Za poduk in kratek cas. Pod Kadvanjskoj lipoj. V Radvanji, nekdaj slovenski vesi slabe uie hoda od Maribora, pod sevemim znožjem Pohorja, blizo belega dvora, v kterem stanuje, kadar je doma, pvijatelj Slovencev, Frice Brandstiitter, tam stoji stara košata lipa, ki ima zgodovinskega imena slavo, ker je pod njenimi vejami že preninogo sladkega vina se lztočilo, marsikteri lovski in drugi ,,šmavs" se vršil, marsikteri Mariborčan se ga dobro nažajfal, da je nazaj grede domu sam seboj se kregal in vsak kamen na stezi našel in premakuil. — Nove slave si je pa pridobila Radvaujska lipa v saboto 24. uaajnika, prav tisti den, ko so raonarhisti v Parizu odpravili predsednika republike, Dolfija Thiers-a, — ker se je pod njoj — namreč pod lipoj, a uo pod repnblikoj — slavil pričetek nove Radvanjske šole. Gledal je tudi in vse na tanko slišal, čeravno ni bil povabljen, poročevalec, ki hoče slovesnost ob kratkem poprsati, da se postavi tudi v ,,Gosp." dostojin spominek Radvanjski lipi in šoli, ter se ne godi kakor sč Slomšekovim spominkom, ki v zmedeni registraturi marib. čitalnicc pokopau leži. Pri slovesnem cerkvenem opravilu v vendnavski skofovski kapeli so gg. učitelji lepo nbrano — nemški peli. Pri povzdigovauji so nazoči učitelji učencem kimali, da naj poklekno, ueitelji sami pa tega niso storili, kar je pač čuden ,,Anschauungs-Unterriclit". Kmetski otročiči so si menda mislili: Poklekovati in Boga ponižno moliti, je le za nas kmetske betiee, ne pa za gospode! Po opravilu gre množica pod lipo. Oddehni se malo dragi bralec, da ti sape ne zmanjka! Pod lipo se je govorilo dolgo in mnogo, slabo in dobvc, kakor je že navada in sad ,,poerbanega" greba. Prvi je govoril g. Dominkuš', učitelj, ali prav za prav profesor na marib. pripravnici, nemško se ve da; kar je itak stara lipa že zdavno slišati navajena. Beseda ravno ni bila slabo sestavljena, ko ue bi bila tako grozno naduta, kar so mu nedavno tudi učitelji v Ptuji cčitali. Med govor je bil vpletel nekoliko s 1 o v e n's k i b besed — drobtinice za sloveaske Lazaije od nemškega bogatina. Ko bi bil med govoroni rajši rekel ,,Bog" kakor pa ^višji duli", bi ga vsaj otroci in starši bili razumeli. — Drugi govornik bil je Fricetov prijatelj g. Wretzel, ki sc je kot solski oča zalivalil vscm, ki so šolo ustanoviti pomagali. Ua je tudi ou uemški govoril, se ume samo ob sebi, kajti tudi ujega je nemškutarska šolskaomika mladih let dotle spravila, da mile in lepe materinščine ne urae; kar ga pa ne zmodri, da bi kot šolski oča si prizadeval, da se šolska raladež bolj primerno vzreja. — Novi rad vanjski učitelj, g. Jager, nadučitelj magdaleuski, g. C., sta miruo in lepo uekatere besedice spregovorila. Naposled so še g. župnik magdalenski nekaj povedali. — Hudega se nič zgodilo ni, le da so vsi govorniki pod slovensko lipo, pod sloveuskim Poriorjem, v slovenski vesi radvanjski, raed slovenskimi stariši in otroci nemško govorili! To je merilo, kakošna da bode nova šola. Potem so jedli in pili in se smejali. — Šola v Radvanji bila bi že dobia, ko bi bila za Slovence pamctno in pedagogičuo uravnana, slovenska šola, iu za nas, zadolžene Radvanjčane, ne tako draga. — Tako pa boš, lipa draga, gledala, kako da se ob stroških iz slovenskih rok in žuljev, od slovenskih starsev, mladež sloveuska ponemčuje ter vzreja polutansk rod, najboljši materijal za tiste, ki hočejo meje veliki Nemčiji onkraj Krasa na obalili jadranskega morja zasaditi. Pa kaj zato? Vsaj je zdaj šola svobodna in še učitelji po vrbu! Charivari, beri: šarivari ali pa po slovenski: čiri-fiari. Česar so vse Jezuiti krivi! ,,Marbg. Zeitg.", torej list nemške inteligeucije, piše: ,,MacMahonova, fanatično tercijalska žena hlače nosi. Kakošua prememba po naiedbi Jezuitov!" da je uamvec Mac-Mabon predsednik Ijudovlade postal. Al so mar tudi Jezuiti krivi, da so liberalci tako čudno bedasti? Kako razni Ijudjeoeni in isti stvari različno sodijo! Kadar v pozni spomladi sneg zapade ali mraz nastopi, žalujemo navadni ljudje ter smo si v skrbi; kaj bo? Vse drugače raestni postopač, kteremu ni treba zemlje obdelovati in davkov plačevati, pa vendar svoj gotov in dober zaslužek ima. Eden takih je načeckal te dni sledece vrste v ,,Tageap.": ,,V Ljubljani je začelo včeraj (31. uiaja) ob štirih popoldne snežiti. Gorkomer je kazal samo 7 stopinj gorkote. Malo tolažbe za izlete. ,,Političen katekizem!" S polnim prepričanjem rečemo, da kar je verski katekizem katoličanu, je ta ,,politični katekizem" vsakemu državljanu, ki hoče kaj več biti kakor metla v rokah sebičnih kričačev in ljudskih goljufov. Na 48 strančh prav umevno pisane, >.lata vredne kujižice najdeš natančni poduk o državi in njeni ustavi od začetka (oktoberska diploma) noter do nove aprilske ustave z direktnimi  volitvami; dalje poduk o občini ali srenji, o volitvi v obč. zastop ; o ž u p a n i j i ali veliki občini po izgledu biTatsko - ogerskih (prav za prav staro - slo vanskih) županij ali komitatov, ki bi lehko opravljale vse, kar zdaj c. k. okrajni uradi z brezštevilnimi uradniki oskrbljujejo. Ko bi se to izpeljalo, smo rešeni vseb težav, ki jib zdaj na cente imamo. — Knjižica razlaga tudi vse deželne razmere, volitve v dež. zbor ; dokazuje splob spozuauo resuico : da d e ž e 1 n i b odborov, ki vendar toliko denarja deželo stanejo, — čisto nič treba ni; — podaje nataučni poduk o pravui federalističui stranki, kar utegne ruarsikomu, četo bere, oči odpreti, da vsak pameten držarljan k tej stranki spadati mora. Slednjič govori o bukvah iučasnikih, o živi potrebi kat. pol. društev, o volitvah in volilnih pripravah. Dodaje pregled volilnib okrajev, volilnib krajev in števila poslancev v vseh slovenskih pokrajinah. N e m š k a knjižica: ,,Wegweiser fiir Wahler" je uekoliko krajša (40 strani) ia obravnava iste stvari v smislu pravne federalističue stranke. Slovenska kujižica staue 12, uemška pa 10 kr. in obe se uaročate pri g. B. C. Rossbabejju, trgovcu v Celovcu. Živo priporočamo iu naravnoč piosiino, da kolikor le mogoče vsak dušni pastir za svojo faro, če mogoče vsaka srenja za se nckoliko iztisov ene ali druge knjižice uaroči. — Slavni odbor kat. pol. društva v Celovcu, ki je knjižici založil, daje po razineri naročeuili iztisov še za navržek nekaj brezplačiiih. Toiaj le hitro sezite po izvrstnih knjižicah in berite jib vkupno jio uedeljab in praznikib pod senco košatib dreves, po društvih ia kder koli se zbirate pošteni slovenski možaki — in vspeh bode dober za vas, kakor za deželo in državo!