KTL, industrije papirje in embalaže Ljubljana, n.sol.o. št.99 Ljubljana, november 1987 OB ŠTIRIINŠTIRIDESET LETNICI! DELAVCEM IN UPOKOJENCEM t ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE, Ž9.N0VEMBRU "Nobenemu ni tako hudo, da bi stradal, najnujnejše človek ima; ljudje sicer preklinjajo to in ono, v glavnem pa so zadovoljni, da jih puste pri miru." Toda ali je to že vse, s čimer se ob svoji štiriinštirideset letnici pohvališ? Da, prevzel sem dolžnost, da ti kaj vzpodbudnega napišem ob tvojem jubileju. Lahko bi začel takole: "Obdobje zadnje je bilo (kot vsa doslej), nadvse uspešno, plodno, zmagovito, vse je šlo gor (in mnogo preko mej), a generalno vzeto vse okej, celo oblast, če naj povem odkrito. Ne, ne bom te ovenčal s tovrstnimi okraski; namenil sem se, da ti namesto rdečih rož, svečanih sveč na torti in jutranje knapovske budnice povem, kakšno te imam rad in kakšna ne bodi, da bom ob mislih nate čutil to, zakar si bila izborjena. Iščem na ulicah in v ljudeh, v knjigah in v delu deželo ali državo, ki bo domovina socialističnega človeka in naroda; Ne cenim tiste dežele ali države, v kateri moram neprestano upoštevati, kaj mislijo o mojih in naših dejanjih le drugi; Iščem deželo ali državo, v kateri bo zmagal razum, ki bo uveljavil federalno in demokratično politiko na nacionalnem, kulturnem in gospodarskem polju; Nimam rad dežele ali države, v kateri je ideologija akademikov, filantropov in humanistov le plašč, ki skriva našo strašno duhovno goloto in revščino; Iščem deželo ali državo, v kateri bo kultura sinonim svobode; Upiram se deželi ali državi, v kateri ima sebično in špekulativno gospodarstvo vso moč in smo državljani le še izmozgani, zasužnjeni in premraženi plačniki in financerji gospodarskih orgij, ki so po- (nadalje v. na 2. strJ gnale našo državo v izjemno težko družbeno krizo; Iščem deželo ali državo, v kateri bodo ljudje lahko rekli: Država, to smo mi! Kako naj bi ljubil deželo ali državo, v kateri gospodarstveniki in politiki načrtno predelujejo ljudi v bitja, ki poznajo o svojem biološkem organizmu zgolj prebavni in zabavni (razmnoževalni) trakt? Iščem deželo ali državo, v kateri je zgodovinski spomin jasna pobuda za misel in delo; Kako naj spoštujem deželo ali državo, ki.ukinja mojo človeško svobodo, pri tem pa vem, da so njeni voditelji podpisali deklaracijo o človekovih pravicah; Iščem deželo ali državo, v kateri bo pusti, goli kamniti otok ozelenel v barvah, ki jih pozna Lorcova pesem; Kako naj spoštujem deželo ali državo, v kateri se spopad dveh frakcij v partiji zabeli s pretiravanjem že tako travmatične kosovske situacije. Akciji čistke pa se mora podrediti vse — bonton demokracije, partijski statuti, zakoni, deklaracije o samostojni vlogi samoupravnih organov pa tudi morebitno žrtvovanje nedolžnih? Iščem pravo državo, v kateri bo uresničena starodavno in starosla-vno geslo "delu čast in oblast"; Kako naj diham v deželi ali državi, kjer škodljivi plini uhajajo v zrak, strupene snovi se mešajo z vodo, cisterne z nafto, olji itd. puščajo; RBC se nabira v delavčevem telesu. elektrofilterska opeka seva, plevel se navaja na kemikalije in umni kmet povečuje doze strupov, da bo v imenu proizvodnje učinkovit.. . Iščem državo ali družbo, v kateri ne bo dovoljena izkoriščevalska moč gospodarstva; Kako naj verujem deželi ali državi, ki se je štela kot vzor pri urejanju mednacionalnih odnosov in, ki je v svetu tja do Afrike zagovornica samoodločbe vseh narodov. Pri sebi pojmuje rodnost — ker se tiče le ene njene narodnosti — kot ideološki problem. Iščem deželo ali državo, v kateri bom našel vse knjige tega sveta, včerajšnjega in današnjega; Kako naj spoštujem deželo ali državo, v kateri ustvarjamo finančne temelje izhoda iz krize z legalizirano krajo enomesečnih pokojnin; Iščem deželo ali državo, kjer bomo živeli v deželi in državi ... kjer nje sinovi si prosto volijo vero in postave; Bojim se dežele ali države, v kateri rečejo: Pri nas ni več ljudožercev, ker smo včeraj zadnjega pojedli. Kdor je količkaj nagnjen k pesimizmu, ne vidi pred seboj nič drugega kot en sam mrzel, meglen in trhel, neskončno dolg november. Živeli in sanjali bomo samo dotlej, dokler nam ne bo zmanjkalo poezije. Poezije, ki jo nosimo v sebi, ki nam obarva jesenske gozdove v vseh bleščavah v katerih nosimo skriti ponos in ponižano trmo. P.S. Pri oblikovanju čestitke sem pokukal tudi k Bojanu Štihu in Ervinu Fritzu, pa ne zameri, toda tako jedrnato in ubrano zapišeta razmišljanja in občutja v nas samih. D.V. Rezultati gospodarjenja v DO KTL v obdobju januar - september 1987 Predvsem moramo zagotoviti ekonomičnejše poslovanje Novi zakon o razporejanju dohodka, ki je v veljavi od 1.7.1987 dalje v ničemer ne vpliva na razporejanje dohodka za organizacije, ki poslujejo pozitivno, ampak vpliva samo na razporejanje in ugotavljanje izgube. Novost je v tem, da mora temeljna organizacija iz svojega dohodka pokrivati najmanj razporejene osebne dohodke, prispevke do DSSS, ki opravljajo dela za temeljno organizacijo, izdatke za realne obresti, zavarovanje sredstev, sodne takse, obveznosti za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter štipendije. Vse ostale obveznosti iz dohodka (zdravstvo, šolstvo, kultura, invalidsko-pokojninsko zavarovanje, komunala, zaposlovanje, solidarnost, davki, ŽTP, itd.) pa le v višini ostanka dohodka. Torej te vrste obveznosti izgube niti ne povečujejo niti ne povzročajo. Zakaj navajam vsebino novega Zakona o razporejanju dohodka? Zato, ker rezultati za obdobje januar — september 1987 ne prikazujejo izgube ravno zaradi omenjenega zakona pri temeljni organizaciji Kartonaža Rakek in Kartonažna Ljubljana. Razdelitev dohodka za obdobje januar — september 1987 po temeljnih organizacijah je razviden iz naslednje tabele: Temeljna Celotni Dohodek Čisti Ostanek Povprečni organizacija prihodek dohodek čistega čisti OD dohodka na delavca KARTONAŽA 5.184.866.380 919.519.806 606.327.204 — 203.532 LEPENKA 2.499.174.390 981.934.960 617.881.700 218.379.190 226.954 VALKARTON 17.797.218.800 3.416.711.834 2.320.713.627 969.765.080 263.210 KARTONAŽNA 11.474.580.741 2.529.586.884 1.836.069.429 - 200.719 PAPIRNA KONFEKCIJA 3.915.595.107 904.835.306 494.170.511 65.417.236 215.196 JELPLAST 408.501.130 118.959.382 79.130.096 - 8.747.248 186.746 EMBALAŽNI SERVIS 667.346.339 157.496.676 109.572.979 19.682.839 195.342 TIKA 3.230.465.041 942.222.032 679.460.457 168.531.959 228.878 DSSS 995.928.906 806.632.267 626.736.042 719.775 294.946 Zimski mraz in sneg pri delu nista ravno prijetna; nove zaščitne kabine na viličarjih v tozdu Kartonažna so le izboljšale pogoje dela. Iz tabele je mogoče razbrati, da so temeljne organizacije Valkarton, Lepenka in Tika poslovale zelo dobro in dosegle nadpovprečne rezultate, kar se odraža tudi na relativno visoki stopnji akumulacije. Poslovanje temeljnih organizacij Papirna konfekcija. Embalažni servis in Sigma je bilo povprečno in še zadovoljivo glede na splošne težave. Upati je, da bo v zadnjem četrtletju 1987 predvsem Papirna konfekcija bistveno izboljšala svoje rezultate in sicer predvsem zaradi sezonskega značaja njihovega proizvodnega programa. Dosežena realizacija, proizvodnja in dohodek temeljnih organizacij Kartonaže Rakek, Kartonažne Ljubljana in Jelplasta iz Kamne gorice pa so že nakej časa zaskrb- ljujoči in so posledica predvsem naslednjih vzrokov: — premajhen obseg proizvodnje in prodaje na domačem in tujem trgu, — previsoki stroški proizvodnje, ki so posledica slabega izkoriščanja razpoložljivih proizvodnih kapacitet, — slabega izkoristka materiala, — prevelikih zalog osnovnega materiala in gotovih izdelkov, — visoke terjatve domačih in tujih kupcev. V devetih mesecih leta 1987 je bilo mimo dohodka in čistega dohodka ustvarjenega poslovnega sklada (vpliv realizacije) po posameznih temeljnih organizacijah v naslednji višini: din — Kartonaža Rakek 325.602.542 — Lepenka Tržič 191.177.525 — Valkarton Logatec 1.027.260.964 — Kartonažna Ljubljana 1.467.875.733 — Papirna konfekcija Ljubljana 527.017.986 — Jelplast Kamna gorica 33.759.197 — Embalažni servis Koper 44.899.483 — Tika Trbovlje 222.344.080 SKUPAJ: 3.839.946.510 Že ob polletni analizi rezultatov gospodarjenja je bilo ugotovljeno, da se je ekonomičnost naše delovne organizacije poslabšala v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Analiza rezultatov za obdobje januar — september 1987 pa kaže, da se je ekonomičnost (celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi) v tem obdobju še poslabšala in sicer je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta padla na nivoju delovne organiza; cije za 7%. Padec ekonomičnosti je mogoče zaslediti v skoraj vseh temeljnih organizacijah in sicer: v Kartonaži Rakek za 12%, Valkar-tonu za 4%, Kartonažni za 5%- (nadaljev. na 7. st^ redno slabi. Moj občutek, ko sem se pogovarjal z delavci na zborih je bil, da so delavci pripravljeni delati in da si tudi več dela želijo. Zavedajo se namreč, da bodo samo z delom ustvarili tudi dohodek in preko tega boljše osebne dohodke. Odnosi so, predvsem v režijskem kadru, izredno slabi in le-ti se tudi prenašajo v proizvodnjo, zaradi česar prihaja do zelo čudnih dogodkov. Smatram, da je z akcijo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter tudi z akcijo samih delavcev potrebno to stanje urediti. Pogoji za to so sigurno dani, ter mislim, da so v tem trenutku rezultati že krenili na bolje. Potrebno je torej le še urediti slabe odnose, ki so sedaj v tem tozdu. Podobno pa je stanje tudi v delovni skupnosti skupnih služb, v kateri je še mnogo usedlin starih slabih odnosov. Tako sem včeraj prejel "anonimko", ki ponovno opozarja baje na neke nepravilnosti v tem kolektivu. Ko pa smo skupaj s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij delovne skupnosti ugotavljali stanje, so mi le-ti zagotovili, da navedbe v prijavi niso resnične. Ali to pomeni, da nekdo ponovno ustvarja slabe odnose v tovarni in za to uporablja tudi neresnice in laži. Mnenja sem, da je v tem kolektivu kar preveč nekega strahu pred nečim — niti ne vem kom. Zdi se strahu, da delavci še vedno ne upajo povedati to, kar mislijo, želijo in hočejo, temveč se zato uporabljajo poti, ki po mojem mnenju niso primerne. Intervju z novim predsednikom poslovodnega odbora DO KTL Miroslavom SAMARDŽIJO -10. novembra 1987 Sporočite delavcem, da sem mislil resno, ko sem dejal, da so moja vrata vedno odprta za vse Pred mesecem smo bralcem Glasila KTL napovedali prihod Miroslava SAMARDŽIJE, novega predsednika poslovodnega odbora DO KTL. Danes po komaj nekaj več kot mesec dni (nastop mandata 1. oktobra) nam je brez zadržkov rad odgovoril na nekatera vprašanja. Prepričani smo, da bi marsikdo od vas bil rad, vsaj v malem-, informiran o osebnosti našega predsednika. Miroslav Samardžija je bil rojen 28.6.1941 v bližini Karlovca. Končal je pravno fakulteto II. stopnje gospodarsko—pravne usmeritve leta 1966. Še ne 18 let star, je bil aprila leta 1959 sprejet v Zvezo komunistov. Njegova prva zaposlitev je bila na Okrajnem komiteju ZMS — predsednik komisije za družbenoekonomske odnose od leta 1964 do 1965; Jugotekstil — direktor direkcije sredstev od 1967 do 1974; Skupščina občine Ljubljana — Center — predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center od 1974 do 1978 in nato predsednik skupšči- ne te občine od 1978 do 1981 leta; predsednik KPO v sozdu NAMA od 1981 do 1983 in nato pred prihodom v našo DO pomočnik direktorja DO Tekstil v Ljubljani. Miroslav Samardžija je aktiven družbenopolitični delavec. govorim o ureditvi, mislim predvsem na potrebo, da ob preselitvi obrata potiskane embalež v novo tovarno na Letališki cesti, z organiziranjem proizvodnje na Čufarjevi ulici, obenem uredimo tudi odnose v tozdu, ki so izredno, iz- Miroslav Samardžija, dipl. iur. DOBRI POSLOVNI REZULTATI V TOZDIH VALKARTON, LEPENKA IN SIGMA SO ODVISNI TUDI OD TEGA, KER DELAVCI Z VESELJEM DELAJO V NJIH MAKSIMALNO SE BOMO ANGAŽIRALI, DA SE BO KTL PONOVNO UVELJAVILA NA TRGU TER PONOVNO PRIDOBILA SLOVES SOLIDNEGA IN KVALITETNEGA PARTNERJA Naše prvo vprašanje: Že več mesecev pred vašim imenovanjem za predsednika poslovodnega odbora DO KTL ste spremljali, ne samo splošna gospodarska gibanja pri nas, temveč tudi dogajanja v zvezi s poslovanjem v KTL. Želeli bi, da našim delavcem prikažete, kakšna je vaša — kolikor je le mogoče — stvarna vizija delovanja KTL v naslednjih letih, saj kaj bolj natančnih predvidevanj in izračunov v tej gospodarsko spreminjajoči se situaciji najbrž ni mogoče dati? Dejansko sem že pred prihodom v DO KTL spremljal tudi dogajanja v zvezi s poslovanjem naše delovne organizacije. Vendar se nisem Poglabljal v analizo stanja, ker sem 'ntel mnogo drugih obveznosti. Toda reči moram, da me je tedaj Presenetilo predvsem sorazmerno slabo stanje v tozdu Kartonažna Ljubljana, ki traja že dalj časa — *ar pet — šest let. Zato je po svoje čisto razumljivo, da se je ta temeljna organizacija, glede na njeno Težko je v sedanjem času govoriti 0 vizijah! Prav gotovo pa je naša tako dolgo slabo poslovanje, znašla v situaciji, v kakršni je! Tak je bil moj prvi občutek ob analizi podatkov zaključnega računa DO KTL za leto 1986, predvsem pa poslovanja v prvem tromesečju letošnjega leta, ko je tozd Kartonažna Ljubljana izkazal celo visoko izgubo. Prvi vtis in občutek je bil torej dejansko negativen. Po nastopu dela v KTL, sem obiskal vse temeljne organizacije in moram reči, da sem bil v nekaterih prijetno presenečen. Videl sem, kakšna je njihova organizacija, kako delajo ter kakšni so njihovi rezultati poslovanja itd. Prepričal sem se, da imajo v tozdu Valkarton že dalj časa izredno dobre poslovne rezultate. Predvsem pa me je izredno presenetilo stanje v tozdu Lepenka Tržič in Sigmi iz Gornjega Milanov-ca, kjer sem lahko ugotovil, da so dobri poslovni rezultati odvisni tudi od tega, da delavci v njih z veseljem in izrednim elanom delajo. naloga, da najpreje-uredimo stanje v tozdu Kartonažna Ljubljana. Ko Ob moji prejšnji navedbi, da so delavci v tozdu Kartonažna pripravljeni delati in da si želijo imeti delo, se pred nas zato postavlja zahteva, da zelo aktiviramo našo prodajno službo. To dejstvo pa vsekakor ne velja samo za potrebe te temeljne organizacije, temveč tudi za vse ostale. Smo namreč v položaju, ko imamo večje proizvodne kapacitete, kot pa smo sposobni izdelkov prodati na trgu. To pa pomeni, da moramo že v prihodnjem letu naš plan prodaje uskladiti s kapacitetami. Prepričan sem, da je to edini izhod, kajti proizvodnja, ki jo imamo je interesantna in ni problematična! Če že govorimo o viziji za naprej, potem smatram, da bo potrebno čimprej razčistiti proizvodni program in nadaljnjo usmeritev tozd Kartonaža Rakek. Ugotovil sem, da so v naši delovni organizaciji pravzaprav združeni tudi tozdi — medsebojni konkurenti. Seveda pa bo proizvodno orientacijo posameznih temeljnih organizacij Moramo pa se seveda ponovno na trgu uveljaviti, kajti nekateri podatki kažejo, da je naša delovna organizacija v zadnjih letih, pri potiskani embalaži in valovitem kartonu, izgubljala na tržnem deležu, ki ga je že imela, kar pomeni, da so si tega pridobili naši konkurenti. Z maksimalno angažiranostjo prodajne službe ter z nekaterimi drugimi ukrepi moramo doseči povečano prodajo ter si ponovno pridobiti sloves solidnega in kvalitetnega partnerja, ki je v rokih sposoben opraviti svoje obveznosti, kar marsikdaj v zadnjem času — ni bilo. mogoče spremeniti samo v nekem daljšem postopku, toda prva na vrsti je ravno v tozdu Kartonaža Rakek. Njegova proizvodnja je zelo podobna nekaterim proizvodom iz tozda Valkarton Logatec, zato bo ena od naših prvih nalog, da tozdu Kartonaža na Rakeku ustvarimo in damo neko novo proizvodno orientacijo, ki bo verjetno nekoli- SLABE MEDSEBOJNE ODNOSE MED DELAVCI V TOZDU KARTONAŽNA IN DELOVNI SKUPNOSTI BO POTREBNO ČIMPREJE PRESEČI IN UREDITI TOZD KARTONAŽA RAKEK JE PRVI NA VRSTI PRI MOREBITNI BODOČI SPREMEMBI PROIZVODNE ORIENTACIJE ko drugačna kot je sedanja. To bi temu tozdu dalo stabilnejši položaj v delovni organizaciji in okolju, v katerem dela. Temeljna organizacija je bila sedaj v devetme- sečnem poslovanju pripeljana do tega, da je poslovala slabo in to predvsem zato, ker je imela premalo dela in premajhno prodajo proizvodov. VSI TOZDI, ZDRUŽENI V DO KTL, MORAJO IMETI NEKO SVOJO PERSPEKTIVO RAZVOJA - SVOJE MESTO V TEJ DELOVNI ORGANIZACIJI Druge temeljne organizacije se bodo verjetno z nekaterimi majhnimi odkloni ter morebitnimi dodatnimi programi razvijale v smeri, katera jim je že sedaj začrtana. Obvezno pa bomo vse programe, ki jih že imamo, v tozdih stalno dopolnjevali. Pričakujem, da se bo že v naslednjem letu pričela naša pot navzgor. Seveda pa je za to potrebno angažirati več sil, več ljudi in več moči v celotni delovni organizaciji, kajti stanje ob mojem prihodu, res ni bilo dobro. Ne samo gospodarsko stanje, temveč tudi medsebojni odnosi med temeljnimi organizacijami, niso dobri. Tudi to je potrebno urediti, kar se tudi da. toda le na dolgoročnih osnovah. Vsi tozdi, združeni v DO KTL, morajo imeti svojo perspektivo razvoja — svoje mesto v tej delovni organizaciji! Le skozi tak razvoj bo možno odkloniti tudi nevarnosti, ki resno pretijo v DO KTL, da se še katera izmed temeljnih organizacij izloči iz nje. V tem hipu sicer to ni toliko aktualno! Gotovo pa se bo to pojavilo, v kolikor v temeljnih organizacijah delavci in vodilni ljudje ne bodo čutili, da pripadajo tej delovni organizaciji, da so dejansko njen sestavni del, ki bo preko te delovne organizacije in skupaj z drugimi tozdi lahko dosegel boljše delovne rezultate, kot pa sam!” SAMO PREKO KVALITETE IN IZPOLNJEVANJA DOBAVNIH ROKOV SE BOMO USPELI NE SAMO OBRZDATI NA TRŽIŠČU, TEMVEČ TUDI POVEČATI SVOJ TRŽNI DELEŽ Naj uporabim tovariš predsednik za vprašanje besede predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Marka Bulca na zadnji seji skupščine zbornice: "Bolj kot kdajkoli v zadnjih 40. letih, so potrebne odločne spremembe. Ene so potrebne v tovarnah, druge v okolju, v sistemu in ekonomski politiki. Vsak poslovodni organ je dolžan oceniti, če bo izdelke, ki jih dela, še lahko uspešno prodajal, če ima stroje, s katerimi jih bo lahko dobro delal, če ima ljudi, ki bodo vzdrževali to zahtevno tehnologijo in če je tako organiziran, da bo kos tem nalogam. To je naša prva naloga in nihče drug tega ne more opraviti namesto nas." Kakšna je vaša ocena tega stanja v KTL, ko nastopate mandat? "Glede na vaše drugo vprašanje, ki ste mi ga predhodno postavili, sem delno odgovoril že pri prvem. V zvezi s tehnologijo imam vtis, da je naša tehnologija dobra, sedaj jo še ižpopolnjujemo. S tem pa dobivamo še večje možnosti, kot smo jih imeli dosedaj, toda tudi dolžnost našega večjega angažiranja — prodati vse kar bomo kvalitetno proizvedli. Moram namreč reči, da posebno v tozdu Kartonažna Ljubljana pa tudi drugje, nastopajo tudi problemi s kvaliteto proizvodov, ki jih delamo. Sodim, da gre pri tem bolj za malomarnosti, kot pa kaj drugega. V vseh temeljnih organizacijah moramo povečati tako tehnološko, kakor tudi delovno disciplino. Ljudi moramo prepričati, da se bomo samo preko kvalitete in izpolnjevanja dobavnih rokov obdržali na trgu in povečali svoj tržni delež. V nasprotnem pri tem nimamo upanja, kajti konkurenca je na kateremkoli področju in programu v Jugoslaviji zelo velika ter sposobna prav tako dobro delati kot mi. Morda kadrovsko še ne, toda po tehnologiji prav gotovo s tem, da so se neka- teri tudi že kadrovsko usposobili za kvalitetno proizvodnjo. Ker so agresivnejši na trgu, imajo tudi uspehe. PREDLAGAL SEM IN ŠE PREDLAGAM, DA SE KOLEKTIVNI POSLOVODNI ORGAN ZA DO KTL UKINE Stališče konference osnovnih organizacij sindikata DO KTL je bilo, da bi vodstvo delovne organizacije v sestavi z individualnim poslovodnim organom in drugimi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, lažje vodilo našo tovarno kot sedanji poslovodni odbor. Kakšno je vaše gledanje na možnost take spremembe? "Glede vodstva delovne organizacije sem in še predlagam,da se kolektivni poslovodni organ ukine, ter da uvedemo individualni način vodenja delovne organizacije. To ne predlagam zaradi tega, ker imamo negativno izkušnjo s takim organom (nekateri pri nas me o tem tudi prepričujejo) oziroma ker bi bil ta organ sam po sebi sporen, temveč zato, ker čutim potrebo, da je v vodenje delovne organiza- cije in v reševanje njenih problemov, potrebno pritegniti tudi vodstva temeljnih organizacij. Občutek namreč imam, da so v temeljnih organizacijah zelo zaprti vase, ter da gledajo samo na svoje probleme in na svoje rezultate. Sicer imamo v delovni organizaciji veliko funkcij združenih, toda kljub temu, do pravih medsebojnih odnosov med temeljnimi organizacijami nikakor ne pride. Mislim, da je ena pot do spremembe takih odnosov tudi v spremembi vodenja delovne organizacije. Pri tem bi pritegnili k reševanju problematike, ki je v KTL zelo obsežna, tudi večje število vodilnih delavcev iz temeljnih organizacij. To je nujno, ker so v posameznih temeljnih organizacijah zelo različno strokovno usposobljeni za reševanje tehnoloških in drugih problemov in pri tem potrebujejo pomoč. PRESENETILO ME JE, DA V DELOVNI ORGANIZACIJI PRAKTIČNO NIMAMO RAZVOJNE SLUŽBE IN NIZKO STOPNJO RAZVOJA INFORMATIKE Povezano s spremembami vodenja DO KTL, naj bi prišlo tudi do nekaterih drugih sprememb v organizaciji DO KTL in predvsem do sprememb v organizaciji delovne skupnosti. Zelo me je presenetilo dejstvo, da v delovni organizaciji praktično nimamo razvojne službe. Nimamo ljudi, ki bi delali na nadaljnjem razvoju vseh proizvodov, ki jih že imamo v programu in seveda tudi na razvoju novih programov. Ne samo to! Začudila me je tudi taka nizka stopnja razvoja informatike v delovni organizaciji. Nimamo svojega računalnika. Imamo nekaj ljudi, ki delajo na tem področju. Toda to je daleč od tistega, kar bi naša tovarna potrebovala in tudi morala imeti. Na teh dveh področjih je zato nujno potrebna sprememba organiziranosti, s tem da se obema da tudi večji poudarek. Mnenja sem, da smo na področju finančne funkcije in na področju marketinga trenutno dobro organizirani. Menim, da tako združena prodaja za vse temeljne organizacije predstavlja velikokrat problem ter da se bomo morali zato tudi o organizaciji komerciale še pogovoriti in se dogovoriti, kako jo bomo bolje organizirali." OB DNEVU KTL, 28. MAJA PRIHODNJE LETO BOMO POLEG SVEČANE OTVORITVE NOVE TOVARNE ORGANIZIRALI TUDI DRU-' GE PRIREDITVE Težka gospodarska situacija je narekovala letošnjo odpoved srečanja delavcev in upokojencev ob Dnevu KTL. Stanje se je glede na izredne sanacijske ukrepe vsaj malo izboljšalo, zato nas zanima, ali V tem mesecu tuji strokovnjaki intenzivno montirajo nov šestbarvni tiskarski stroj (5 barv + lak). Metri in metri kablov povezujejo komandni pult (desno), tako da bo potrebna dobra priprava naših tiskarjev in strojnikov za njegovo uspešno vključitev v proizvodnjo v novi tovarni. Prva poizkusna proizvodnja na novem stroju na v tozdu Kartonaža Rakek SPOROČITE DELAVCEM, DA SEM MISLIL RESNO, KO SEM DEJAL, DA SO MOJA VRATA VEDNO ODPRTA ZA VSE bomo ob letošnjem jubilejnem praznovanju 90-letnice Kartonaž-ne tovarne le izvedli kakšne aktivnosti? "Ne vem ali je težka gospodarska situacije narekovala letošnjo odpoved srečanja delavcev ob Dnevu KTL. Mislim, da je bila neaktivnost tista, ki je pripeljala do tega, da letos nismo imeli tega dneva. Smatram namreč, da kljub vsemu ni tako težka ekonomska situacija v KTL, da ne bi mogli narediti srečanja delavcev in upokojencev ob za kaširanje valovitega karto- Dnevu KTL. Moram pa reči, da verjetno nihče ni delal na organizaciji Dneva KTL. Ob tem pa povdarjam, da moramo celo popestriti oblike sodelovanja in družabnih srečanj med ljudmi v delovni organizaciji. Navsezanje si med seboj nismo tako zelo daleč narazen — razen Sigme, — da tega ne bi mogli storiti. Tako smo se že tudi na predzadnji seji poslovodnega odbora pogovarjali o tem, da bi kazalo otvoritev nove tovarne v Mostah, organizirati ob Dnevu KTL v letu Tovariš predsednik, zahvaljujem se vam za precej izčrpne in vzpodbudne odgovore, ki bodo sigurno vsem našim delavcem dali še večji zagon v želji, da s povečanimi močmi pripomorejo k spremembam pri prehodu na boljše poslovanje v prihodnjih letih. Naj vam tako osebno in v imenu našega uredništva zaželim uspešno izvajanje vsega navedenega v prepričanju, da bo novo vodstvo KTL pripeljalo našo delovno organizacijo nazaj na tisto mesto "izredno dobrega partnerja", kot ste sami to v razgovoru omenili! "Hvala vam! Naj za zaključek dodam le še naslednje: Ob neki priliki sem na enem izmed zborov v tem kolektivu tudi dejal, da so moja vrata za vse delavce vedno odprta. Že v omenjeni "anonimki" me tovarišica (vsaj mislim da je) vprašuje, ali sem to mislil resno? Prosim, da vsem delavcem KTL sporočite, da sem to mislil resno!" Razgovor vodil in pripravil za objavo: Milan SEME 1988 in takrat organizirati tudi vrsto drugih aktivnosti. Pripravljamo program aktivnosti z namenom, da se ob Dnevu KTL, ki naj bi bil 28. maja prihodnje leto, ponovno srečajo skupaj vsi delavci delovne organizacije in upokojenci. V tednu pred 28.5. bi organizirali vrsto aktivnosti in vse skupaj zaključili z organizacijo XIX. letnih športnih iger papirničarjev Slovenije, katerih organizatorje prihodnje leto ravno naša delovna orga- nizacija. Tako bi celotnemu poteku teh srečanj dali tudi obeležje naše 90-letnice. Prihodnje leto pa naj bi bilo po mojem mnenju in mnenju mojih sodelavcev tudi leto, ko ob praznovanju 90-letnice obrnemo gospodarske rezultate v KTL navzgor, uredimo sporna vprašanja in vprašanja odnosov, ki nas obremenjujejo. S tem pa bo to tudi leto, ko bomo začeli resneje reševati probleme, ki so že dalj časa prisotni v delovni organizaciji. Aktualni problemi marketinške službe v KTL Bo marketing v KTL dobil svojo veljavo V tretji številki Glasila KTL meseca marca letošnjega leta smo bralcem prikazali noviteto izvedeno na področju Marketing dejavnosti v naši delovni organizaciji. Naj današnji prispevek zato pove, kakšni so aktualni problemi te službe pri nas. 1. Marketinški informativni sistem (M IS) smo programsko dobro razvili — vendar je ostalo mnogo nerešenih detaljnih problemov pri vnosu podatkov v računalnik. Če je input podatkov pomanjkljiv — je tak tudi onput rezultatov. Program omogoča pregled prometa po strokah dejavnosti kupcev, pri tem pa naš šifrant kupcev ne vsebuje podatkov o stroki kupca, zaradi česar seveda tudi računalnik ne more dati predvidene obdelave. Fakture, ki gredo v obdelavo, so označene z imeni prodajnih referentov in potnikov — vendar računalnik po obdelavi teh faktur pokaže oporečne rezultate: v več primerih se fakture ne izkazujejo na račun referenta, ki je določen promet ustvaril, marveč pri drugem referentu (netočnost pri šifriranju imen referentov). Vse preveč je tudi takih faktur (cca 20% vsega prometa), ki se izkazujejo v anonimni skupini "nerazporeje- no", namesto pri imenovanih osebah, ki so promet ustvarile. 2. Rezultati, katere daje računalnik, niso sami sebi namen, marveč pomenijo neko analitsko osnovo, torej gradivo, ki bi ga morali pri poslovanju izkoristiti. Konkretno naj navedem, da smo pri programiranju MIS želeli ugotavljati produktivnost osebja v prodajni operativi, zaradi česar smo zasnovali tabelo, ki daje mesečno podatek o fakturirani realizaciji za vsakega delavca v prodaji. Ti podatki še sedaj nudijo, vendar jih njjhče v KTL ne uporablja kljub zpane-mu načelu o nagrajevanju po delu in kljub znani praksi v tržno orientiranih DO, ki smatrajo ta podatek za neobhodno potreben. Res pa je, da bi v primeru aplikacije teh podatkov slednje morali prečistiti v smislu navedb v predhodni točki. 3. Večja ali manjša uspešnost neke službe je odvisna od kadrovske zasedbe — to velja tudi za marketinško službo. Kot marketinška služba je mišljena služba za programski razvoj marketinških aktivnosti, kot je bila opredeljena v elaboratu o mikroorganizaciji KTL iz leta 1983. Ta organizacija, ki je nastala ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov, je med drugim predvidela potrebo po 9 delavcih v marketinški službi. Zanimivo je, da je naša marketinška služba v svojih naboljših časih štela 3 ljudi, trenutno pa v njej delam sam. 4. Problem zaposlitve v tej službi je problem ocenjevanja oziroma nagrajevanja tega dela. Dokler bodo delavci v njej nižje točkovani kot na drugih enako zahtevnih delih, ni pričakovati kandidatov za ta dela. Dejstvo, da delavka, ki je do nedavna z višjo izobrazbo delala kot analitik tržišča, po prihodu med komercialne referente, na z zahtevano srednjo izobrazbo, sedaj prejema opazno višji OD — nedvomno kaže, da se v KTL marketinške aktivnosti podpovprečno cenijo. 5. Opisano reduciranje marketinških aktivnosti je bilo rezultat raz- mišljanja dosedanje vodilne garniture, ki je izrazila geslo: v KTL ni potrebna marketinška služba, potrebno je marketinško mišljenje v glavi slehernega delavca. Žal se taista garnitura ni vprašala, ali naj si vsak delavec sam organizira tržno informacijski sistem, ga tekoče kontrolira in dopolnjuje, izdeluje vsakršne primerjalne analize, spremlja ponudbo in povpraševanje na nabavnem, prodajnem in tujih tržiščih, izračunava tržne deleže, planira tržne kvote, izračunava produktivnost prodaje, analizira image DO, načrtuje in izvaja tržne teste in ankete ter podobno. Vsaj vodstvu neke DO bi moralo biti jasno, da za taka dela potrebujemo specializirane delavce, ki svoja tržna spoznanja prenašajo na vse ostale delavce. Analogno bi lahko tudi slišali: važno je, da delamo plansko, planske službe pa ne rabimo ... (nadaljev. na 6. strJ V novi tovarni potiskane embalaže se že montirajo tudi tiskarski stroji iz Čufarjeve ulice 6. V pogledu ekonomske propagande ( ki je tudi sestavina marketinških aktivnosti) smo bili in smo v KTL pristaši starega rekla, da se dobro blago samo hvali. Temu primerno namreč zelo malo dajemo za EP: konkretni podatki kažejo, da za EP namenjamo 170 krat manjši del dohodka kot povprečna industrijska DO v SFRJ. Pri tem moramo vedeti da od jugoslovanskega povprečja močno odstopata navzgor SR Slovenija in Hrvaška. Torej je naš zaostanek za slovenskim povprečjem še bistveno večji. Ko sem vodji PZD Marketing v letu 1986 predlagal, da obiščemo zvezo propagandistov SFRJ v Beogradu zaradi pribave primerjalnih podatkov, nisem dobil potnega naloga z obrazložitvijo, da s tako analizo ne bomo nič povečali prodaje. Z vso strokovno odgovornostjo trdim, da tržnega raziskovalca ravno v tej smeri čaka mnogo dela, če hočemo kaj storiti za povečanje svoje prodaje. 7. V KTL je slej ko prej potrebno pristopiti k proučevanju in izboljševanju image-a (podobe) naše DO in naših pomembnejših izdelkov (vsaj imenovanih: Hermes, Bristol) S preimenovanjem DO iz Kartona-žne tovarne v Industrijo papirja in embalaže smo vnesli v svoj image ogromno zmedo, saj našo DO še vedno ustno in pismeno nazivajo s Kartonažno tovarno. Za utrditev določenega imena in s tem image-a pa je potrebno točno usmerjena EP... (glej predhodno točko o EP). 8. Iz svojih izkušenj v KTL za preteklih 5 let naj omenim še neko mišljenje, to je, da se z obiskom inozemskih strokovnih sejmov zgolj nagrajujejo zaslužni delavci. 10. Tržna ekonomija in tržno obnašanje sta danes še vedno bolj domena znanosti kot vsakodnevne prakse — vendar je pričakovati nujen skorajšnji razmah v vseh družbenih aktivnostih. KTL je že pred leti začutila, da se tržišče proizvajalca spreminja v tržišče kupca, da ob povečani ponudbi prihaja do neizkoriščenih kapacitet in da ji upada do takrat rastoči tržni delež. Ali bo svoj začetni polet pri uvajanju marketinške koncepcije, ki je bil žal kasneje upočasnjen, še nadalje zavirala? Mgr. Vladimir Pekle tako je na posamezne sejme odšlo tudi cca 30 delavcev — vendar med njimi nikdar ni bilo delavcev iz marketinške službe. Če naj delujejo inovativno in razgledano, morajo tudi marketinški delavci zasledovati novosti (v materialih, izdelkih, opremi) in smeri, ki se uveljavljajo v svetu. 9. Pri uveljavljanju marketinške koncepcije je zelo pomemben člen v organizaciji "vodja izdelka" (product manager). On je tisti, ki spremlja vse faze od idejnega zas-nutka izdelka, preko proizvodnje do njegovega plasmana na tržišču. On bdi nad njihovo rentabilnostjo, ugotavlja, kateri izdelki so zastareli (predlog za opustitev) ter išče možnosti pomladitve oziroma uvedbe novih izdelkov. V preteklih letih smo v KTL taka delovna mesta sicer ustanovili, vendar so v večini primerov dobili funkcijo vodje izdelka direktorji. Seveda ima direktor toliko svojih opravil, da ne utegne delovati še kot product manager. To institucijo je treba zasesti s pravimi ljudmi ter njihovo delo ustrezno koordinirati, kar sedaj ni bil primer. /z proizvodnega procesa v tozdu Valkarton Logatec TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA 10 let delovne dobe Kazič Demila, Smerajc Božidara, Cvijič Vasilije, Nastič Branislav, Žlogar Martin, Brdovnik Zoran, Kušterle Zvonko, Nečemer Stanislav, Paratušič Saima, Petrovič Go-spava, Štih Majda, Dumonič Dra-goljub, Ilič Ivanka, Jankovič Mira, Kljajič Danica, Matič Andjelka, Mlakar Marija, Puhek Marija, Urana Florjan, Vargek Djula, Zac Asi-ma, Koprivnik Ana, Androvič Pašo, Dornik Ludvik, Mikolčevič Stjepan, Zorc Janez, Čebular Janez, Hutter Tomislav, Kovač Franc, _ Lesica Roman, Zgonec Franc, Žalac Marija. 20 let delovne dobe Dimnik Marjan, Ambrožič Jožefa, Badovinač Peter, Benedičič Janko, Jamnik Franc, Stenko Janez, Gregorič Franc, Oražem Anton, Zavašnik Milan. 25 let delovne dobe Tomažin Jože, Vodenik Valentin, Skubic Franc. TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA LJUBLJANA 10 let delovne dobe Dizdarevič Meho, Dukarič Marica, Kenjalo Milka, Kvržič Božo, Posedal Ivanka, Sankovič Stana, Tesič Slavka DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB LJUBLJANA 10 let delovne dobe Gretič Danica, Kodela Mira, Leskovšek Sonja, Menard Marija, Pre-stor Ciril, Rot Drago, Zupanc Jana, Gladek Vlasta, Prodan Andrej, Gornjec Zorica, Jerič Marjan TOVARNA POTISKANE EMBALAŽE V USTANAVLJANJU 20 let delovne dobe Štucin Jožef TOZD TIKA TRBOVLJE 10 let delovne dobe Dornik Marjeta, Kukenberg Danica, Plevčak Stanislav, Šprogar Danica, Dimic Zvonka, Hohnjec Šte-fica, Nučič Anica, Oberžan Marija, Vukovič Radana 20 let delovne dobe Vipotnik Marija 25 let delovne dobe Bec Ida, Čamer Ferdinand, Pong-račič Danijela, Bizjak Marija TOZD EMBALAŽNI SERVIS KOPER 10 let delovne dobe Lovrenčič Celestina, Muženič Alberta, Rebrina Viktorija 25 let delovne dobe Kastelic Henrik, Rakar Vladimir TOZD SIGMA GORNJI MILA-NOVAC 10 let delovne dobe Dimitrijevič Mirjana, Glišovič Na-dežba, Joševska Grozdana, Jovanovič Ratomir, Jovovič Mileta, Le-posavič Radoslav, Milič Ljubica, neškovič Verka, Nikolič Milomir, Otaševič Zora, Rajovič Mirko, Sav-kovič Ljubivoje, Spalevič Miodrag, Todorovič Rada, Vesovič Ljubica, Vučičevič Vera, Vujičič Momčilo. TOZD KARTONAŽA RAKEK 10 let delovne dobe Bajt Matej, Bole Branko, Dujme-novič Marinko, Fatur Vojko, Kel-narič Igor, Podobnik Marko, Puntar Andrej, Puntar Julijan, Steržaj Alojz, Šlajnar Andrej, Štrukelj Boris, Turk Mirjam, Viner Alojz, Zalar Ivan, Zupančič Marko. 20 let delovne dobe Modic Jožefa, Pirc Alojzija, Turk Marija. TOZD LEPENKA TRŽIČ 10 let delovne dobe Bijelič Joso, Kogoj Jože, Simič Milka, Štrukelj Silva, Zaplotnik Marjan. 25. let delovne dobe Ravbar Ljudmila, Slapar Marija. 30 let delovne dobe Meglič Andrej. TOZD VALKARTON LOGATEC 10 let delovne dobe Jazbar Janez, Kunc Janez, Kunc Zvonimir, Marc Daniel, Pečkaj Andrej, Gutnik Frančiška, Skvarča Ljubica, Trček Frančiška, Ku- Jubilanti v KTL zrnič Branko, Žibert Silvo, Jerina Jože, Kavčič Hieronim, Majne Maksimiljan, Lukan Pavel II., Mihelčič Franjo, Mivšek Franc, Pe- trovič Anton, Rupnik Jakob, Rupnik Vinko II., Bogataj Adolf, Bogataj Frančiška, Černe Anton, Du-kič Marija, Jereb Alojz, Koprivc Ivanka, Korenč Cecilija, Kunc Marija, Logar Zorica, Marolt Edvard, Mihelčič Anka, Modrijan Veronika, Možina Janez II., Pivk Roma- na, Poženel Gabrijela, Šenčur Martina, Treven Jože, Urbas Jerneja, Žejn Majda. aktualno predstavljamo samoupravljanje tozd medsebojna razmerja delovni odnosi - vprašanja odgovori - sindikat ZK-ZSM Kronika Kartonažne tovarne Ljubljana Razvoj Tovarne za lepenko in papir na Količevem pri Domžalah (po osebnem zapisu Franca Bonača - 10.1.1961) (VI. nadaljevanje) Pri izhodu iz tovarne sem postavil lepo restavracijo za naše delavce Kalorična centrala Zgradbo je vodil in izdelal zanjo gradbene načrte stavbenik Karlov-šek, delo pa je zopet izvršila Ljubljanska gradbena družba. Centrala je bila zgrajena leta 1929 in še danes, po tolikih letih, imponira. Oddaljena je nad 100 m od glavnega poslopja. Njene cevi, dobro izolirane, so bile vložene v kanal. Nekaj let pozneje je bil ob veliki povodnji svet s kanalom poplavljen, kar sem kasneje z nasipom za vedno preprečil. Leta 1929 je firma Mueller, Bra-ckvvede dobavila parni kotel s pritiskom 25 atm in za 5.000 kg pare na uro. Parni stroj za 600 MK je izdelala znana firma I. brnska tvo-rnica, medtem, ko je električno napravo instalirala firma Sacksen-vverk. Ta je pogonskemu stroju preskrbela trofazni generator 500 KVA. Bil sem navzoč, ko so kolo Sachenvverk generatorja pritrdili na os troja I. brnske tvornice in sem se čudil, kako se je vse prileg- lo. Parni stroj in parni kotel je kombiniral in vodil naš znani inšpektor kotlov ing. Gulič Gvido, elektriko Pa prijatelj ing. Turnšek. Seveda so bile predpisane naprave za čiščenje parne vode pri kotlih prvovrstno narejene. Priključili smo tudi elektriko iz Duplice. Za uslužbence, kurjače in strojnike je bilo delo zelo olajšano; vse se je vršilo mehanično. Aparatura Za čiščenje vode je izborno delovala. Celo poslopje je imelo dvakrat večjo širino zaradi eventualnega poznejšega povečanja obrata, to je za namestitev nove garniture kotla in parne turbine. (Če se ne motim, je moja zamisel sedaj že uresničena in je bil s tem ustvarjen milijonski prihranek za našo državo). Tudi dimnik je že temu odgovarjajoče dimenizioniran, je širok in ima višino 55 m. Obratovanje kalorične centrale je vešče vodil moj elektrotehnik Franjo Vidmar. Pri celi napravi je leta 1929 sodeloval kot energetik mladi prijatelj ing. Janko Trost, ki je pozneje tudi sodeloval v papirni stroki. Fabrikacija tovarne je po dovršitvi kalorične centrale glede pogona v redu delovala. V stranskem delu kalorične centrale je stal še en parni kotel, ki je proizvajal manjkajoči del pare za papirne stroje in ogrevanje pozimi. Vsi drugi kotli in Lanz lokomobila so bili odstranjeni. Kartonski stroj se je torej prvovrstno obnesel in teče še danes po 34 letih, tekel pa bo lepo še^desetletje. Postopoma pa sem v svoje dvorane, kjer je bila lepenka ali papir, vpeljal transportne vozičke za prevažanje. Avtomatično so dvigali in spuščali blago, naloženo na deskah, kar je delo silno olajšalo. Prevoz je bil lahek in hiter. Za pitno vodo je ostala še vedno prvotna črpalka iz 25 m globokih vodnjakov. Pri izhodu tovarne sem postavil lepo restavracijo, kjer se je kuhalo za delavce in nameščence, pač kolikor mogoče poceni. V prvem nadstropju so bila stanovanja za osebje. Imena vseh zaposlenih tujih delavcev, ki sem jih imel za obratovodje in strojevodje, kakor rečeno, žal ne morem navesti. Knjig, v katerih so bili vpisani, ni več. Izginile so ob moji odslovitvi. Spominjam se, med drugimi tudi Janžekoviča in njegove žene. Todom Štajerc, je bil pri meni kot obratovodja od leta 1923 do leta 1927. Bilje sposoben, žena je dobro sortirala in poučevala druge. Po tragični smrti sina sta oba Janžekoviča odšla. Heberja in Rikerja sem že omenil. Nekdanji moji uslužbenci pa so mi navedli še nekaj drugih tujih strokovnjakov in sicer so to bili: Šin-delar, Buchmayer, Kable, VVeiger, Albrecht, Lerch, Lamberda, Maver. Že po letu 1930 pa so začeli nastopati naši mladi fantje, prvi slovenski strojevodje: Jasenc Janez, Jasenc Jakob, Hirschman Franc, Korošec Anton, Jaklič Anton, Brajer Franc, Remec Viktor, Grošelj Franc. Franc Kocjančič mi je še vedno zelo pomagal in mi stal ob strani. Sodeloval je od leta 1924 pri stroju PS I. in pri velikem kartonskem stroju, ki je začel obratovati leta 1930. Primerjal je naše delo z amerikanskim in naše delo pohvalil. On mi je, kot sem že omenil, pri obeh strojih in sploh v podjetju odlično pomagal. Ostal je pri meni do leta 1930, ko se je osamosvojil. Prevzel je od mene poslopje na Viru, kjer je začel izdelovati sanitetni material. Za njegovo veliko pomoč sem mu od srca hvaležen. Po odhodu Kocjančiča so nastale težave v letih 1930 do konca 1932. Razni začasni voditelji tujci, se večkrat niso obnesli. Posebno mi je šlo napak, ker sem videl, da ne znajo delati novega kartona v pravilno debeli kvaliteti za zagrebško firmo Franck. Nekaj dni ni bilo nobenega uspeha. Zato sem se lotil dela. Obtežil sem gotove valje v stroju in v nekaj urah je tekel pravi karton. Odslovil sem sčasoma strokovnjake, ki sem jih sprejel, ker so se izkazali za nesposobne. Po ing. Samogyu, ki je služboval na Količevem nekaj let, sta nastopila službo leta 1931 mlada inženirja Stane Bonač in Vladimir Šega. Oba sta si pridobila diplomi iz papirniške stroke na univerzi v Grenoblu v Franciji, prvoomenjeni pa tudi diplomo iz elektrotehnike, isto tam. Začela sta takoj prizadevno in uspešno sodelovati. Za tema dvema so prihajali k meni na delo še drugi mladi tehniki. Poleg že omenjenih ing. Jože Krisper in pozneje še ing. Stane Skok. Prihajali pa so tudi tehniki srednje šole: Renauš Ivo, Duhovnik Ivan, Dobnik Janez, Šmit Karel. Remiaš Ivo je prevzel neposredno vodstvo izdelave lepenke ter isto moderniziral. Dosegel je lepe rezu- ltate in uspel v izdelavi odlične kvalitete. Izdelovali smo tudi vse druge vrste lepenke in sicer za čevljarje, prešan karton, elektrotehnične svrhe, žakard karton in nazadnje pravilno azbestno lepenko v vseh debelinah. Prispel je tudi osebni kalendar za prešanje in glajenje svetlih kartonov, točno v predpisani debelini. Lepenkini izdelki so postajali vedno bolj priznani kot prvovrstni. /se nadaljuje/ F5SHEH5" Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. h r1 h r1 H H‘i ■’ (nadaljev. iz 2. str.) Papirni konfekciji za 14%, Jelplas-tu za 1%, Embalažnem servisu za 13% in Tiki za 10%. Samo v Lepenki Tržič je ekonomičnost porasla v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in sicer za 11%. Da bi lahko zagotovili ekonomičnejše gospodarjenje po posameznih temeljnih organizacijah moramo storiti predvsem sledeče: — imeti večji vpliv na vrednost in-put (zniževati nabavne cene re-promaterialov) in - s prodajnimi cenami slediti stopnji inflacije. F. Mlinar Proizvodni rezultati za deset mesecev S skupnimi napori do boljših rezultatov 0 upoštevanju dejstva, da sta do konca leta le še dva meseca, bomo morali izkoristiti vse možnosti in trgu ponuditi čimveč naših izdelkov in uslug ter tako doprinesti k izpadu dohodka v poletnih mesecih. V oktobru smo bili za 10% pod dinamičnim planom, naredili smo 7.571 t izdekov, od tega 595 t za izvoz, ostalo pa za jugoslovanski trg. Pod planom so Kartonaža, Valkarton, Kartonažna, Papirna konfekcija, Jelplast, Embalažni servis, Tika; plan presegajo v Lepenki (za 5%), in v Sigmi (za 46%). Šele v oktobru smo ugotovili, da Sigma tudi izvaža in sicer kartonsko posodje (krožniki) na Švedsko, obenem pa si skuša odpreti vrata še na druge trge (n.pr. ZRN). Za obdobje januar — oktober znaša proizvodnja za DO KTL 74.881 t, kar je 6% manj od plana in 2% manj kot lani v enakem obdobju. V devetmesečnem poslovanju do- segata planirane cilje le dve temeljni organizaciji in sicer Valkarton in Sigma. Odstopanja od dinamičnega plana so vsak mesec večja in le malo je možnosti, da bi te zaostanke bistveno zmanjšali. Zaostanki za dinamičnim planom so nasle- dnji: v tonah Kartonaža —1.251 Lepenka —437 Valkarton + 235 04 + 785 05 - 550 Kartonažna —2.185 10 -1.576 20 - 1.631 30 + 22 Papirna konfekcija — 1.208 Jelplast —49 Embalažni servis —89 TIKA -113 Sigma + 365 DO KTL -4.372 Kot vidimo znaša zaostanek za planom že tritedensko proizvodnjo cele DO KTL. Fakturirana realizacija za oktober znaša 8.032.830.000 din in je večja od dinamičnega plana, zaostaja pa za operativnim, ki se bolj približuje stanju na prodajnem trgu. Desetmesečna fakturirana realizacija znaša 54.029.529.000 din in je za 5% manjša od planirane, vzrok je med drugim tudi v manjši proizvodnji. Proizvodnja plošč v Valkartonu v oktobru znaša 5.826.000 kvadratnih metov in je manjša za 2% v primerjavi z lanskim oktobrom in za 10% manjša od dinamičnega plana. Vzrok je v manjših potrebah TOZD (manjša naročila). Skupna proizvodnja plošč 04 Valkarton v desetih mesecih znaša 59.520.000 kvadratnih metrov in je za 4% večja kot lani vendar pa za 5% zaostaja za letnim dinamičnim planom. Za več kot enkrat smo povečali izvoz in za 4 krat dobave drugim delovnim organizacijam, medtem ko so naše temeljne organizacije naročale bistveno manj plošč kot smo načrtovali. Izkoristek materiala se je tako v oktobru kot v desetmesečnem obdobju povečal za 1% oziroma v primerjavi s planom izboljšal kar za 2 do 3%. Le v Kartonažni in Embalažnem servisu se je zmanjšal za 1%. Zaradi manjše proizvodnje je produktivnost merjena v kg na delavca v oktobru manjša za 4% v primerjavi s planirano in zaradi manj porabljenih ur živega dela tudi za 2% manj kot v oktobru lani. V obodbju januar — oktober znaša produktivnost 24,51 kg/h in je enaka tisti iz lanskega enakega obdobja in prav tako planirani, namreč naredili smo manj, porabili pa smo tudi manj ur vloženega dela. Na konvertibilno področje smo v oktobru izvozili 696 t v vrednosti 312.533 USA dolarjev, na klirinško pa 24 t v vrednosti 36.910 Cl dolarjev. Oktobrski konvertibilni izvoz je za 28% pod planom obenem pa je za 26% večji od lanskega oktobrskega izvoza. V desetih mesecih smo na konvertibilni trg izvozili 5.436 t v vrednosti 2.380.076 USA dolarjev, kar je za 10% več kot lani v enakem obdobju in zaostaja za 10% za planom. Na klirinški trg smo izvozili 479 t v vrednosti 994.864 Cl dolarjev in smo pod planom za 14%. Pri klirinškem izvozu je izpadel velik delež v Sovjetsko zvezo, pri konvertibilnem pa v Grčijo, Blenk čez poletje in v celoti izpad izvoza registratorjev. J. B. S seje delavskega sveta tozda Kartonaža Rakek Drago Korošec — vodja prodajne grupe, odgovarja v štafetnem intervjuju Prodajna uspešnost je v mnogo -čem odvisna tudi od nas -delavcev v prodaji Skoraj bi se zgodilo, da vam v tem Glasilu ne bi objavili naše stalne rubrike — štafetnega intervjuja. Oktobrska številka Glasila je zaradi tiskarskih problemov bila razdeljena med delavce šele 16. novembra tako, da smo morali našega novega vprašanca prositi za odgovore, kar na podlagi našega koncepta prispevka. Vprašanje Marjana Cafa je bilo: Menim, da naj bi delavci prodajne službe, ki je v tem času najbolj na udaru izvajanja potrebnih aktivnosti za izboljšanje stanja v KTL, podali sami svoje mnenje. Zato predlagam, da nam Drago Korošec, kot vodja ene izmed* delovnih grup v prodaji, s svojega stališča osvetli, kakšna je situacija kot jo ugotavljajo na trgu in kakšne predloge dajejo za svoj segment prodaje? Drago Korošec v začetku sicer ni bil navdušen nad njegovim pozivom, ker je smatral, da imajo drugi vodje prodaje večje izkušnje. Na naše vztrajanje, da le ne prekinemo s to našo stalno rubriko pa je dejal: PRI PRODAJI VALOVITE LEPENKE IN NJENIH IZDELKOV, SMO DOSEGLI PRIČAKOVANE REZULTATE "Naj za uvod mojega odgovora nakažem nekaj podatkov, ki prikazujejo naše sedanje prodajne rezultate pri prodaji valovite lepenke in njenih izdelkov v mesecu oktobru tega leta v primerjavi z drugimi obdobji ter v primerjavi z rezultati prodaje potiskane embalaže iz proizvodnje DE-10 tozda Kartonažna, ki je bila nekoč naš "paradni konj" med prodajnimi programi." (Pripis uredništva: podajamo tabelarni prikaz, ker smatramo, da bo najbolj točno podal prikaz teh primerjav) (nadaljev. na 9. str.) FAKTURIRANA REALIZACIJA (domači trg) v din: INDEKS INDEKS X IZP0LN. OPER.PL ANA FAKT.REAL. X 87 DELEŽI (X) X 86 DELEŽI (X) oktober 1986 oktober 1987 september 198/ X 87 X 86 X 87 IX 87 X 87 KARTONAŽA Rakek 314.239.391 980. 786.667 654.673.350 312 150 91 16,8 21,0 VALKARTON Logatec - 04 446.536.252 1.131.832.643 801.746.344 253 141 86 23,9 24,2 VALKARTON Logatec - 05 730.980.765 1.751.368.812 1.532.876.806 240 114 91 39,2 37,5 KARTONAZNA L j. DE-10 374.122.930 806.642.019 765.077.023 216 105 85 20,1 17,3 SKUPAJ (1 - 4): 1.865.879.338 4.670.630.141 - - - - 100% 100% FAKTURIRANA REALIZACIJA (domači trg) v din: INDEKS I-X 87 I-X 86 DELEŽI (X) I - X 86 DELEŽI (X) I - X 87 I - X 86 I - X 87 KARTONAŽA Rakek 3.033.797.391 6.145.617.667 203 18,9 19,4 VALKARTON Logatec - 04 4.252.499.252 7.942.611.643 187 26,5 25,1 VALKARTON Logatec - 05 5.929.725.765 12.000.339.812 202 36,9 37,9 KARTONAZNA L j. DE-10 2.873.723.930 5.580.125.019 197 17,7 17,6 SKUPAJ (1 - 4): 16.053.746.338 31.668.694.141 - 100X 100X INDEKS poviševanja cen pri valoviti lepenki (embalaži) X 87 X 86 248 INDEKS poviševanja cen pri valoviti lepenki (embalaži) I-X 87 I-X 86 = Pri indeksu fakturirane realizacije Valkarton - 04 se pozna manjši odjem plošč TIKE in Kartonaže. "Kakor je razvidno iz tabele so rezultati poslovanja, tako zaradi določenih sugestij, kakor tudi priznajmo, zaradi nam izrečene kritike, v mesecu oktobru letošnjega leta — zelo dobri. Predvsem se to pozna pri prodaji za temeljno organizacijo Kartonaža Rakek, kar pa je tudi razumljivo, glede na njeno negativno devetmesečno poslovanje. Nikakor pa se ne morem strinjati z interpretacijo, da so rezultati prodaje valovitega kartona za Kartonažo in Valkarton slabi. Resnično za Kartonažo niso zadovoljivi, vendar se popravljajo; za Valkarton pa, da so dejansko dobri, kar je v tabeli tudi očitno videti. Določeno stanje v prodaji valovitega kartona nam daje tudi primerjava pokazateljev, glede na naše Povišanje cen in dosežene fakturirane realizacije. Tako je ta indeks za mesec oktober znašal 248% — dosegli pa smo realizacijo z 312 (Rakek) - 253 in 240% (Logatec) Tudi primerjava kazalcev povišanja za celotno letošnjo devetmesečno obdobje napram doseženi fakturirani realizaciji prodaje izdelkov valovite lepenke kaže, da smo dosegli pričakovan efekt prodaje z določenim obsegom poslovanja." V PROIZVODNJI IN PREDELAVI VALOVITE LEPENKE SMO bili v devetih mesecih letos 1% NAD POVPREČJEM V JUGOSLAVIJI Kakšno stanje ugotavljate na trgu in kje je problematika? Zakaj ne moremo še v večji meri prodreti na trg oziroma osvojiti vsaj naše nekdanje partnerje? "Prodajamo lahko kupcu, ki potrebuje našo embalažo. Industrijska proizvodnja v letošnjem letu v Jugoslaviji stagnira oziroma je celo manjša od lanske. V Sloveniji je indeks proizvodnje 100 torej enak lanskemu obsegu, kar pomeni, da ni bilo potrebno izdelati več embalaže napram ceni vsebine kupče- Drago Korošec, dipl. oec. vega proizvoda različno kaže in sicer tako, da nam nekje ta odnos pada in drugje veča (počasnejši ali hitrejši dvig cen). Dražitev cen narekuje našim kupcem, da so pričeli z racionalnejšo porabo našega kartona. Naj za primer navedem firmo INA — Reko ali pa proizvajalce pijač itn., ki za pakiranje ne koristijo več cele "amerikanke" temveč samo še neke vrste podlo-žkov in pokrovov. Vmesni prostor je nadomestila plastična folija in tako zmanjšala porabo našega valovitega kartona za stranice, tudi tu je morda razlog, da poraba valovitega kartona ne raste tako, kot smo to pričakovali in kot je nekoč tudi rasla. Lahko tudi trdimo, da se vsesplošna poraba valovite lepenke v Jugoslaviji ni bistveno povečala (le za 3%). V KTL smo to prodajo povečali za 4% ter smo tako nad povprečno dinamiko rasti proizvodnje. Napram nekaterim proizvajalcem v Jugoslaviji in to največjim, smo celo boljši: Tovarna v Belišču je s 48.158 tonami dosegla enako, mi kot drugi po količini proizvedene s 32327 tonami smo jo povečali za 4% in tretji po rangu I. Lovrinčič s 28.136 tonami je celo padel za 2 %. Dejstvo pa je, da se je proizvodnja v našem republiškem konkurentu O. Salaju povečala za 6% in znaša 18.613 ton oziroma cca 58% proizvodnje Valkartona." PRIDOBILI SMO VEČ NOVIH KUPCEV, KOT SMO JIH IZGUBILI "Brez prave utemeljitve se sicer navaja, da KTL izgublja kupce na trgu. Dejstvo je, da nam lastni po- datki iz avtomatske obdelave podatkov kupcev za tozd Kartonaža Rakek prikazujejo, da smo sicer izgubili določene, toda pridobili tudi nove in da je pri tem razlika v plusu za 30 novo pridobljenih kupcev." ŽE Sl PRIDOBIVAMO POVEČANE TRŽNE POZICIJE PRI NEKATERIH NAŠIH DOSEDANJIH KUPCIH "Glede navedb, da izgubljamo pozicije pri naših nekdanjih kupcih, kar je bilo primerjalno navedeno tudi v zadnjem štafetnem intervjuju za firmo ILIRIJO naj povem, da pri tej firmi ne moremo postati izključni dobavitelj. Z zamenjavo prodajnega referenta, smo v letošnjem letu uspeli, kar večkrat povečati obseg prodaje pri njih. V osebnem razgovoru s stranko pa nam je bilo predočeno s strani njihovih vodilnih kadrov, da zaradi njihovega načina oskrbe z repromateriali ne moremo postati njihov ekskluzivni dobavitelj te embalaže, čeprav je mogoče, da se pod določenimi pogoji ta delež tudi povečuje." PRODAJNA USPEŠNOST JE V MNOGOČEM ODVISNA TUDI OD NAS - DELAVCEV V PRODAJI Želeli bi, da v kratkem navedete, kakšni so vaši predlogi, da bi bila prodaja teh proizvodov lahko še uspešnejša? "Naj rečem ne uspešnejša, temveč raje, da obdržimo vse to kar imamo. Ne smemo nikakor mimo stvarnosti, da je ponudba večja od povpraševanja. Nikakor ni možna večja proizvodnja kot jo Jugoslavija potrebuje. Doseči večji uspeh pa bo delno odvisen; — od nas delavcev v proizvodnji in prodaji — kakšna bo naša zagnanost in volja do dela, naših sposobnosti in kaj bomo naredili; — od povečanja naše prodajne ekipe v tem, da bi imeli še določene predstavnike na nekaterih območjih, ki nam bi pripomogli, da prejmemo več informacij o tržišču in kar bi nam o-mogočilo lažji operativni pristop h kupcu naših izdelkov; — od investiranja v tržišče; če smo dosedaj investirali samo v stroje in delno v kadre, naj bi v bodoče pristopili tudi k financiranju trga. S politiko cen in z drugimi prodajnimi pozicijami moramo namreč postati agresivnejši na trgu in si na ta način, sicer najprej z delno izgubo na dohodku, toda kasneje s povečanim dohodkom pridobiti večje deleže dobave pri določenih kupcih. Investirali bomo v določene kupce, kar nam bo omogočilo ponovno pridobiti izgubljene stranke." ZARADI NEJASNOSTI V 'GOSPODARJENJU ZA PRIHODNJE LETO ŠE NE SKLEPAMO DOBAVNIH POGODB "Glede na pričakujoče spremembe in ukrepe ter pogoje gospodarjenja v prihodnjem letu, je pred nami predvsem problem, kako se obnašati na trgu. Te dni, ko bi morali nujno obiskovati naše kupce in z njimi sklepati pogodbe za prihodnje leto, še vedno čakamo kaj bo: ali zamrznitev cen, zamrznitev na področju finančne politike, problemi plačevanja z menicami, itn. Smo pred kupci tudi nemočni, ker ne vemo, kakšna bo inflacija. Če bi bilo tako kot sedaj, ne bi bilo problem, ker smo to situacijo uspešno obvladovali. Toda, če pride kot nekateri napovedujejo tudi do 500% inflacije, nastane popolnoma drugačen način prodaje, saj bi bila vsak teden druga cena." Z NIŽJIMI CENAMI PRITISKAJO V SLOVENIJO PROIZVAJALCI VALOVITEGA KARTONA IZ DRUGIH REPUBLIK "Omenil sem ze, da proizvodnja v Jugoslaviji stagnira. Prav tako bo tudi v Sloveniji prišlo do večjega števila stečajev posameznih delovnih organizacij oziroma do zmanjševanja proizvodnje predvsem, če bo prišlo do polne uveljavitve zakona trga in strožjega načina gospodarjenja. To je eden izmed negativnih faktorjev pri našem večjem prodoru na tržišče prihodnje leto in drugi, da se soočamo z izrednim cenenim prodorom (tudi do 30%) valovitega kartona slovenskim potrošnikom od firm iz drugih republik. Te same zaradi tamkajšnje slabe likvidnosti gospodarstva, nerentabilnosti in neracionalnosti pritiskajo na potroš-ni trg v Sloveniji. Vse to so faktorji, ki negativno vplivajo in povečujejo konkurenco, čeprav moramo predvsem gledati tudi na tiste, ki so v naši prednosti in jih izkoristiti: — smo priznani kot kvalitetni proizvajalci valovite lepenke in njenih proizvodov ter kot solidni dobavitelji s spoštovanjem dogovorjenih rokov. — nismo sicer preveč poceni, toda v vseh ostalih tržnih segmentih poslovanja solidni in s tem za stranko zanesljivi, - da bomo prevzemali na sebe tudi breme zalog z zmanjševanjem rokov dobave ali z začasnim skladiščenjem pri nas, če se proizvodnja pri nas ne more drugače programirati. Vse to so torej tiste prednosti, ki nam dajejo in omogočajo možnost, da bodo naši dosedanji kupci še vedno ostali "naši", ter da bomo tudi pri drugih kljub nekoliko višji ceni le našli odziv." Želel bi tovariš Korošec, da nam predlagate novega udeleženca v naši rubriki in na katera vprašanja naj nam odgovori? Predajam štafetno palico Borivoju Novakoviču, direktorju tozda Kar-tonaža SIGMA iz Gornjega Mila-novca. V zadnjem času dosega tozd SIGMA zelo dobre rezultate na področju fizičnega obsega proizvodnje in fakturirane realizacije. Kaj je podlaga temu? Podatki poslovanja izkazujejo tudi zelo uspešen izvoz na Švedsko. Kako so navezali stike s tujimi partnerji in ali imajo kakšne težave pri izvozu, ter preko koga izvažajo? Kakšen izvoz pričakujejo v prihodnjem letu? Razgovor vodil in pripravil za objavo: Milan SEME Franc Debevc iz prodajne ekipe valovitega kartona Letovanje na Slovaškem Nekaj let že izmenjujemo počitnikovanje z delavci Tiskarne iz Mar-' tina na Slovaškem. V januarju se bo podalo na pot v Liptovski Jan, v podgorje Nizkih Tater nekaj družin, zato njim in tistim, ki se bodo za letovanje na Slovaškem odločili v prihodnjem letu namenjam nekaj napotkov, ki naj bi koristili v času potovanja in bivanja na Slovaškem. Napotke sem strnil v posamezna interesna področja; če mi kaj ni uspelo napisati pa naprošam, da se oglasite v DG družbeni standard. Vse, ki bodo šli na smučanje v času šolskih počitnic pa bomo okoli Novega leta povabili na kratek klepet in pojasnitev vprašanj, ki se bodo porodila. CESTE V kratkem — povsod boljše kot pri nas. Avstrijskih 330 km prevozimo v glavnem po avtocesti, pot po Slovaškem pa ima nekaj posebnosti. Takoj ob prehodu avstrijs-ko-češkoslovaške meje se znajdemo v Bratislavi. V tem mestu sem bil tako v poletnih kot v zimskih časih vendar je imelo mesto vedno enako podobo — tako kot pri nas — razkopane ulice in obilico obvozov, ki ti otežijo še tako temeljito načrtovano vožnjo preko mesta v smeri proti Trnavi. Po nekaj kilometrih vožnje po mestu in okolici se srečate z avtocesto. Cestnine ni. Udobnost vožnje, navajene iz avstrijskih cest, pa motijo spoji betonskih plošč, ki so nadomestilo za asfalt na tej avtocesti. Po skoraj 100 km avtoceste se nadaljuje pot po cestah, ki vodijo tudi skozi središče mest in naselij, kjer morate biti posebno pozorni na omejitve hitrosti. Na to opozarjam ne samo zaradi budnih radarskih oči, ampak tudi zaradi varnosti. Domači pešci so pač navajeni na vožnjo, ki je v skladu s predpisi, tu jih spoštujejo, tako pešci in vozniki, da o očeh postave ne govorimo. Ne eni, ne drugi pa nimajo razumevanja za naše dojemanje in spoštovanje cestno-promet-ne zakonodaje. Ko smo že pri predpisih, označbe hitrosti so mišljene zelo, zelo resno, spoštujte pa tudi prepovedi dovoljenih smeri zavijanja in prostorov, kjer je dovoljeno parkiranje. Tistim, ki bodo potovali v zimskem času velja omeniti, da zasnežene ceste posipajo z lešem in os- talimi ogorki. Resda vam ne bo podvozja uničevala rja, preklinjali pa boste drobne praske na laku. Zato ne vozite preblizu pred seboj vozečemu. Tisti, ki bodo vozili po kopnih cestah pa razložim neko čudno talno označbo — puščice na nasprotnem voznem pasu obrnjene proti našemu voznemu pasu — njihov pomen doumete, šele ko prehitevate. Pomenijo namreč približevanje predelu, kjer ni dovoljeno prehitevanje, pravilneje vožnja po nasprotnem pasu ni dovoljena. Še nekaj: ob cestah je sicer več počivališč kot pri nas, toda kaj več kot koša za smeti, ob avtocesti pa še tekoče vode in WC ne pričakujte. BENCIN Če imate avto, ki na sto kilometrov ne porabi več kot 11 litrov bencina vam svetujem, da pred avstrijsko mejo natočite poln tank in Avstrijo prevozite brez dodatnega nalivanja bencina. Na Slovaškem pa pozor, na vseh črpalkah je samopostrežni način. Če ga niste vajeni zavijte enkrat na tovrstno črpalko na Titovi cesti nasproti Stadiona v Ljubljani. Vaja dela mojstra. Da boste lahko takoj v Bratislavi natočili bencin, potrebujete do cilja ponovno poln tank bencina ali odvisno od velikosti tanka 200 do 300 kron. Ker le teh nimate oziroma jih ne smete imeti, povprašajte za nasvet sodelavce, ki so že bili v tistih krajih ali pa pridite po nasvet k avtorju članka. CARINA Prehoda preko Šentilja smo več ali manj že navajeni, zato nas bolj preseneti prehod preko Češkoslovaške meje. Nekaj pravil: — čakanje oziroma postopek prehoda do ene ure ni nič nenavadnega; — vnos ali iznos valut vseh zahodnih držav je prepovedan; — vso tehnično robo morate vpisati na listič, ki vam ga žigosajo — ob tem še to: nikar ne izgubite tega lističa, pomemben je skoraj tako kot potni list; — ob pregledu avtomobila morate odpreti vse, prtljažnik, pokrov motorja, zgodi pa se, da boste odstranili tudi prevleke s sedežev. Priporočamo, da si že doma izpišete številke tehničnih stvari kot so fotoaparati, radioaparati, smuči, poiščite pa tudi kje je številka motorja in karoserije avta, da ne bo nepotrebne nervoze na meji. Kako je s prenosom na Češkoslovaškem kupljenih stvari pa poiščite informacije osebno pri avtorju članka. Vse se pač ne sme napisati. PROMETNA MILICA V žepu imejte denar. Priporočlji' vi so bankovci po 100 kron, če pa teh, vsaj ob prehodu meje še nimate pa bankovci po 1.000 din ali 50 ali 100 šilingov. Pomembno je, da imate manj vredne bankovce, kajti možje postave niso menjalnice. Ustavili vas bodo zanesljivo. Ne verjamete? Povprečnemu vozniku prognoziram, da bo v državno blagajno namenil vsaj 300 kron; ni hudič, da vas nekje le dobijo. Z vso resnostjo pa tole: ne sedajte za volan vinjeni, pri njih velja 0,0000 (z besedo: ena velika ničla) promila alkohola v krvi. Opozarjam tako zaradi varne vožnje, kot tudi zaradi težav, ki si jih lahko nakopljete na grbo. Tudi na Slovaškem hodita po dva miličnika skupaj, en drugemu gledata pod prste, da vam en ali drug ne spregleda najmanjšega spodrsljaja — nikar niti ne namiguje na podkupovanje, kaj da bi celo to izrekli. Če vam mož postave, po tem, ko vas je zaustavil in ste mu bili deležni dati dokumente — tudi potni list, nagovori: Fukajte pan! se mu ne zarežite v obraz, držite se kolikor se da resno in napihnite ponujeni balonček. NAKUPI Da ne boste preveč presenečeni, v samopostrežnih trgovinah so vrste pred blagajno — mimo blagajne lahko vstopite le z vozičkom ali košarico, le-te so pa v omejenem številu in ste primorani čakati na kupca, ki je svoj nakup že opravil. Ne glede v kakšno prodajalno pridete pa spoštujte vrsto čakajočih. Ne vrinjajte se, kajti tu je čakanje v vrstah nekaj vsakdanjega; mirno čakanje brez nerganja je tudi rezultat vzgoje, ki jo družbeni sistem pogojuje. Trgovine so še kar dobro založene, v večjih mestih bolj kot v manjših krajih. Cene so povsod enake. Nakupi pa so za naše razmere ugodni. Če zaradi jezikovnih ovir za posamezne artikle v konzervah ali zaprti embalaži ne veste kaj boste kupili vam svetujemo, vseeno kupite; presenečenje zna biti celo ugodno. Iz lastnih izkušenj priporočam nakup marmelad, šunke, masla, mesa, od artiklov, ki jih boste prinesli preko meje pa: porcelan, steklo, filme, športne ar- tikle in oblačila, orodje in kuhinjsko posodo in posteljnino. Priporočam tudi nakup knjig z vrhunsko kvaliteto posnetkov, ki veliko povedo, kljub nepoznavanju jezika. HRANA IN PIJAČA O sladki solati in podobnih, za naš okus nenavadnih jedeh ste verjetno že slišali. Zato tudi, če se mislite prehranjevati v lokalih vzemite s seboj svoje omiljene začimbe. Tudi kis. Nikar ne pozabite na Vegeto. Ta zvarek iz Podravke ima tudi poleg uporabne vrednosti v kulinariki tudi to moč, da odpira in zapira vrata, zdolgočasenim prodajalkam pričara nasmeh in ustrežljivost, pa tudi natakar se hitreje podviza, ko na vaši mizi zagleda 250 gramski zavojček z značilnim pozdravom kuharja. Spisek dobrih gostiln v okolici Liptovskega Jana dobite v DG družbeni standard pred odhodom. Za obiske v restavracijah upoštev-vajte tele nasvete: Takoj ob vstopu poiščite nekje na zidu tablo, ki označuje cenovno skupino v katero sodi lokal, višje cene, večja kvaliteta. Prepričajte se tudi ali v lokalu lahko kadite ali ne. V glavnem je v tej deželi prepovedano kaditi v javnih prostorih. Strastnim kadilcem in kofetarjem se dogodi, da so primorani kavo s cigareto popiti v predverju ali pa celo pred lokalom. O pijači pa le to — Slovaška ni Češka, in tako tu ne pričakujte pivo kakovosti plzenskega. Tega boste tudi srečali, ampak bolj poredko. Tu so doma dobra v-ina, vendar vozniki pozor! Ne sedajte za volan po popiti kapljici, kaj da bi si dovolili še česa več. POČUTJE IN UDOBJE V DOMU O tem le toliko — povprašajte sodelavce, ki so v domu že bili. Naj vam iz lastnih izkušenj povedo kaj lahko pričakujete. Sam bi rekel leto, da je udobje boljše kot v marsikaterem počitniškem objektu KTL, vzdušje pa zna biti tudi čudovito, saj gredo gor vedno le fejst klape. D. V -fJovi preiivodnt prostori KTL SO po. r*S Super ^ m od orna. Stavba ( nori stroji Izredna. ( lokacija .... - motit se Lojte- je res super samo lokacija mi ni vite, ker ni v bUtini ne Ra. Praznična nagradna križanka v glasilu KTL št. 11/87 - November 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 8.000 din 5.000 din 4.000 din 3.000 din 2.000 din Rešitev nagradne križanke oddaje osebno ali pošljite po pošti z oz-nako_ PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA na naslov: KTL — DG samoupravne zadeve in informiranje, 61000 Ljubljana, Čufarjeva 16 najkasneje do 13. decembra 1987. Uredništvo Na žrebanju 23. novembra so imeli s pravilnimi rešitvami srečo: 1. nagrada 3.000 din 2. nagrada 2.500 din 3. nagrada 2.000 din 4. nagrada 1.500 din 5. nagrada 1.000 din BAJT Rajko DSSS GRETIČ Danica DSSS SONC Franc, upokojenec, Tominš-kova 46, 61 231 Črnuče HUTTER Tomo TOZD Kartonažna Ljubljana LEPENIK Alenka DSSS Ugankarski slovarček Nagrajenci naj dvignejo nagrade v blagajni KTL, Ljubljana, Čufarjeva 16/111. nad., po izidu Glasila. AALTO Alvar — znani finski arhitekt ATALANTA Tekačica iz grške mitologije CLAIR Rene, francoski filmski režiser (Molk je zlato) ERRATA Seznam tiskovnih napak v knjigi KIZILKUM Puščava jugovzhodno od Aral-skega jezera MAUNA Loa in Kea, vulkana na Havajih MOA Izumrla ptica z Nove Zelandije THESSALONIKE Grško ime za mesto Solun TZARA Tristan, francoski pesnik, utemeljitelj dadaizma VVELLES Orson, ameriški filmski in gledališki igralec, režiser in producent ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA KTL ŠT. 10/87 Naj se že uvodoma opravičim našim reševalcem, da se morda kdo izmed njih le ni ojunačil in nam poslal rešitve, ker je tako pozno prejel Glasilo, da je že minil objavljeni rok. Težave pri tisku so nam pač pravilnost postopka nekoliko zapletle, pa čeprav smo kolikor je bilo le mogoče seznanili delavce, da se podaljšuje rok oddaje rešitev. Pri zadnjem žrebanju ni bilo večjega števila napačnih rešitev, toda žal nam je, da so izpadli reševalci iz tozda Val karton (pravilno: TAGE ERLANDER) in tozda Papirna konfekcija (koča — bajta). PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA KTL ŠT. 10/87: VODORAVNO: ZVONČEK, KRIŽANKA, VRTA V K A, REFERENT, ANEVRIN EGIPT, IO, RIS, SP A, TAGE, TN ETA, TAR, AT E K, ATI, KENDO KF, DS, AN, REJ, VOJSKARJI KLET, INFULA, SATO, AAR KOVAČ, JAMB, TK, RINDT ČVELJAR, AKT, OH, SCRIBE TKON. V A, Ll, PONVA, KOŠAR DOVAŽANJE, ATEIST, OV, JV EKE, ALENKA, LOVCEN RIETI, SAK, ISE, ENGAN, EZ SKRIL, NAO, AT, AOSTA IKBAL, N P, AKT, TESLA, El DIM, ORKESTER, TRI, EJEK TOR, AKTIVNEŽ, KOT RADIANT, DA, TEIN, K LAVO RA, IP, SONCE, OPRAVEK, Dl NAR, ŠD, ANAA, T, TLAKA ALARM, TEO, MESO, RAD, IN DUSTRIJA, ONAN, PAPIRJA IN EMBALAŽE, RR, BUD, LAŽ IN, NAG, MELITA, NAIVA, IVO NE, ALEKSANDER, KALAN SODAR, NACE. ALI STE ZAINTERESIRANI ZA UGODEN NAKUP? Zadnja visoka podražitev naftnih derivatov nas sili, da premišljujemo, kako priti do cenejših prevoznih sredstev. Tozd VELO, delovne organizacije Velemotor iz Ljubljane, Celovška 150 Sozda Slovenija avto, vam omogoča, da se v povezavi z vodstvi naših osnovnih organizacij sindikata dogovorite o možnostih nakupa njihovih prodajnih artiklov: mopedov, vseh vrst koles, proizvodov za kampiranje — vse proizvodi naših priznanih tovarn Tomosa in Roga. Izkoristite 6 mesečni brezobrestni kredit! Vse informacije prejmete na felefonu (061) 551-988. MtSTDV srnji 1UNI- OK, 0KRA1. AKLIt, K.lMi SLOV-MlctO D LOČILO USTNA HAR- KONlkA CtftNt 6 tORAlb RŽfcA ČR.KA ItTbN' jsto mizo uu- VlšcZ- TRAVO, TUS blSUlY- LU SR.NTA-ČS.VC. kANb. K. IMi. K TL Ki ST SCRlP-TUMi SLlHt- MA. PIŠČAL Likr. RbtL. ‘Ob AT. OHH. tt-RtN) AtOloM LRCOC- PZANC. PASNI ki AlOST PRVAK HOtAU Krsto SMIC1 AMEUsj^1 POLITIK PAb SiZ.- MAM NAPAK. NOllCA AMZ.R. Rtl-VS ■ OISOM Skopoz, POVOl AR.UA 10 Rt btv lott-N GALS- womy MtRlŽ p-pttts, sr. rik cssta TteP. PLA- Z.ILŽ.C lA.ihž. HtRA ILlUtltO 0UAE.I1 ANTON kosi L KIS -TftiSS lltlA- koVlNA VRSTA TLA- NIN£, FIMŠkl ARHiV. RAbll TARo TUŠAR. DVAtis fcISTo SAVIN Lbtt-OL. ZiM~ Lllšč LMlt, El So ObVISNI SRtSd IN l SLAV. K, TUtgllt EADMAN ANbRIC IVO SOLON SEANS. Sltt-iC. FR .TUM. tlflS. ZfcSMS/ RAblO- AICTIV. SLtK. VRSTA IZOLA- cllt- IJtZNA Mic MAS/- , TOVARNA llbiLAl ZUPAN-_ ČICK.H; maIa PAPIR- NICA sšit LjOTOR. Skso- TlkA V01NA /SRfco- ttR-V./ Oftft.NI SptU fASlt OG-U- SANlt PRISTAŠ icet- IDRAV- NOST IMA itMc. ZAPIL)* VANU LlObSBJA bRUVA V 2bA RiZtftV SKLAb. čoN£C POLOTOK L. IHL ir Ali KtSTO itbo bftlNIK valuvo btC LAhlt GLAVNI šm- NIK ANTON 1ANC MAŠIL- NICA PobftfK btLRA STLINL. kONT' COLOft, VOgAN RUSKA fttKA MONARHI NI A, BfcNCl UHOb bOTI- RALNia 10LMDSI TttNlt PoGoO bi VIA č|N£L O KAČ kAft- LOVAC cAScV, SNOTA 0CZ.T lob bo ii IVAL jAftA kisik. NRAV- NOST Vtk. voulan NA IPA V Alt V-/LOA/ ItbtUk MARIA. LIVARNI VZPt- TINA LT0RL1.It IV AL. RANkA URo- iict. poLtr Rbtei kRiz NAČRT TotO- VAN1A MAklR-SkA JA1ČAST ktolNIK Gtft' KANI1 IfOlAV Ofc. GoftftfflO im 6RSK/ OTOK. j^Sft ItkA V tu l-AMLR.. LAblA AROoN- AvTav ANG-L SVSTLo PIVO UŠT NtON SANIT. MATt- R.IAL ti. Oti . DR NIU) potkoš RA GRKI -CZ.V1L čftIMKA lANkO ftOP- Et-T LRVAftb LAfebžU US ULOV Ibl blbA tobft. iZlNIK, 1- !H£- LISA VlbKAR. VIH-Aft. hJSČAVf. OB, AftALO PftAVOSI VSRSkA fDbORA ViTL CUbk OR lftsk.1 ToA^ 9ZUUAL /kOSTA/ bftAGo MOjUk. stfeNom SltK. IINTAL alu- mimii IlUHB , PTICA RAbll TS.LI- ctt TRANC PISAT. fclAUbt IGRA' -£CMA kITAfto tblSolO MN0- ŽICS, ZOLA- ItV ftOMAfJ GRŠKA rtkA- čleA GLASILO KTL- INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2300 IZVODOV: IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR: JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK, ALEKSANDRA STOJŠIN, CVETA AHČIN TER GLAVNI, ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME; TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16,TELEFON: 316 -922 INT. 208