SeTerin Šali
Stojiš na osojnem bregu, tiha je tvoja svirel, mesec med ovčke je legel, ogenj zagrnil pepel. Noč je grozljiva krnica — ženi domov, pastirica!
—  Čakam, da v mračne oblake zvezde začrtajo znake. —
Kam ti strmijo oči?
Kam stegaš utrujene roke?
Cuj: avemarijo zvoni!
—  Potapljam se v ure globoke. Moje srce drhti, na mojih trepalnicah rosa spi. —
Se ne bojiš tako sama s svojim srcem v mraku? Te ne teži omama in trepet vetra v zraku?
—  Mrak? Poglej moje rane: luči so vanje vsejane. Mesečina se plete mi v lase, želja mojih ovčke noč pase. —
— Pod majskimi rožami
158
Pastirica
Cuj: žalost v drevesih toži, ura mrtvih ihteče bije. Pojdi: skloni se k roži, naj tvoje sanje skrije!
—  Moje sanje usnule so jablane s cvetjem posule, moje žalosti spijo, zvezde nad njimi bdijo. —
Beži: noč polna je straha, vampir ti čez pašnike jaha, sveče v hišah gorijo, živa srca trohnijo!
—  Jaz bom pod zvezdami spala, noč mi odejo bo tkala, vode uspavanko pele, njive med klase me vzele, zarje me bodo čakale, slavnostni venec mi dale! —
Od tvojih oči, pastirica, nočna dani se krnica. Tvoj glas je ko ščitov zven!.. A kje boš našla svoj sen, ko te bo zbudil svit?
v zemlji je skrit! —