A. R.:
Matej Hubad — vojvoda naše pesmi
 fojvoda? Da. otroci moji! Tudi v naši lepi pesmi imamo svojega velikega in zaslužnega vojvodo. In glejte. ka-kor  veliki vojskovodje  vodijo  svoje  čete v zmago-slavne boje.   tako vodi tudi Matej   Hubad,  ravnatelj ..Glasbene   Matice".   svojo   pevsko  četo  do  velikih zmag naše pesmi daleč PTeko ožjih mej naše mile do-Za njegove velike zasluge na tem poliu ga je po-častila Jugoslovanska Akadetnija znanosti in urnetnosti v Zagrebu z redkim odlikovanjem: imenovala ga je za svojega pravega člana. Njegova vojska — pevski zbor ..Glasbene Matice" — in ves naš slovenski narod je bil počaščen s tem imenovanjem. Pevski zbormu ie ntdavno priredil v lepo okrašeni dvorani ,,Narodnega doma" v Ljubljani časten večer.  Oospod učitelj Andrej Rapfe, predsednik pevskega zbora ,,Qlasbene Matice", pa mu je v slavnostnem   govoru čestital približno tako-le:    •
Nekdai ie bilo. Ob zibelki so stale rojenice, da polože vanjo novo-rojencu svoje darove. Lepnta njih voditeljice je bila sanjava, njen glas čiidotvoren. ,,Pesem ti polagam v srce," je izpregovorila tako sladko, da je zatrepetalo dete. da je radosti zaplakala srečna mati.
,,lzpopolnim ti srečo," ie zagolčala druga. ,,DeIo ti polagam v zibelko, ki bo zvest spremljevalec tvojega bogatega življenja, delo, ki je vsakemu in povsod vir zadovoljnosti in sreče!"
,,OgIasim se o svoiern času," dž tretja in umolkne. V krogu obstopijo zibel, in pesem zadoni iz niihovih grl. sladka in miia, dete pa je pilo to pesem in izpilo ves napoj te sladke krasote. Ob slavljenčevem rojstvu so pele Vile.
Odšle so rojenice, dete z darovi pa je ostalo. ln bilo je usojeno: pelo je dete, pel je mladenič, pel zrel, ustvarjaioč mož.
In bilo je usojeno: delal je mladenič, delal mož ter hodil svojo pevsko pot više in više, da prodre v globino pesmi. da čuje njeno popolnost in ob-dari, kakor je on sam obdarjen od Vile-pevke, s pesmijo svoj liubljeni narod. Naš Matej Hubad!
V decembru 1891. leta ie prevzel zbor ..Glasbene Matice", in nie-govo plamteče navdušenje ie objelo srca vseh njegovih pevcev — v hipu je postal zboru vzor.
134
In ni čuda, saj ie z iasno uinetniško razsodbo in nezmotliivim ušesom združeval najskrornne]šo priljudnost in veščak-učitelj ustvarjal čuda ve-selja in samozavesti v zboru. On z burnim vzletom navzgor, za njim nje-gov pevski zbor do najviSjih koncertnih nalog. A to, prijatelji, se je godilo v časih, ko so bili pogoji za tako tlelo naravnost težki, ko ni bilo od raero-dajnih strani ne opore, kamoli bodrila.
A hodila je ob Mateju rojenica — darovalka dela. In on vkljub vsem težavam v delu ni nikdar omahnil. Skrbno je plel, sejal, žel na njivi slo-venske glasbe in to s tako Katonovo •) vztrajnostjo in zbog tega s takim uspehom, da stojimo danes pred izvršitvijo naše najvišje zadače, pred ustanovitvijo našega konservatorija.**)
In glejte, na tej mojstrsko obdelani, zlati njivi naše glasbe že zori sad, ki ga bo užival naš jugoslovanski narod. In ta žetev — delo njegovih marljivih rok in duha — je velika. in ti sadovi — plodovi njegove vztraj-nosti — so ogromni.
In vprašal bi Te, Ti naš Ijubi, naš dragi, Ti naš ponos in naše ve-selje, Ti pevska duša, reci mi, kako Ti je, ko gledaš sedaj nazaj na
*) Katon }e bU rlmskl trtbun, ki ie s čudovito vztrai&ostjo v vsakem svo]em so-voru ponavljal, da se mora Kartasena razdeftti.
**) NaiviSjl glasbeni  zavod — vseuCfli54e la  clasbo.
1                                                                                                                           135
svoje delo in njega uspehe! Lepo Ti mora biti v duši, osrečujoča mora biti zavest, da si storil ogromno več. kakor si bil kot tak storiti dolžan.
Z geslom ..Musica noster amor".*) ki Ti ga )"e rojenica zapisala v mlado dušo, si gel v bo) in na delo. Kakšne pevske misli so Ti obžariale notranjost, kako iih je krepil in sladil Tvoj napor!
Predolgo bi bilo, ako bi hotel in mogel naštevati vsa dela, ki so prišla kot brušeni demanti iz rok modeljerja •*) — Tebe. Saj veš sam dobro, da si delal čudeže iz pesmi, ki bi iim človek na zunaj ne pripisoval dragulja, v katerega pa so se pod Tvojo taktirko izpreminlale vse brez razlike.
Pel si, pel veselje in žalost, a oboje s tako očaruiočo krasoto, da ni-smo vedeli, čemu naj damo prednost — veseliu ali žalosti.
Od ..Mrtvaškega ženina" in ,,Requiema" do ,,Svande dudaka"; od vilinskega ,,ZIatoroga" in ,,Pomladne romance" do veličastnega ,,Stvar-jtnja" in do ..Sna poletne noči": od ..Visoke pesmi kralia Davida", ,,Mariji-nega Oznanenja" do ,,Natale" (Roistvo) in ..Stabat Mater" (Stala le ' Mati božja pod križem), od ,,Triumfatorja" do ,,Ol)ke", ,,Aleluie" in ,,Te Deuma" ') — kdo bi vse naštel!
Reci mi, ali si sploh na ka| pozabil? Dunajski koncerti, oni v Opatiji, Zagrebu. v Trstu, na Sušaku, na Bledu, koncerti doma itd. Vsepovsod en sam velik triumfalen pohod zmagovite naše pesmi.
Človek bi dejal, da Je vse to nemogoče, ko bi ne imel vsega tega koncertnega dela pred seboj kot dokaz tiskanega na vzporedih, da tu ne omenjam ogromnega Tvojega šolskega in upravnega dela.
Pa si mdgel vse to? Si, saj sta hodili s Teboi rojenici: Pesem in Delo.
In še in Še!
Položil si ljublieni domovini na glavo diadem, ki se bo iskiil na nie) v naljasnejšem svitu, dokler bo živel en sam Slovenec.
Matej, naš dragi! Vsi bomo prešli, mi in Ti, a Tvoja narodna pe-sem, ki si ]o ustvaril, ne more preiti in ne preide, dokler bo živel en Jugoslovan, en Slovan.
m
Pa glejte, prišla je tretja rojenica. Ob svojem 5asu se je ogiasila. Stopila je v iugoslovanski Zagreb, pa je govorila: ,,Kdo bolj kot on! Saj poznate slovenskega, jugoslovanskega Orfeia!"!)
In tedai smo čuli iz Zagreba Tvoie in svoje počeščenje, Tvoje poče-ščenje in počeščenje Tvojega naroda.
•) Olasba ie naSa Ijubezen.
••) Obrazovateli.
') Vse to so vellka svetovno-glasbena dela.
3) Slavn! erški pevec, ki je s svojbn petjem ganil cdo skale.
136
Sprejmi ob tem častnem večeru še enkrat naše iskrene čestitke na visokem odlikovanju, Ti častni član Jugoslovanske Akademijel
Radi bi Te dostojno počastili tudi mi, pa srao Ti priredili ta večer.
Kje si, Vila rojenica! Nalij Ijubljencu svojemu čašo veselja v ta večer! Od nas pa sprejrni mal spomin na ta dan, spomin po vnanje preskromen, a v njem srca enega utripa in vroče ljubezni Tvojesta zvestega zbora. Živel, Ti kralj Matjaž naše pesmi! —
(Ob tej priliki mii je pevski zbor izročil ,,Album" z vsemi podpisi pevcev.)
Vidite, otroci! To vam je lep zgled dela za našo lepo jugoslovansko domovino. Z njegovo pevsko vojsko in našitni brati Sokoliči tudi mi naj-manjši pevci kličemo vojvodi naše pesmi — Mateju Hubadu: Še dolgo vodi pevski roj za doma čast in pestni v boj!