Spor z Ameriko* Da je Amerika zaradi naznanjenega poostrenega poclmorskega boja prektnila diplomatične CpolMi«oo in trgovske) zveze z Nemčijo, smo že poročai;. Ko j« ta svoj sklep drugim državam naznanila, je posebej pozvala vse nevtralne (nepristranske) držaw%, b a j s 1 e d i j o njenem« z g 1 e d u in istotako pretrgajo z Nemčijo vse diplomatične zveze. Ta Mie je bil zelo hudoben. Amerika sama v vojski ne bo napravila veliko škode, pač pa bi ne bilo brez po mtna, ako bi se spustile v vojsko še tudi one sosedbo države, ki mejiio na Nemčijo in se še dosedaj ni•30 udeležile vojnega plesa. To so Švica, Nizozemska iB Danska. Toda Ijubše nam je, ako tudi druge dr_aye, M rajvno ne mejijo na Nemčijo, ne začnejo ž ajo TOjske. Tu pridejo v poštev v Evropi: Spanska, Sredska., Norveška in Grška, t Ameriki pa zlasti ju žnoameriške države Argentinija, Brazilija in Chile. Samoumevno je pač, da je ves svet z napeto pozornostjo čakal, kaj bodo storile države, ki jih je Amerika pozvala, da gredo za njo. S e d a j j e k o • tka že padla. Nobena država ni pre trgala _ Nemčijo zvez, ampak vse so ji poriale samo bolj ali manj odločne ugovore proti poostrenemu podmorskemu boju. V ugovorih si sicer šc redno pridržujejo svobodo dejanja, ako bi njihove ladje ali njih državljani trpeli kako škodo, ki ni v medBarodnem pravu utemeljena, toda nameravan splošen naskok Amerike se ni izvršil. Pa5 pa se je Amerika osmeSila pred svetom, ker se je pokazalo, da nima one privlačne moči, ki si jo Je sama domišljevala. Amerika bo odslej še bolj previdna, Z Nemčijo ja pretrgala le zveze, a vojske še ji ni napovedala. Z Avstrijo pa še niti zvez ni pretrgala, kamoli da bi ji naporedala vojsko. V Ameriki sami se je zaCelo tudi mo6no gibanje proti vojski. Cakati je treba le. kaj bo Amerika storila, ko bo sovražen podmorsk ftoln prvič potopil Amerifiane ali kako ameriško ladjo. Takrat se bo pokazalo, ali si v resnici upa turV. z orožjem in dejanjem vstopiti med vojskuioče se držar«. Svlca proti blokadl. gricarska vlada je dne 11. februarja izročila avstro-ogrskemu poslaniku v Svici odgovor na napoved poostrenega podmorskega boja z dne 31., januarja t. 1. V njem izjavlja, da progtasitev poostrenega podmorskega boja po_ienja težko poseganje v pravice Svice kot nepristranske države do svobodne trgovine, katera pravica ji je zajamčena v mednarodnem pravu. Blokada, ki je proglašena uad vsemi četverosparazumovuni pristanišči, ki z,a Švico prldejb v poštev, resno ogroža oskrbovanje Svice z živili i; surovinami. Cetudi leži francoska luka Cette, ki se vsled prijazne pogodbe s irancosko vlado uporablj,-za uvoz blaga v Svico, izven zaprtega vodovja, vendar je pomorska trgovina tako omejena, da švicarsko narodno gospodarstvo trpi vsled tega zelo občutno škodo. Od avstrijsko-ogrske vlade določena morska zapora je sledila celi vrsti odredb, ki so v nasprotju z določili mediiarodnega prava in omejujejo prostost gospodarskega gibanja; v teh razmerah je še težja ln usodnejša. Švicarski zvezni svet je torej prisiljen, da najodločnejše ugovarja proti napovedani blokadi in njeni izvršitvi, v kolikor prekršuje po mednarodnem pravu priznane pravice nepristranskih držav. Zve_ni svet sicer ne dvomi o tem, da bo avstro-ogrska vlada vse storila, da po možnosti zabrani težke nasledke, ki bi iz blokade nastajali za švicarske državljane in za gospodarsko življenje Svicf. Srlca odklajiia. V spomenici, katero je Wilson dne 4. februarja po ameriškem zastopniku izro^il švicarski vladi, ]e obvestil švioarski zvezni svet o ukinjenju diplomatifinii. zvez z Nemčijo. Obenem je Wilson naznanil Sviči, da bo Amerika v slučaju, ako bi Nemčija dejanski izvršila vs« svoje obrazložene načrte, porabila vso svojo moč v obrambo svojih državljanov. Spomenica zatrjuje, da se Wilsonovo postopanje popolnoma vjema s temeljnimi načeli, ki jih je on razložil v poslanici ameriškemu senatu dne 12. januarja. Zato sodi da bi se pospeševal svetovni mir, 6e bi se tudi vse druge nevtralne države pridružile nastopu severoameriške vlade. Svicarski zvezni svet je takoj naslednji dan odgovoril Wilsonu, da bo v tein. važnem vprašaniu, predno se kon6no odloči. vprašal druge nevtralne države za njihovo mnenje. Že vnaprej pa se opozori predsednika Wilsona na posebno stallšče Svice, ki ga povzroCa ustava, stoletno izroftilo in vol]a Ijudstva; vse to zahteva popolno nepristranost. Dne 9. februarja pa ]e Švica naznanila severnoameriški vladi svoj končni odgovor. Kakor je švicarski zvezni svet že dne 14. avgusta 1916 naznani! vladam, da hoče Svica v sedanji vojski ostati nepristranska, pri tem vstraja še tiidi danes. Zvezni svet in zvezni zbor odločno /»"zjavljata, da ho6e Svica vsemi sredstvi, ki so ji Aa razpolago, tekom cele voiske čuvati in ohraniti svojo nepristranost in nedotakljivost svojega ozemlja. Dogodki tekom vojske so zvezni svet potrdili v prepričanju, da je stroga in poštena nepristranost Svice potrebna ter da ]e neodvisnost in nedotakljivost švicarskega ozemlja v interesu evropske politike. Svioa bo tako dolgo vstrajala pri svoji nepfistranosti, dokler se ne bo kršila neodvisnost in celotnost dežele, kvarili deželni interesi, ali pa žalila čast švicarske države. SvicarsM zvezni svet opozarja Wilsona na zemljepisno dejstvo, da je Svica od vseh strani obdana od bojujočih f r držav; 8e bi opustila nepnstranost, bi njeno ozemlle gotovo takoj postalo splošno bojno torišče. Ce tudi se bodo gospodarske razmere v Svici vsled napovedane blokade razvijale še tako slabo, vendar se zvezni svet ne more odločiti, da bi na pram Nemčiji sledil Wilsonovemu vabilu. Zvezni svet se samo omejuje na ugovor proti napovedi blokade, in proti njeni izvršitvi, v koUkor bo kršila v medna- rodneoi praru zajamžene pravic« Hepristr__S_:ifc držar. Spaiilja ugovarja. Spanska kraljeva vlada izjavlja o j»«»_trenero boju P-iolnov naslednje: Spanska Tiaia mtemeli-Ift svoj ugovor z dejstvom, da je na__a_ilo, ki prayi, da je plovba po gotovib morjih popoiiioma zaprta, izveii obsega temeljnih načel medn_rod_«ga prava. Posebno pa še utemeljuje svoj ugoror s tem, da je pravica unifienja v nasprotju s temeljniau dolodili, po katerib so se sicer vedno ravnali t« aarodi, Se celo v trenotku največjih nasilnosti. Spa_ska Tlada, vselej pripravljena v ugodnem trenotkB pri&oti s koraki za mir ali pripomagati do zaželje_oga miru, no more priznati upravičenosti kakega i_je_inega stanja, valed katerega bi bil otežkoden afi _manj_antrgovinski promet Spanije in bi bilo ogro_«yan» ne samo gospodarsko življenje te dežele, mtu-rtti ludi žirljonje njenih podaniiov. Spanska vl-da sa «lvon_, da bo našla avstro-ogrska vlada z oziroai _a prijlir teljske odnošaje, ki vežejo obe državi, grodstra in pota, da se zadosfi želji Španije te>r da «• bo ¦kinjen narodni obstoi Spanijo. Nizo_©«iska ostane strogo Bepri.inutska. Iz Haaga so dne 8, februarja pocoCa: V začetku seje je v drugi zbornici podal minister Cort vaoa der Liaden sledečo izjavo: S«daj sem t potož-ju, da morem nekoliko natančneje poročafi o roenih dogodkih v zadnjem času, Vlada je dosedaj v Btjtežavnelših razmerah vojske samostojno določata stojo stališče. Ni našla nobenega vzroka, da bi Ttfed zdaj od Nemfiije napovedanega poostrenega boja P-čolnov ttrnga6e postopala. Vlada se je med vojsko strogo ravnala po mednarodnem pravu Kar jo prario«, ostane po njenem mnenju pravica, čeprav jo drogi kršijo. Vlada ni opustila, da ne bi tam, kjer bo krpftli škodo interesi Nizozemske, rcsno ugovarjala proti postopanju raznih vojslnijočih se držav, ako so po njeuem Bmenju to postopanje ni moglo sprariti a»tan6no v sklad z mednarodnim pravora. Zlasti jo risoko cenila temeljno načelo prostosti na morjih. Z^oper odredbo, katero je Nemfiija sedaj napovedala, je Tlada, ne da bi spremonila svoje nepristransko stnlišče, odlofino ugovarjala, in sicer kar se dostaje OTiraiija plovbe po morju, kakor tudi nameravane uj^orabe podmorskih ftolnov, ki se ne strinja z mednarodnim pravom. Ravnotako, kakor pri drugih dogodkJh, kjer s» je kršilo mednarodno pravo, tudi sedaj ni riada našla nobenega povoda, da bi kaj spremenila na Bvoji mednarodni politiki Odločno se drži poBtike, vselei odobrene od obeh zbornic, da hofte ostati strogo nepristranska napram vsem strankam. Vlada ne b« odjenjala od svojega sklepa, da se bo z oboroženo silo ustavila, ako bi kdo kršil naše ozemlje ali našo samostojnost, in naj bi prišlo to kršenje od katerekoli strani. Težkofte, Id so posledioa mednarottnega položaja, upa vlada premagaji z odlo5nos4|o in prevMnostjo. Danska ostane neTtraliu,. Vse vesti, ki prihagajo iz Danske, zatrju]ejo, da ostane tudi Danska gotovo nevtralna. Uradno besedilo odgovora Wilsonu še ni objavi]eno. Svedska noče z Wilsonooi. Svedski zunanji minister je seTeroameriškenm poslaniku Norrisu v Stockholmu dne 9, t. m. kot odgovor na Wilsonov predlog nevtralcem izročil sledefi odgovor: Politika, katero je švedska vlada tekom te vojske zasledovala, je stroga, nepristranska nevtral-  _.. Vl»da je storila vse, kar ji je niogoče, da zve- _k» izpohijuje vso dolžnosti, katere ji nalaga ta politik«. Vlada se je večkrat obrnila do nevtralnili dr_•*¦„ da bi dosegla skupno delo med njimi, Se posebno ni opustila, da ne bi stavila vladi Zedinjenib držav t»zad€vnih'predlogov. Z obžalovanjem pa vlada pribij«. da koristi Zedinjenih držav niso dovo__i da bi se Zediniene države pridružile predlogom Sv_dske vlade. Predlogi kraljeve vlade so dovedli do sklepa., da Svedska, Danska in Norveška skupno nastopaj© proti vojskujoftim se strankam. Kraljeva vlada kf iwa srce za nepopisno trpljenje, ki od dne do _4 vedno hujge obtežuje vse človeštvo, je pripravIjena, da porabi vsako riudečo se ji priliko, da pripoinaga k bližnjemu, stalnemu miru. Vlada je torej bilela, da se pridruži plemenitemu podvzetju predsed«jka WilsonB v to svrho, da se preiščejo možnosti, ki bi vodile do ]X>gajan j med vojuiočimi se strankaari. Predlog, ki je bil prodmet sedanji izmenjavi pisaenih izjav, navaja kot cilj skrajganje vojuega zla.Vlada Zedinjenih držav pa je kot sredstvo za dosego tega cilja izbrala način, ki je popolnoma v nasprotstvu z načeli, ki so dozdaj kraljevo vlado vodili pri nj«ni politiki. Kraljeva vlada, ki se naslanja na maenje naroda, kakor se je to pokazalo v enoglasnih resolttcijab Ijudskih zastopnikov, hoče v bodočnosti kakor v preteklosti še nadalje hoditi pot nevtralitete ia nepristranosti napram vojujočim se strankam. To svojo pot bo zapustila Se le takrat, ako jo bodo živLjenski interesi dežele in ftast naroda prisilili, da to svaj© politiko spremeni. Norveška odklanja. Norveftka vlada je dne 8. februarja naznanfia vladi s«veroameriških Združenih drž&v na Wilsonov predlog, da naj ukine diplomatifine zveze z Nemfti.o 4» Norveška ne more slediti temu pozivn. NorveSkn (jsUbne 3e tudi nadalje nepristranska. Ordlja odklanja. Lisrt «Central Nevrs1" poro&a iz Afeii, da je gr&Ol vlada odgovorila vladi Zedinjenih držav, da ne namerava spremeniti svojega nevtralnega stališča. Jnžnoamerlške države ugovarja]o. Tudi južnoameriške države se niso pridružile Wflsonu in so po svojih vladab poslale samo protest proti proglasitvi poostrenega podmorskega boja. V braziljskem ministrskem svetu je dne 8. febr. prečital ministrski predsednik protestno spomenico proti nemški spomenici glede poostrenega podmorskega bo;a in proti nemški blokadi. S to spomenieo soglašajo vsi člani braziljskega ministrstva. Argentinska vlada je dne 8. iebruarja izročila nemškemu poslaniku odgovor na. nemško napoved o poostrenem boju P-čolnov. V tem odgovoru izraža Argentinija svoje obžalovanje. da so se tako skrajn« odredbe smntrale za potrebne ter izjavlja, dn bo svoje zadržanje kakor vselej uravnala po zakonih mednarodnega prava. Tudi južnoameriški državi B o 1 i v i j a, in U r u g u 8 y v svoiem odgovoru na nemško spomenico ugovarjata proti nemškemu stališčn glede poostrem1 ga podmofskega boja. Nemčija in škaudinavske države. NemCija bo škandinavskim državam (Danski, j Svedski in Norveškii da.jala premog, ki so ga dose- i daj dobivali iz Angliie, Tudi dovolj dokaza, datedr | žave ne misliio pretrgati z Neračijo diplomater.ih j zvez. ! Poostpeni podmorskl boj. Memci so si zgradili podmorske čolne tako ve- \ like, da lahko po par mesecev ostanejo zunaj na morju. Pravijo tudi, da jih podmorski trgovski čcln nBremen" oskrbuje z gradivom in živili na morju Zdaj se bo -Bremenu" še pridružila ,,Deučland", ker I ne sme veC v Ameriko. Nemci upajo, da bot'o \ mesecu potopili ladij za 1 milijon ton. Sovražniki bo do baje vsled tega boja najbolj občutili pomanjkais.;* premoga, surovih rud in lesa. Uspeb poostreni podmorskega boja ne obstoii samo v tem, koliko sov-¦ ražnih in nevtralnih ladij potopljo, ampak še 1 ol tem, da sovražna in nevtralna trgovska brodovja no Tipa.jo vefi na morje, ali ]ia le v malem Stevilu. T vseb držav pribajajo poročila, da je trgovsko njiv plovstvo skaraj pojjolnoran ustavljeno. 0 potopljenii ladiah poroča;o le sovražniki, Nemčija ne. Zato yc> datki niso zanesljivi. Dosedaj še ni Nemčija i-oto la nobene ladje, s katero )>1 se potopili tudi ne\1r;;! ni državljani. j Uspehl poostrenega podmorskeKa boja. j Poostreni podmorski boj silno upliva na paro- j plovstvo v nevtralnih in sovražnih deželah. Velika ! vefina paroplovnih drnžb je ponolnoma ustavila plo- '¦ vbo trgovskih in potniSkih p.irnikov. Se celo riliolovstvo v zatvornem ozemlju je vefiinoma ustavljeno. Na tisofte mornarjev je brez kruha : Na Spanskem pofiiva skoro vsr paroplnvstva V Rarcoloni so n. pr. sklonile amoriške orpaiiiza<>ije, da pod sedanjimi razmerami ne sme nobena Iadja odpluti na odprto morje, V barcelonskT luki je zasidranih čez 60 ladij. Euako je v drugib Španskih lnkah. Na stotine mornarjev je brez zaslužka. Na N,izozemskemje vefeina parnikov zasidranih v pristaniSčih. Družba ..Haariau", ki ima 43 parnikov, je imela dne 12. februarja 37 ladij v domačem pristanišču. Neka druga družba, ki je imela svojib 28 ladij v službi Angli.e ter ]e prevažala b!ago Iz Amerike v Evropo, je od. oklloala vso Sf\ojel-:dje domov. Enako kot v nizozemskih, je v d a n s k i li . švedskih in norveških pristaniščih. Kal c se glasljo poročila, je pomorski promet iz teh dežel 6ez zatvorno ozemlje popolnoinii ustavljen. Samo \ Kristijaniji leži v pristanišCu r.ad 80 parnlkov. Edino med Nemčijo in severnimi deželami še plujejo nekatere ladje, ki pa imajo strogo dolofiena znameiij::. Ker se med mornarji in pristaniškanii delavci, ki so brez dela, opaža nevarno gibanje, so vlado določile stroge varnostne odredbe in so vse potrebno odredile, da dobijo brezdelni nadal^e svoje plače. Tudi I t a 1 i j a je radi poostrenega podmoi-skega boja v hudib Skripcili. Zaloge premoga arv< < h kraju. Od 1. do 10. februarja bi moralo v italijanska pristanišCa pripluti 48 preraogovnih parnikov 'Anglij/e, a dospelo jih je samo 7. ^Ostali so bili ali potopljeni, ali pa so se pred P-čolni skrili v četverosporazumova pristanišča. Do dne 12. februarja s. P-čolni potopili že 12% italijanskih ladij. Poostreni podmorski boj pa silno upliva tud na amerigko paroplovstvo. V;Novem Jorku in v drugihL severoameriških pristaniš^ili je zasidrajiih na stotine ladij, ki so dosedaj vozile med Evropo in Ameriko. V Novem Jorku leži nakopičenih 5ez 5000 poStnih vr«č, dolofienih za Evropo. 32 ladij je obloženih z žitom in petrole'em za Anglijo iu Francijo. A ladje si ne upajo na odprto morje. Saoio v Novem Joxk_ je brez službe 2300 mornarjev. Podmorski čolni so dosedaj potopili, kot se dno 12. februaria uradno poroča iz Berolina, sovražnili ladij, ki so imele skupno 822.5S5 ton, t. j. nad 800 ladij. V tem &e niso vštete pomožne križarke in druge manjge ladje. To ogromno število potopljenih ladij je za 100.000 ton večje. kot je bilo fttevilo ladij francoske mornarice, ki se račumt koi tretja največjja mornai%ica na svetu. Avstrlicl in Amerika. Zveze med Avstrijo in Ameriko še dosedaj niso ukinjene. Ameriška vlada baje želi, kakor poročajo švicarsld listi, da bi se zveze med Ameriko in lAvstrijo ne ukinile. V Ameriki so močne avstrfske in neraške drnžbe, katere imajo v rokah.veliko industrijo in dvv podjetja, Dne 6. februarja je 500 takih družb po avojih zastopnikih sklenilo odločen protest proti vmegavanju Zedinjenih držav v vojno. V Ameriki prebiva med drugimi okrog 200.000 Slovencev in Slovenk, ]• i imajo tam večinoma dober kruh. Ako bi nastala raed Zedinjenimi državami Severne Amerike in Avstrijn voiska, bi bili naši rojaki v Ameriki jzpostavljeni veliki nevarnosti. Radi tega ameriški Slovenci želijo. da se razmerje raed Avstrijo in severoameriSkimi Zedinjenimi državaini ne spremeni.