pohodnikov. Nekateri pohodniki so osvajali vrh celo večkrat dnevno. Najbolj vneti pristopniki so bili nagrajeni z lesenimi pokali - Naj vrhuška grča. Danes je Pr'Vrhučan, Vrhučan, Vrh, kakor ga kdo hoče imenovati, vsakodnevno obiskan. Nekateri gredo že zarana zjutraj gor, da zadostijo potrebi po zdravi rekreaciji, nekateri takoj po službi, drugi na večer, nekateri tudi večkrat dnevno. Do vrha peljejo poti iz Doba, Podbor-šta, Hrastovega Dola in domala vseh vasi v okolici. Poti niso označene, so pa dobro uhojene in pohodnika z nekaj orientacijske sposobnosti varno pripeljejo do cilja. Pravzaprav, če nisi domačin, v gozdnem labirintu poti, potk in stezic slediš stezi, ki je najbolj uhojena. Če si malo stezosledca, opaziš odtise čevljev na stezi in veš, da si na pravi poti. Druge orientacije z naših koncev ni. Edina označena pot na vrh je s sosednje občine iz vasi Zagorica, kjer je označena trasa za Lubčetov pohod. Po teh oznakah se brez težav pride do vrha. Pristopi do Vrhučana niso kondicijsko naporni in so primerni tudi za manj pripravljene pohodnike. Opis poti: Sela pri Dobu- Pr'Vrhučan Avto pustimo v vasi Sela pri Dobu desno, takoj za mostom ob poti, ki se nadaljuje ob avtocesti tako, da ne motimo lastnikov zemljišč. Hodimo po kolovozu, ki se vije v gozd. Sledimo poti, ki se vzpenja skozi gozd in stopamo mimo lesenega križa ob robu gozda. Prečimo cesto (proti vasi Sad) in preko travnika po stezici ponovno pridemo do gozda. Sledimo uhojeni stezi, ki vijuga skozi gozd in se zložno vzpenja. Pridemo do makadamske poti in v nekaj korakih levo zavijemo na gozdno stezo. Na gozdni poseki lahko občudujemo okoliške kraje. Tudi do naših gora seže pogled ob ugodnih vremenskih pogojih. Pot se sčasoma začne strmeje vzpenjati. Sledimo uhojeni poti in tako pridemo do našega cilja. Od izhodišča do cilja je približno uro in pol zmerne hoje. Pot ni označena. Podboršt- Pr'Vrhučan Z avtom peljemo naravnost skozi vas Podboršt do makadamske ceste, ki se v križišču desno nadaljuje proti gozdu. Ob robu gozda nas cestni znak obvesti, da je uporaba gozdne ceste na lastno odgovornost. Parkiramo avto na primernem mestu in se peš odpravimo po makadamski gozdni cesti, ki se zložno vzpenja. Po kakih 15 minutah hoje pridemo do križišča cest in se držimo leve. Če nam hoja po makadamski cesti ni preveč ljuba, se lahko do tu pripeljemo z avtom (na lastno odgovornost) in skrajšamo čas hoje. Sledimo makadamski cesti, ki se vzpenja skozi gozd. Ko se ozremo na prehojeno pot, vidimo na drevesih rumene puščice. Mi hodimo v obratni smeri puščic. Sčasoma makadamska cesta preide v gozdni kolovoz. Na križišču poti ob gozdni poseki, na drevesih opazimo rumene oznake, z občasno dodano rumeno črko L in puščicami, ki nas sedaj pravilno usmerijo navkreber skozi gozd. Sledimo rumenim oznakam. Pot se začne strmeje vzpenjati in kmalu smo na vrhu. Od izhodišča do vrha je dobro uro zmerne hoje. Med bolj znanimi je izhodišče iz Doba, ki se pred Sadom združi s potjo s Sel pri Podborštu. Dobro obiskana je tudi pot iz Hrastovega Dola, ki nas preko Trnovice pripelje na vrh. Magdalena Butkovič Rastišče divje orhideje v Hrastovem Dolu Na Slovenskem poznamo približno 80 vrst in podvrst divje orhideje. Vse sodijo med ogrožene rastlinske vrste in so zakonsko zaščitene. V osnovi ločimo travniške, močvirske, gozdne in visokogorske divje orhideje. Med divje orhideje sodi tudi kamniška murka, ki je endemična vrsta. O njej poje tudi Avsenikova pesem Tam, kjer murke cveto ... Mnoge izmed divjih orhidej so ogrožene zaradi človekovega poseganja v okolje, npr. gnojenje, izsuševanje močvirnatega sveta, prezgodnja košnja, onesnaževanje itd. Na Slovenskem so najbolj razširjene travniške in močvirske divje orhideje. Ena vrsta od travniških divjih orhidej je bila pred kratkim odkrita tudi v Hrastovem Dolu. Gre za navadno kukavico, ki sodi med najbolj razširjene travniške divje orhideje. Cveti v aprilu in maju, visoka je 10- 30 centimetrov. Prepoznavna je po gostem socvetju na vrhu tankega stebla, ki ga tvorijo škrlatno rdeči, vijolični ali rožnati cvetovi. Raste predvsem na negnojenih suhih travnikih, kar velja tudi za njeno rastišče v Hrastovem Dolu. Manjša skupina navadnih kukavic raste na robu manjšega gozdička sredi Hrastovške uvale južno od vasi, v katerem se skriva Mahov bič (manjša luža, ki nikoli ne presahne). Ko boste prihodnjo pomlad naleteli na njih, jih ne trgajte, ampak jih raje fotografirajte, saj so izjemno fotogenične. Za konec še ena manjša zanimivost: divja orhideja navadna kukavica naj bi dobila ime po ptici kukavici, saj čas njenega cvetenja sovpada ravno s časom, ko se kukavica vrne v naše kraje. Dušan Štepec I—UMI I -S Sil i * - J* ¿T - M i, i * *aJrL . v vhmi . . ( i« ■ ■ Travnik z divjimi orhidejami v Hrastovem Dolu. Foto Dušan Stepec Cvetovi navadne kukavice od blizu. Cvetovi imajo široke spodnje cvetne liste, sredi katerih je bel pas, ki je posut z rdečimi pegami. Foto Dušan Štepec Okrušek višnjanske zgodovine Turškim osvajalcem pred pol tisočletja ni uspelo porušiti srednjeveškega višnjanskega obrambnega zidu. Je pa to delno uspelo obilnemu deževju v dnevih hladnih mož Pankracija, Servacija in Bonifacija. In prav na dan polulane Zofke se je v torek, 16. maja, ob pol petih popoldne del obrambnega zidu, imenovanega Cvinger, v širini petih - šestih metrov skupaj z mnogo mlajšim kamnitim stebričkom zrušil na mestne zelenjavne vrtičke. Delna zrušitev mestnega obrambnega zidu je v neposredni bližini pred nekaj leti obnovljenega mestnega stopnišča s 64 stopnicami. Ker je Cvinger tudi vozna, pohodna in sprehajalna pot, so kraj poškodbe hitro ustrezno zavarovali in prekrili s ponjavo. V Višnjo Goro zadnje čase avtobusi pripeljejo skoraj vsak dan obiskovalce Hiše kranjske čebele. Obisk čebelje hiše je možen hkrati le za polovico avtobusnih potnikov, izmenično si zato druga polovica potnikov medtem ogleduje zanimivosti našega slavnega mesteca, skoraj vedno pridejo tudi na Cvinger, ki je pomembna višnjanska znamenitost iz 15. stoletja. Za varnost domačinov in turistov, za ohranitev zgodovinske in kulturne dediščine in za preprečevanje nadaljnje škode in erozije lahko samo upamo, da bo ustrezna obnova in utrditev zrušenega dela mestnega zidu kmalu izvedena. Intenzivno deževje je pospešilo tudi rušenje ostankov starega gradu nad mestom, na sprehajalne poti okrog ruševin so v teh dneh padli veliki kamniti gradniki. Te poti so bile sicer pred nekaj leti urejane s stopnicami in ograjami, to ureditev pa je že močno načel zob časa in zdaj nikakor ni več varna. Pavel Groznik Foto: Travnik