Poštnina plačana v gotovini /-i Abb. postale I gruppo L.ena VU I1T
Leto XXVm. Št. 73 (8166)
TRST, nedelja, 26. marca 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni »Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KASACIJSKI DRŽAVNI PRAVDNIH DR. VALENTE SPREJEL PREDLOG BRANILCEV FAŠISTOV
V	Trstu proces proti fašistični trojici: Rauti, Freda, Ventura?
V	naše mesto jih bodo prepeljali verjetno že v torek - Tržaško sodstvo se že ukvarja s Fredovo «rdečo knjižico» - Kam sta izginila znana tržaška fašista Neami in Forziati?
MILAN, 25. — Rauti, Freda in Ventura bodo že v torek v tržaških zaporih v Ulici Coroneo, medtem ko se vztrajno krepi možnost, da bo tržaškemu sodišču predana vsa preiskava o zaporedju
zločinskih atentatov skozi vse leto decembra.
O prevozu treh glavnih obtožencev za zločinske fašistične atentate v Milanu v tržaške zapore se širijo vztrajne govorice. Povezujejo jih z dejstvom, da sta Freda in Ventura bila aretirana zaradi knjižice, v kateri so grobe žalitve na račun sodnika dr. Faira iz Padove. To knjižico je v Trstu širil Neami s pomočjo skupine «Avanguardia nazionale*, sedaj pa je postala ključ, s katerim si branilci treh obtoženih fašistov skušajo odpreti vrata v tržaške sodne dvorane. Že od vsega začetka se branilci treh fašistov borijo za premestitev preiskave o terorističnih atentatov v Trst (med branilci so vidni predstavniki MSI). Kot razlog pa navajajo «rdečo knjižico* .. .
Bralci bodo le s težavo razumeli zapleteno pravno vprašanje, saj gre za spretno potezo, ki so
•n iiiiiiiiiiiiiiiiiHiii im iiiiiiiiiii minili iimiiihiiiiiiii
Občni zbor Sindikata slovenske šole
Jutri, v ponedeljek, 27. marca, bo v slovenskem Kulturnem domu v Trstu 17. redni občni zbor enotne sindikalne stanovske organizacije slovenskih šolnikov — učiteljev osnovnih šol in profesorjev ter upravnega in pomožnega osebja — na Tržaškem.
Pravkar preteklo poslovno dobo še vedno označuje predvsem dosleden sindikalni boj stanovske organizacije za uresničitev najosnovnejših pravic slovenske šole in slovenskih šolnikov. Še vedno niso namreč rešeni pravni in službeni položaj večine profesorjev na slovenskih srednjih šolah, šolskega upravnega ter pomožnega osebja, stalna ravnateljska mesta na osnovnih šolah (15 didaktičnih ravnateljev), mesto osnovnošolskega nadzornika, stalna ravnateljska mesta na nižjih in višjih srednjih šolah in seveda stalno mesto višjega slovenskega šolskega funkcionarja (nam. š. skrbnika ali intendanta) za vse slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Poleg teh še ni rešeno vprašanje dvojezičnega dopisovanja med krajevno šolsko oblastjo in šolami ter posameznimi učitelji na slovenskih šolah; prav tako je še vedno na vseh šolskih spričevalih nečitljivo slovensko besedilo, kar je sindikat že večkrat obsodil kot skrajno zaničevanje slovenskega jezika.
In vendar je lansko pomlad že kazalo, da bodo vladne oblasti le pristopile k reševanju teh perečih in neodložljivih vprašanj slovenske šole in šolnikov. Vsa pravkar našteta vprašanja bi našla najboljšo rešitev z odobritvijo zakonskega osnutka Škerk - Belci, če bd bila prava politična volja vladnih oblasti. Tako pa je bil ta zakonski osnutek zaradi nasprotnega glasovanja enega samega poslanca fašistične stranke v komisiji za prosveto poslanske zbornice poslan na dolgi parlamentarni iter v poslansko zbornico in senat.
Vse večje razumevanje bi imele oblasti pri reševanju pravic tudi slovenske šole in šolnikov, če bi se zavedale, da je splošno vprašanje demokracije neločljivo povezano s pravicami narodnostnih manjšin.
Prav zato smo trdno prepričani, da bi tudi sedanja vlada lahko poskrbela za rešitev omenjene problematike, če bi pokazala le nekoliko dobre volje, prevzela zakonski osnutek Škerk - Belci in ga odobrila z zakonskim odlokom.
Sindikat slovenske šole ne bo odnehal od svojega boja in bo iskal pomoč tudi pri ostalih naprednih vsedržavnih organizacijah.
Dr. FRANC ŠKERLJ
1969, ki se je zaključilo 12.
jo zaigrali branilci fašistov, čeprav nam ni iasen raziog. zakaj bi radi imeii proces pred tržaškimi sodniki, tudi za strašni zločin, ki naj bi ga «črna trojica* iz Trevisa zagrešila v Milanu.
V preprostih besedah povedano: preiskovalni sodnik dr. Stiz iz Trevisa je v svojih aktih dokazal. da so Rauti. Freda in Ventura zasnovali serijo atentatov, ki naj bi ustvarili v Italiii ozračje za državni udar ali sploh premik v desno. To je «črna nit*, ki povezuje vse dogodke, od atentata v padovanski univerzi eksplozij na vlakih in v milanskem velesejmu, do izjalovljenega atentata na slovensko šolo pri Sv Ivanu in, končno, do pokola v milanski kmečki banki in bomb na rimskem spomeniku neznanemu vojaku.
Branilci so se oprijeli na to »črno nit* in razvijajo presenetili vo tezo, da je prvi člen verige prav «rdeča knjižica*. Če ie res, kar trdi Stiz. da gre za verigo zločinov, pišejo branilci, tedaj naj preiskavo vodi sodišče, ki se je s temi zadevami že ukvarjalo — torej Trst.
Presenetljivo ie. da sprejema teze branilcev državni pravdnik najvišje sodne stopnje — kasa'cije, dr. Valente, ki je v pripravi na sejo 17. aprila, predložil svoje pismene zaključke. Iz dokumenta izhaja, da se dr. Valente strinja s tem. da bi vso zadevo «Rauti-Freda-Ventura* predali tržaškim sodnim organom.
Medtem so namestniki državnega pravdnika v Milanu Alessan-drini. Pomarici in Fiasconaro zaključili preučevanje sodnih aktov, ki jih je poslal sodnik dr. Stiz iz trevisa. Popoldne so poročali načelniku milanskega državnega pravdništva dr. De Peppu. zjutraj pa so se sestali z odvetnikom dr. Guidom Calvi.jem iz Rima. ki brani Pietra Valpredo. Verjetno je, da skuša Calvi zbrati čimveč materiala, da bi dosegel izpusti tev anarhista, ki je bil obtožen istega zločina kot fašistična «troj-ka». na začasno svobode.
Dr. De Peppo je po razgovoru s svojimi namestniki imel krajšo tiskovno konferenco, med katero je dejal, da mirna elementov, na osnovi katerih nai bi izdal za porni nalog za Rautija. Fredo in Venturo*. Takoj nato ie še dodal: »Formalizirali bomo preiskavo, tipamo. da bomo primer zaključili čimprej...*.
Ob teh izjavah, ki dopuščajo
različne interpretacije, se je razvnela polemika. Branilci treh zaprtih fašistov razlagajo izjave milanskega državnega pravdnika kot «prikrito grajo* na račun dr. Stiza iz Trevisa. Zakaj? Dr. Stiz, trdijo branilci fašistov, ie obtožil «trojko» tako hudih zločinov, da je zanje obvezen zaporna nalog. Predvsem pa je obvezen za zločin pokola v milanski banki. De Peppo trdi. da nima elementov za zaporni nalog iz česar naj bi izhajata, da je material dr. Stiza ocenil kot «nevažen».
Seveda so izjave branilcev zainteresirane, čudno pa ie. da je milanski državni pravdnik dal duška takim polemikam Vsekakor bo nadaljnji razvoj dogodkov pokazal, kakšni so nameni milanskih preiskovalnih organov.
V Trstu pa vlada veliko zanimanje za novezave med trojico Rauti-Freda-Ventura in tukajšnjimi predstavniki neofašističnega gibanja. Gre za najdbo arzenala razstreliva in bomb pri Nabrežini
in izginotje diveh ključnih osebnosti: dr. Gabrieleja Forziati ja in škvailrista Francesca Neamija. Oba sta namreč izginila neznano kam in jih dr. Staž ni mogel zaslišati.
Forziati. ki se ie vedno navduševal za nacistične ideje je pred časom prijavil Fredo zaradi izsiljevanja. Govori se. da ie bil povezan s trojko in da ga ie Freda izsiljeval. Od njega naj bi zahteval nekaj milijonov, v nasprotnem primeru pa bi ga vmešal v zadevo, ki jo je preiskoval dr. Stiz. Forziati naj bi zaradi tega prijavil Fredo sodišču. V to afero naj bi bila vpletena tudi druga dva fašista: že prej omen jeni Neami in Manlio Porto-lan. Oba sta bila svoj čas vpletena v bombne atentate proti domu prof. Schiffrerja in na sedež KPI v Trstu.
Govori se tudi da ie verjetno Forziati namignil policiji o obstoju nabrežinskega arzenala, za katerega je vedel.
Včeraj so opravili še en ogled nosilnega stebra daljnovoda pri Secrateju. Na sliki člani znanstvenega oddelka policije iščejo na nosilnem stebru krvne madeže ubitega Feltrinellija. (Telefoto ANSA)
Prof, dr, Milko Kos
Življenje in delo pokojnega univerzitetnega profesorja in akademika dr. Milka Kosa je s Primorsko in zlasti njegovo rodno Goriško najtesneje povezano. Gorica mu je bala rodno mesto, kjer se je rodil očetu, znanemu slovenskemu zgodovinarju, sicer profesorju goriškega slovenskega učiteljišča in materi Furlanki. V Gorici je dokončal srednjo šolo in tu že kot dijak pričel z zgodovinskimi proučevanji, saj izvira iz zadnjega gimnazijskega leta njegova prva razprava ,ki jo je posvetil krajem, od koder je izviral očetov rod — Selški dolini. Toda ne le rodni kraji in mladost, na Primorsko in zlasti na Goriško ga je vezalo tudi znanstveno delo, ki ga je že od prvih objav dalje usmerjal predvsem v srednjeveško dobo. Tristo in več enot šteje njegova bibliografija, obsega manjše prispevke, daljše razprave in samostojna dela, med katerimi je prva s sodobnimi vidiki napisana srednjeveška zgodovina slovenskega ozemlja. Med to obilico tvornosti znanstvenega nemira profesorja Kosa so desetine in desetine tiskanih strani posvečenih zgodovini zapad-nega slovenskega ozemlja: od tistega mladostnega članka o
iiiiiiiiiifiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiaitfiiiiisaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PSI IN KPI ZA PARLAMENTARNE VOLITVE
Sorodna stališča v volilnih programih komunistične in socialistične stranke
Demokracija in antifašizem, načrtovanje in reforme v dokumentu PSI- V okviru demokratizacije državnih struktur in deželnih pristojnosti KPI za zaščito in svobodni razvoj narodnih manjšin
RIM, 25. — Glasili «Avanti!» in «Unitš» bosta jutri (v nedeljo) objavili volilne programe PSI in KPI na vsedržavni ravni. Sodeč po obnovah in citatih, ki nam jih je posredovala tiskovna agencija AN SA, sta si programa obeh največjih delavskih strank zelo podobna, v nekaterih osnovnih črtah pa skoraj popolnoma soglašata.
V mislih imamo, na primer, stališča obeh strank do reform in načrtnega gospodarskega razvoja Italije. Južna Italija in njena gospodarska nerazvitost ostaja ključno vprašanje nadaljnjega razvoja. Na mednarodni ravni se obe stranki zavzemata za večjo težo neodvisne Evrope, v kateri je treba omejiti nadvlado velikih monopolističnih skupin. Zavzemata se, nadalje, za postopno premostitev blokov na naši celini in za pomiritev na Sredozemlju. KPI in PSI se odločno zavze-
mata za antifašistično demokratizacijo državne strukture, predvsem preko deželne decentralizacije.
Omeniti moramo, da vsebuje program KPI tudi nekaj detaljnih načel, med katerimi tudi stališče, da je treba »v okviru demokratizacije državnih struktur in pristojnosti dežel zaščititi pravice in zajamčiti svobodni razvoj etničnih in narodnostnih manjšin v Italiji*.
Socialisti se v svojem programa zavzemajo za odločno uveljavljanje ustave in obstoječih zakonov, r.a osnovi katerih je treba udariti po reakcionarnih centrih in uveljaviti demokratično nadzorstvo nad tistimi organi državne uprave, ki niso voljeni.
Zajamčiti je treba laičnost države, razvijati državljanske svoboščine, reformirati sistem javnih občil.
Posebno mesto zavzema v volil-
..„„.Hlinil.........min..
PO UGOTOVITVAH IZVEDENCA PROF. MACCACARA
Kdo je ubil Feltrinellija?
Izvedenci za sodno medicino so danes ponovno pregledali nosilni steber daljnovoda v Segrateju - Identificiran mladenič, ki je peljal furgon volkswagen k mehaniku
MILAN, 25. — Danes zjutraj so izvedenci, ki jih je imenovalo sodišče in tisti, ki jih je imenovala družina Feltrinelli, ponovno pregledali nosilni steber daljnovoda pri Segrateju, kjer je umrl založnik. Pregled so zahtevali zasebni izvedenci, da bi ugotovili vse madeže krvi in organske materie, ki so ostali na daljnovodu. Prof. Maccacaro, ki je govoril v imenu zasebnih izvedencev, je izjavil, da ni gotovo, da je prišlo do eksplozije, ki je ubila založnika, ko je bil ta na daljnovodu. Po profesorjevem mnenju sta bili dve eksploziji, ena, ki je poškodovala daljnovod in druga, ki je ubila založnika. Možno je tudi, da je Feltrinelli ležal na tleh, kar bi dokazoval madež krvi, ki ga je pustila založnikova noga na cementnem temelju daljnovoda tik ob tleh.
V pogovoru s časnikarji je prof. Maccacaro izjavil: «Prepričan sem, da je bil založnik ubit. Preiskovalni organi pa morajo ugotoviti, kdo je morilec. Nepojmljivo je namreč da bi Feltrinelli zagrešil tako usodno napako, ko je postavljal razstrelivo, da mu je to eksplodiralo v rokah, ker je zeta mata verjetno, da bi kdo držal v roki bombo z vključenim sprožilcem in vključeno
baterijo*. Tudi po mnenju balističnega izvedenca Bizzarrija je zeta mata verjetno, da bi atentator, ki je dokazal veliko spretnost, zagrešil tako usodno napako.
Glede na poškodbe, ki so jih ugotovili na Feltrinellijevi lobanji, je bil prof. Maccacaro mnenja. da so bile tako hude, da niso posledice padca z daljnovoda, čeprav tudi ta možnost ni povsem izključena. Vse kaže pa, da so založnika pred smrtjo tako pretepli, da bi umrl zaradi posledic udarcev, če ga ne bi ubila eksplozija.
Po mnenju izvedencev, ki jih je imenovala družina Feltrinelli, so možne tri domneve o eksploziji, ki je povzročila založnikovo smrt in sicer: do eksplozije je prišlo medtem ko je Feltrinelli pasivno ležal na tleh, medtem ko je brez zavesti ležal na daljnovodu, medtem ko je postavljal eksploziv na daljnovodu. Zadnja hipoteza pa je po mnenju izvedencev zelo malo verjetna.
Glede toksikoloških poskusov na Feltrinellijevih {»smrtnih o-stankih je Maccacaro dejal, da jih niso še . zaključib, vendar dvomi, da bi lahko našli sledove etra ali kloroforma, ker so
tj narkotiki zeta hlapljivi.
Preiskovalni organi so identificirali mladeniča, ki je peljal k mehaniku furgon volksvvagen, katerega so našli ob daljnovodu pri Segrateju. Neznancu je ime Giuseppe Saba in proti njemu je bil izdan zaporna nalog. Danes ponoči so agenti pripravili zasedo pred Sabovim stanovanjem v upanju, da bodo zalotili mladeniča ob prihodu domov. Ker pa se ni dalj časa prikazal nihče, so vdrli v stanovanje, kjer niso našli nikogar. Po neuradnih vesteh so v Sabovem stanovanju odkrili pobotnico za plačilo o-pravljenega dela na furgonu in bakreno ploščico, zelo podobno tistim, ki so jih uporabili za miniranje daljnovoda v San Vitu di Gaggiano.
Kaže, da je Saba zapustil svoje bivališče nenadoma, ker so agenti našli na ognjišču še lonec z juho. Sodne oblasti menijo, da je mladenič zapustil stanovanje, ko so časniki začeli pisati, da policija išče moža, ki je peljal furgon k popravilu.
V zvezi s Sabovo identifikacijo, je dr. Viola izjavil, da je mladenič verjetno ključna osebnost v aferi Feltrinelli skupno z Giuseppom Fioronijem in odvetnikom Lazagno.
nem programu PSI zakon o raz-poroki, glede katerega pristaja PSI na izboljšanje*.
PSI meni, da je treba takoj prenesti na dežele vse pristojnosti, ki jih predvideva ustava.
Gospodarska kriza, trdijo socialisti, je odraz, sistema, ki ne ve odgovora na zahteve množic. Zato so potrebne reforme in gospodarsko načrtovanje, katerega cilj mora biti polna zaposlenost.
PSI je za sklicanje evropske konference o varnosti in sodelovanje z vzhodnimi državami. Odklanja pa vmešavanje NATO v notranje zadeve držav članic, kakor tudi doktrino o »omejeni suverenosti*.
Za odpravo blokov, evropsko konferenco o varnosti in boj proti NA TO se izreka KPI v svojem programu. V Evropi, trdijo, je treba uveljaviti vodilno vlogo delavskega razreda, levih in demokratičnih strank. V tem smislu se KPI zavzema za proporcionalno izvoljen evropski parlament, ki naj ima možnosti dajati pobude in nadzorovati organe skupnosti.
Glede demokratizacije državnih struktur v Italiji se KPI zavzema za dodelitev volilne pravice mladim od 18. leta1 starosti dalje, za popolno uresničenje deželne decentralizacije. Posebno pozornost pa posvečajo vojski in drugim sorodnim ustanovam. Tako predlagajo demokratizacijo vojske, skrčenje vojaškega službenega roka in podelitev sindikalnih pravic pripadnikovi policijskih sil. V ta okvir spada vsekakor tudi predlog o koreniti spremembi zakonikov in demokratično nadzorstvo nad sodstvom.
Potrebna je reforma RAI - TV, menijo komunisti, ki naj bo de-centrirana po deželah.
Poseben pomen priznavajo komunisti industriji z državno soudeležbo. Malim in srednjim industrijskim podjetjem pa KPI ponuja program olajšanega kredita.
Vodstvo KPI se je sinoči sestalo in preučilo potek volilne kampanje. V sporočilu, ki so ga izdali, je med drugim rečeno, da je sedaj dokazano, kakšna reakcionarna zarota se je razpredla v Italiji. Zato, trdijo, je kriva KD, ki je s svojo politiko dopustila bohotenje fašizma in se okoriščala s teorijami o dveh ekstremizmih. Zato je tudi spodbujala »preiskave v eni sami smeri* itd.
KPI obsoja tudi zadržanje nekaterih levičarskih ekstremističnih skupin, ki postajajo — po njenem mnenju — »zbirališče vohunov, fašistov in drugih pustolovcev*, zato pa poziva dobro misleče mladince, naj jih zapustijo in se pridružijo strankam delavskega razreda.
Tistim, ki govorijo o «redu» pa KPI odgovarja, da sloni edini pravi red na ustavnih določilih in strogem spoštovanju njihovega antifašističnega duha.
V Helsinkih nadaljevanje pogajanj SAIT
HELSINKI, 25. — Delegacija ZDA za pogajanja s Sovjetsko zvezo o omejitvi strateške oborožitve (SALT) je danes prispela v Helsinke, kjer se bodo v torek nadaljevali pogovori. Načelnik ameriške delegacije veleposlanik Smith je ob prihodu izjavil, da bo krog pogovorov pripeljal do sporazuma o omejitvi raketnih protiraketnih sistemov in do začasnega sporazuma glede nekaterih vrst napadalnega orožja. Dejal je tudi, da so na prejšnjih pogovorih ugotovili, da tekmovanje na področju strate-
škega orožja, ki je zelo drago, ni prineslo ničesar ne eni ne drugi strani v pogledu obrambe Za jutri pričakujejo prihod v Helsinki sovjetske delegacije, ki jo vodi namestnik zunanjega ministra Vladimir Simjonov.
tor Arafat v Beogradu
BEOGRAD, 25. — Voditelj palestinskega osvobodilnega gibanja Jaser Arafat je prispel danes v Beograd na vobilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Arafat bo imel v Jugoslaviji pogovore s političnimi voditelji. Na beograjskem letališču ga je
sprejel predsednik SZDLJ.
........................................
PREDSEDNIK MALTEŠKE VLADE V LONDONU
Danes podpis sporazuma o britanskih oporiščih
Za vojaška oporišča na Malti, naj bi Velika Britanija in druge države NATO plačale letno 23,5 milijona funtov
LONDON, 25. — Predsednik malteške vlade Dom Mintoff je prispel danes v London, kjer bo jutri podpisal z britansko vlado sporazum o uporabi Velike Britanije in ostalih držav NATO vojaških oporiščih na otoku. Sporazum naj bi podpisala Dom Mintoff in britanski obrambni minister Charlington. Jutri se bo malteški predsednik vlade sestal tudi s Heathom.
Vsebina doseženega sporazuma
še ni bila uradno sporočena. O sporazumu bo baje govoril jutri na tiskovni konferenci takoj po podpisu britanski obrambni minister. Kljub temu pa se je v Londonu zvedelo, da bo Malta na osnovi sporazuma dobila 14 milijonov funtov letno za najemnino za vojaška oporišča, 7 milijonov funtov za sedem let na osnovi dvostranskih sporazumov s prizadetimi državami NATO ter 2,5 milijona funtov pomoči od italijanske vlade. Po drugi strani pa je »Financial Times* danes napisal, da sporazum predvideva plačevanje Malti samo 14 milijonov funtov letno in en milijon funtov letno za gospodarsko pomoč otoku.
V londonskih dobro obveščenih krogih so nocoj sporočili, da bo
sporazum predvideval tudi prepoved prihoda na Malto sovjetske flote v Sredozemlju. Predstavniki ameriškega veleposlaništva v La Vallettd so danes sporočili, da je washingtonska vlada ponudila Malti gospodarsko pomoč po podpisu dogovora z Veliko Britanijo o uporabi vojaških oporišč na otoku.
Aba Eban o Huseinovem načrtu za Cisjordanijo
TEL AVIV, 25. — Izraelski zunanja minister Aba Eban je izrekel negativno mnenje o Huseinovem načrtu za ustanovitev združenega arabskega kraljestva s Cisjordanijo. Dejal je, da se Husein vmešava v izraelska »notranja vprašanja*. S tem je poudaril, da telavivska vlada obravnava zasedena jordanska ozemlja kot že anektirana področja in njihove zadeve kot »notranje*.
»Mi ne kritiziramo*, je dejal, »Huseinovih predlogov o reorganizaciji svoje kraljevine v Jordaniji, smo pa proti vmešavanju v izraelska notranja vprašanja*.
tolminskem gospostvu v srednjem veku pa do prikaza kolonizacije slovenskega ozemlja, ki je bil objavljen v lanskoletni zgodovini agrarnih panog na Slovenskem. Za tristo in nekaj desetin več članki, razpravami in knjigami je več kot šestdeset let ustvarjalnega dela.
Kaj dolgujemo Primorci pokojnemu profesorju Milku Kosu? Naš dolg je velik, saj obsega njegovo temeljno študijo o srednjeveški zgodovina Go riške, ki je izšla v objavi druge knjige urbarjev Slovenskega primorja (1954). Tudi za področje Tolminske in njenega srednjega veka je profesor Kos dopolnjeval Simona Rutarja in tako ustvaril novo srednjeveško podobo te dežele (1948). Profesorju Kosu dolgujemo znanstveno raziskavo zgodnje slovenske naseljenosti slovenskega zapada, s čemer je dobilo njegovo zgodovinopisje močan poudarek aktualnosti, ko je bil kot znanstvenik dvakrat — po prvi in drugi svetovni vojni — glasnik pravičnih narodnostnih meja slovenske države. Naše naštevanje bi obsegalo še vrsto razprav, v katerih je znanstveno razčiščeval ta ali oni ključni problem od vprašanja vladanja fevdalne družine goriških grofov, izdajanja srednjeveških virov, razprav o gospodarski problematiki in naselitvenih problemih, razprav o izvoru krajevnega imenoslovja pa do pregleda primorske zgodovine, ki je izšla leta 1953 v zborna ku o Slovenskem primorju in Istri. Naj dodamo, da je ta in oni čalnek ter razpravo posvetil tudi Trstu, zlasti v letih po drugi svetovni vojni (na primer: Trst in Slovenci v preteklosti, Primorski dnevnik, 20. 4. 1952). Njegovo bogato poznavanje inventarja 1-talijanskih arhivskih ustanov je koristilo državnim ln znanstvenim interesom takrat, ko je bilo v meddržavnih jugoslovansko - italijanskih odnosih postavljeno vprašanje restituci-je kulturnih dobrin.
Nanizani stavki, mozaični fragmenti iz šestdesetletnega dela profesorja Kosa ne morejo osvetliti širokega obsega njegovega štiridesetletnega staža univerzitetnega učitelja, dela znanstvenika - zgodovinarja, ki je temeljilo na proučevanju srednjega veka in temeljitem obvladanju pomožnih zgodovinskih ved, dela generalnega tajnika najuglednejše slovenske znanstvene in umetnostne ustanove, kar ja bil do svoje smrti in končno vloge enega najuglednejših soustvarjalcev slovenskega kulturnega življenja našega staietja. Profesor Kos pa ni bil le član tolikih domačih - slovenskih in jugoslovanskih - strokovnih združenj, organizacij in inštitucij, njegovo znanstveno delo je poznala in cenila tudi tujina. Po pravici smemo trditi, da je prof. Milko Kos najuglednejši slovenski zgodovinar vseh časov. Bil je vez, ki je v prehodnem razdobju metodoloških sprememb slovenske zgodovinske vede sintetizirala natančnost in izkušnje preteklosti s tistim, kar je prinašal in še prinaša novi čas.
Slovenska kultura in slovenski narod vebče veliko dolgujeta rajnemu profesorju Kosu in Kosovim — očetu dr. Franu, najmarkantnejše-mu našemu zgodovinarju 19. in začetka 20. stoletja in bratu, danes tudi že pokojnemu slikarju Antonu Go j miru, enemu izmed vrhov modernega slovenskega slikarstva.
Primorci: Tržačani, Goričani, Kraševci, Istrani, Tolminci in Slovenci iz Benečije se klanjamo spominu profesorja Kosa, njegovi plameni ti očetovski o-sebnosti in njegovemu vsestransko izvirnemu in temeljnemu delu. Ob Soči, kjer se je pred skoraj osemdesetimi leti pričelo njegovo življenje, naj mu bo cvetoča češnja zadnji pozdrav.
BRANKO MARUŠIČ
P n mor skI Tioevnl k
2
16. marca 1972
TRŽAŠKI DNEVNIK
NASTOPI IN DELOVANJE KMEČKE ZVEZE
DANES OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE
PROTI NOVIM ZASEDBAM V DOLINI V ŠKODO SLOVENSKIM LASTNIKOM
Potrebna posvetovanja za skupno sodelovanje
Zadružna misel se vedno bolj uveljavlja
Družba SIOT naj bi obdelovalno zemljo «začasno» zasedla za «dvajset let», da bi na njej postavila nove rezervoarje - Ugovori prizadetih lastnikov zemljišč Sestanek prizadetih zaradi postavitve metanovoda
V skladu z odločitvami, ki jih ljišča spadajo poleg tega v »kme-je sprejel zadnji občni zbor Krneč- tijsko področjem dolinskega regula-ke zveze Po diskusiji o posebnem cijskega načrta, kar je seveda v poročilu dosedanjega tajnika Mari- nasprotju z njihovo nameravano u-ja Grbca v zvezi z razlastitvami in s smernicami, ki jih je glavni svet
dal izvršnemu odboru, ki ga je na seji 18. t. m. izvolil iz svoje srede, je v preteklih dneh kmečka strokovna organizacija nadaljevala svoje delo v obrambo krajevnih kmetov in polkmetov, prizadetih po razlastitvah in zasedbah.
Tako je 16. t. m. Kmečka zveza priredila sestanek lastnikov zemljišč iz Doline, še zadnje obdelovalne zemlje v nižini, ki bi jih rada družba za naftovod SIOT »začasno* zasedla »za dvajset let*, da bi nanje postavila nove rezervoarje za nafto, ki so jim baje potrebni za speljavo novega odcepa proti Dunaju. V tem smislu je SIOT že naslovila na predsednika deželnega odbora vlogo, da izda tak dekret o zasedbi. Na sestanku so se prizadeti dogovorili, da Kmečka zveza pripravi in odda deželi njihove ugovore proti tej zahtevi, kar je organizacija že storila, ter da sama nastopi pri predsedniku deželneea odbora in zaprosi za pocTr i tudi deželne svetovalce, da -nemogoči ta nadaljnja kriv
Ugovor je vložilo 14 od 15 prizadetih lastnikov, ki predvsem oporekajo pravno veljavo morebitnega dekreta o začasni zasedbi, ko gre dejansko za namen SIOT, da zemljišč več ne vrne. Oporekajo tudi javno korist take dejanske razlastitve, ker bi pač eventualni od cep naftovoda proti Dunaju verjetno povečal dobičke družbe ;v naftovod, niti najmanj pa ne more koristiti krajevnemu in deželnemu gospodarstvu, nitj namestitvi delovne sile, kar je preteklost dovolj dokazala. Opozarjajo predsednika deželnega odbora, da so prizadeta zemljišča izven komprenzorija industrijskega pristanišča in da je še za sam komprenzorij poslanska komisija za industrijo, ki je odobrila 21. 2. 1968 razširitev (za potrebe Tovarne motorjev v Boljun-cu), soglasno izglasovala resolucijo, naj odkupijo zemljišča brez razlastitev, upoštevajoč pri odškodnini poleg vrednosti zemljišča tudi škodo, ki je prizadejana krneč.
njenem posredovanju in s pomočjo skupine slovenskih pravnikov večje število prizadetih vložilo proti družbi za metanovod tožbo.
porabo za rezervoarje. Zaradi vse-■ Namen četrtkovega sestanka je ga te&a bi pomenilo sprejetje zah- I bil, da odvetniki (dr. Agneletto, teve SI0T samo korist za njene dr. Bitežnik, dr. Floridan in dr. dobičke, za krajevno prebivalstvo, , Gruden) poročajo o poteku prav-zlasti za prizadete kmete, uničenje de, y je dosegla smoter, da pri-njihove gospodarske podlage in nuj- sili SNAM k pogajanjem za čim nost, da si v zrelih letih poiščejo nov kruh.
Pretekli četrtek pa je Kmečka zveza sklicala na sestanek prizadete zaradi gradnje metanovoda, ki so jim že pred leti prav tako «začasno» zasedli zemljišča in jim SNAM ni niti uradno ponudila niti seveda izplačala nobene odškodnine. Zato je bila lani Kmečka zveza priredila sestanke po vaseh in v Trstu ter zaprosila za posredovanje tudi deželno upravo. Ker pa
prejšnjo izplačilo pravičnih odškodnin v nasprotju z že običajno prakso, da minevajo leta in leta, preden sploh pride do ponudb in pogajanj. Prizadeti so se dogovorih s Kmečko zvezo in pravniki, d bo v kratkem cenilec pregled? mezna zemljišča in s pomoči ..strokov ocenil škodo, ki so jo utrpeli zaradi postavitve metanovoda in da se zopet sestanejo ob potrebi, preden se sprejme dokončna odločitev.
L. V.
V Gregorčičevi dvorani bo danes | ljamo, da se zadružna misel širi dopoldne rednj letni občni zbor j med našim kmečkim življem, da Kmetijske zadruge v Trstu, na ka- se kmetje zavedajo nujnosti skup-
terem bodo člani pregledali delovanje v preteklem poslovnem letu, začrtali smernice za nadaljnje delovanje, delno obnovili vodstvo, kot določajo pravila, in se pogovorili o vprašanjih, ki se neposredno ali posredno tičejo zadruge, zadružništva in kmetijstva na našem po dročju. Zaradi tega je potrebno, da se občnega zbora udeleži čimveč članov, ki ne bodo samo poslušali poročila, ampak prispevali svoj delež s pripombami, nasveti in predlogi, da se okrepi in razširi dejavnost zadruge ter utrjujejo oblike združenega sodelovanja za ohranitev in napredek našega kmetijskega gospodarstva. Na občnem zboru bomo slišali poročila o delovanju [ kmetijske zadruge, o njenih načrtih "in perspektivah, vendar se nam zdi, da bi morali ob tej priložnosti razširiti svoje obzorje in se sploh pogovoriti o problemih, ki se tičejo zadružniških oblik sodelovanja za napredek našega kmetijskega gospodarstva. V zadnjih letih ugotav-
ni bilo pravih rezultatov, je po
...................................................
V TRSTU 9 KANDIDATNIH UST ZA POSLANSKO ZBORNICO
Volilna kampanja v zatišju med velikonočnimi prazniki
Zanimanje za usmeritev glasov Slovenske skupnosti - Napovedana podpora kar štirih prvakov KD sedanjemu tajništvu in njegovi usmeritvi k sožitju - 9. aprila začetek volilne kampanje PSI
V preteklem tednu se je zaključilo delo z vlaganjem kandidatnih list, ta teden bo imel bolj praznično vzdušje, ko ne bo večjih volilnih zborovanj in ko bodo stranke izkoristile ta čas za pripravo volilne kampanje in zlasti za izdelavo programov. Običajno stranke pripravljajo volilne programe dalj časa pred pričetkom volilne kampanje, tokrat pa tega niso mogli narediti, ker je do volitev prišlo nepričakovano zaradi predhodnega razpusta parlamenta.
Tokrat je prišlo do nekaterih bistvenih sprememb pri kandidatnih listah za volitve v poslansko zbornico, saj so v primerjavi s prejšnjimi volitvami izginite liste .PDIUM saj so.se monarhisti...združili s fašisti, Paciardijeva Unione
ki gospodarski dejavnosti. Ta zem-
PRECEJ SUMUIVA ZADEVA
PRI BAZOVICI NAŠLI ŠTIRI ZABOJE MUNICIJE
Kdo so pobalini, ki so bili tam zraven, kjer se vežbajo z orožjem mladi škvadristi?
Pri Bazovici, in sicer na »Debelem školju«, med staro cesto v Sežano in cesto, ki pelje v Gropa-do, so v četrtek popoldne karabinjerji tamkajšnje izpostave našli 4 zaboje munieije. Točnih podatkov o vrsti in količini te munieije nismo še dobili, pravijo pa, da gre za municijo iz zadnje vojne, da je bilo nekaj že pokvarjene, večji del pa še v dobrem stanju. Neki domačin je baje zapazil skupinico pobalinov, s katerimi sta bili dve dekleti, njihov pogovor se mu ie zdel sumljiv, še bolj pa zaboji. Zato je obvestil karabinjer-
iz Pivke, moški zbor »Ivan Cankar* iz Marezig, moški zbor »Zarja* iz Bilj, moški zbor »Soča* iz Nove Gorice, mešani zbor »France Prešeren* iz Bolj unča, moški zbor Kobjeglava iz Štanjela, moški zbor »Jezero* iz Doberdoba, Tržaški oktet iz Trsta, ženski zbor iz Postojne, moški zbor »Fran Venturini* od Domja, moški zbor »Fantje izpod Grmade* iz Slivna, moški zbor »Dragotin Kette* iz Ilirske Bistrice in mešani zbor iz Postojne.
Sinoči je bila tretja oziroma predzadnja revija v Ajdovščini.
nuova repubblica, ki ji ni uspelo zbrati potrebnih podpisov, gibanje za neodvisnost in Slovenska skupnost. Maja 1968. leta je bilo na političnih volitvah enajst znakov za poslansko zbornico, ker so takrat socialisti nastopili združeno v enotni stranki, tokrat pa ponovno ločeno. Tokrat je vseh kandidatnih list devet in to osem znanih ter tradicionalno močnih vsedržavnih strank poleg njih pa še znak Laborjeve organizacije MPL, ki ji je zadnji trenutek, očitno s pomočjo levičarjev od zunaj uspelo zbrati potrebne podpise.
V primerjavi s prejšnjimi političnimi volitvami obstaja več zanimivih vprašanj o usmeritvi glasov- volivcev--ia- volivk in—se__.v bistvu politični krogi sprašujejo, če do takega premik% glaSoir TW fleSno, kot ga nekateri žele in propagandiirajo.
Zelo resno pa je še zlasti vprašanje, kam bo šlo okrog 4 tisoč glasov inddpendentistov, kil so se razdvojili in jih del zagovarja bele glasovnice večina pa podporo KPI. Še zlasti pa obstaja resno zanimanje za usmeritev sedem tisoč glasov Slovenske skupnosti, saj v tem primeru ne gre za pretežno stare ljudi (kot to velja za
Po 27. letih zvestega dela za Primorski dnevnik smo se včeraj v okviru delovnega kolektiva s skromno slovesnostjo poslovili od vzornega in požrtvovalnega slovenskega tržaškega črko-stavca
MARIJA ČOKA
ki odhaja v zasluženi pokoj.
Dragemu delovnemu tovarišu želimo še mnogo zadovoljnih in zdravih let.
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika ter ravnateljstvo in osebje ZTT
indipendentiste), gre za politično osveščene glasove in povrh (kar je verjetno najvažnejše) za volivce, ki v velikem odstotku dajejo tudi preferenčne glasove.
Iz do sedaj objavljenih izjav sledi, da je Slovenska skupnost sprejela široko stališče, ki omogoča razne razlage, ki pa nedvomno govori o podpori slovenskim kandidatom, zlasti posl. Albinu Šker-ku, ki ima ponovno stvarno možnost izvolitve, ter Dušanu Košuti, ki se lahko uveljavi na kandidatni listi PSI. Seveda pa je stališče Slovenske skupnosti mogoče razlagati tudi na druge načine, odnosno se v njeni izjavi že v naprej ne zanika podpore drugim kardida--tom- demokratičnih strank, kolikor se zanimajo za slovenska vpra-Šgnja.^Tu „*pa... je bistvena politična tdna Te pomoči in predvsem obveza o podpori globalni zakonski zaščiti Slovencev, ki je v znatni meri odvisna prav od večinske stranke Krščanske demokracije. V tej zvezi ponovno opozarjamo na stališče, ki ga je sprejel izvršni odbor Slovenske kultu mo-gospndar ske zveze, ko je pred dvema ted noma v izjavi, ki je bila naslov Ijena im kasneje poslana vsem strankam, ki se sklicujejo na usta vo in v kateri se med drugim zah teva jasno obvezo v volilnih pro gramih. Kako bo s temi obvezami borno videli čez dober teden, ko bodo stranke izdelale svoje volilne programe in še zlasti kasneje, ko bodo njih stališča jasno prišla do izraza med volilno kampanjo.
Vse kaže, da bo volilna kampanja izredno zagrizena in tudi ostra, odnosno Lahko pridemo do takega zaključka, saj je KD sinoči neuradno sporočila, da bo volilno kampanjo zanjo otvoril predsednik vlade, poleg njega pa sta zagotovila svoje sodelovanje zuna-
(Nadaljevanje na 8. strani)
nega sodelovanja, da se uresničujeta pobudi za ustanovitev in delovanje zadružne mlekarne in zadružnega hleva, da dežela podpira delovanje zadrug, da pa vse to ovirajo birokratski predpisi in razne komplikacije.
Kmetijska zadruga je sicer pristojna samo za svoje področje, ali sektor, kakor so druge zadruge pristojne za svoj sektor, vendar se nam zdi potrebno poudariti, da se mora med kmetijskimi zadružnimi ustanovami in kmečkimi strokovnimi organizacijami razvijati vedno bolj tesno sodelovanje. Vsaka u-stanova je samostojna, toda koordinacija dela in medsebojno sodelovanje sta osnovna temelja, na katerih se zadružništvo lahko razvija. Zato se nam zdi zelo umesten predlog, ki je prišel do izraza na zadnjem občnem zboru Kmečke zveze, glede skupnih posvetovanj in koordinacije delovanja, saj se kmečke ustanove in zadruge medsebojno izpopolnjujejo.
Kmetijska zadruga ne more in ne sme biti, kot smo že večkrat poudarili, le trgovsko podjetje, o-mejeno na ozek krog potrošnikov, sicer bi zgubila smisel svojega obstoja in bi zožila krog svojega delovanja. V tem je prijetna vaba, ki pa skriva nevarno past. Kmetijska zadruga v Trstu se je v vsem svojem dosedanjem delovanju tega izogibala in je dajala razne pobude, kor npr. kmečki tabor, posvetovanja s kmetovalci itd. Te pobude se morajo, spričo novih razmer, še bolj razširiti in okrepiti, kar pa je odvisno ne samo od vodstva in članstva zadruge, ampak tudi od skupnega sodelovanja zadružnih in strokovnih ustanov. Naš kmečki živelj se vedno bolj zaveda nujnost; združevanja sil in skupnega sodelovanja, te težnje pa je treba podpirati na vseh področjih. Zato želimo občnemu zboru Kmetijske zadruge najboljše uspehe.
Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slomšek sporoča, da bo v okviru usmerjevalnega tečaja v zbornici zavoda predaval jutri, 27. marca ob 12.15 slovstveni zgodovinar prof. Jože Mahnič iz Ljubljane o slovenski modemi.
Šola Glasbene matice - Nabrežina
V sredo, 29. marca 1972 nastop gojencev glasbene šole iz Nabrežine in iz Gorice — s sodelovanjem otroškega pevskega zbora «Kraški slavček*.
Dvorana PD »Igo Gruden*. Pričetek ob 20.30. Vljudno vabljeni!
Zahvaljujem se Splošni bolnišnici v Ankaranu in še posebej doktorici Franici Mikuletič za njeno skrbno pomoč za moje popolno ozdravljenje.
MARIJ TRAMPUŠ
Pesniško zbirko
«AMFORA ČASAn
BORISA PANGERCA v opremi Walterja Jerebice (oba sta maturanta znanstvenega liceja France Prešeren), bo v sredo 29. marca ob 18. uri predstavil prof. Vinko Beličič. Nekaj pesmi bo prebrala članica Radijskega odra Ivana Placer.
Tržaška knjigama vabi ljubitelje poezije, da se polnoštevilno udeležijo srečanja z mladim avtorjem.
■iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj-danes
Če gre zares za najdbo stare menici >c, ne bi bila zadeva resna, zelo sumljiva in značilna pa sta navzočnost pobalinov in kraj sam, sai je favna tajnost, da se neofašistične prevratniške skupine, mladi škvadristi, vežbajo z orožjem, razstrelivom in bombami tudi n« «Rcbelem školju*, v borovem gozdiču in kraški jami. Pred ča-s»m smo morali poročati o izzivanju in grožnjah mladih škvadri-s*ov preti domačinom v neki baze vski gostilni, kar štirikrat pa o skrunitvi spomenika bazoviškim junakom. Okolica Bazovice, na vzhodni in zahodni strani, je ena izmed kraških področij za orožne vaje in podvige fašističnih pobalinov, do sedaj pa nam ni znano, da bi pristojni organi kakšnega zasačili in pri>avili sodišču.
Izvedeli smo, da so najdeno municijo že izročili vojaškim strokovnjakom za razstreliva.
RAZPRAVA O PROBLEMIH ZAMEJSKIH SLOVENCEV
V prostorih PD »Igo Gruden* v Nabrežini je bila sinoči najavljena okrogla miza o temi: »Ali imamo zamejski Slovenci nove probleme*. Zaradi pozne ure bomo o razpravi poročali v torkovi številki.
Danes v Izoli zadnja revija «Primorska poje»
V Izoli bo danes popoldne zadnja od štirih letošnjih revij »Primorska poje 72*. Nastopilo bo naslednjih 13 zborov: Pivški' nonet
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
Danes, NEDELJA, 26. marca CVETNA
Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 18.25 — Dolžina dneva 12.29 — Luna vzide ob 15.14 in zatone ob 4.22 Jutri, PONEDELJEK, 27. marca RUPERT
Vreme včeraj: naj višja temperatura 14,4, najnižja 7,8, ob 19. uri 13,6 stopinje, zračni tlak 1018,9 stanoviten, veter severozahodnik 6 km na uro, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 11,4 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. marca se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 59-letna Vera Zotti vd. Sirti, 79-letni Raimondo Civilia, 80-letni Giovanni Urban, 86-letna Angela Fragiacomo vd. Ravalico, 72-letni Mario Cecchdni, 80-letni Antonio Moscarda, 45-letni Giuseppe Koren, 64-letna Prima Rizzetto vd. Pana-rella, 49-letna Giuseppina Rodella por. Bandelli, 47-letni Giovanni Kraus, 82-letna Antonia Mihalich por. Pulgher in 77-letni Giovanni Simone.	„ . .
OKLICI:	elektromehanik Luigt
Buttinar in trg. pomočnica Laura Lazzari, uradnik Livio Bossi in železniški agent Luciana Radovini, u-radnik Fabio Treu in uradnica Maria Simoni, gradbeni izvedenec Ser-gio Illivier in delavka Luigia Brac-co, uradnik Gianfranco Robba in u-radnica Silva Lapel, pomorski tehnik Giordano Stulle in trg. pomočnica Sandrina Masten, sel Emesto Che-tiich in trg. pomočnica Sofia Hre-sciak, avtoklepar Guerino Kiirassier in gospodinja Odinea Maizen, elek-tricist Lucio Vascotto in uradnica Loredana Benco, mehanik Carmelo CalapA in Laurisa Rugo, podoficir Giuseppe De Libero in gospodinja Maria Assunta Santoro, kovač Fran-cesco Puntin in delavka Iride Apol-londo, posrednik Arturo Memoli in
gospodinja Nella Crisma, mehanik Marino Della Venezia in uradnica Ida Filippi, železničar Bruno Siega in trg. pomočnica Erminja Svagelj elektromehanik Giargio Zigante in uradnica Mariella Raviola, karabinjer Šesto Moroni in delavka Adele
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst. Ul. Mazzini 53, Tel. 733-361
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
Lebus, policijski agent Albeto Salza-n0 in pletilja Fiordalice Borghesin, aranžer izložb Claudio Pangher in gospodinja Maria Luisa Flego. delavec Mario Volpin in gospodinja Nives Barducci, geometer Bruno Radovan in uradnica Viviana Fac-ehinetti, trg. pomočnik Branko Ver-sa in trg. pomočnica Giovanna 0-mari, litograf lino Prešel in uradnica Lidia Schiberna, mehanik Gual-tiero Perossa in šivilja Nadja Cras-so, tehnik Ludgi Pipan in trg. pomočnica Vilma Tulliach, elekticist Adriano Brandolin in trg. pomočnica Luciana Grdina, cevar Luviano Ma-raldi in trg. pomočnica Marisa Sar-tori, upokojenec Nicold Giraldi in gospodinja Beatrice Trentin, delavec Romano Pauli in trg. pomočnica El-vina Ciacchi, telefonist Lucio Gam-beroni in učiteljica Maria Gabriel-la Vassilich, železničar Mariano A-fernik in učiteljica Rosanna De
Marchi, odvetnik dr. Lorenzo Pi-stacchio in gospodinja dr. Anna Maria Del Pesco, trgovec Bruno Orlan-dini in gospodinja Ersilia Brandolin, električni varilec Atos Luigi Da-gnino in gospodinja Patrizia Var-dabasso, uradnik Bruno Gozzi in gospodinja Marta Markezic, elek-tricist Silvio Buzzai in uradnica Anna Maria Danieli, uradnik Ludano Codarin in igralka Mirella Ludoli, kovač Fulvio Ricri in natakarica Caterina‘Benic, delavec Govino Spi-ga in trgovska Lidia Kobec, inženir Paolo Fisognj in dr. v političnih vedah Flora Cappello, čuvaj Evasio Salvatori in gospodinja Caterina Se-stan, radiotehnik Fulvio Bacicchi in trg. pomočnica Lucia Pescato-re, elektromehanik Roberto Slavec in frizerka Concetta Matrone, trg. pomočnik Giovanni Moruzzi in uradnica Giuliana Corva, uradnik Claudio Zlobez in gospodinja Rosalba Murri, uradnik Gianfranco Lippi in študentka Carla Verbano, mesar Giorgio Venuti in gospodinja Renata Odoni, uradnik Adriano Nicolodi in frizerka Maria Luisa Rabassi, univerz, študent Renzo Fragiacomo in uradnica Patrizia Obran, mesar Mario Surian in uradnica Marisa Micolani, mehanik Carlo Gombač in gospodinja Liliana Triscoli. uradnik Coriolano Petrone in gospodinja
Za vašo poroko ...
«F0T0GRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
Trst, Ul. Oriani 2 (Barrlera)
Giuliana Varini, uradnik Guido Bel-lesi in glasbenik Giovanna Bocca-fichi, pek Vittorio Forza in trg. pomočnica Nevia Valenti, uradnik Bruno Duda in gospodinja Gloria Za-rich, scenograf Nevi*, Perez in u-radnica Daniela de Rota, uradnik Marsigiio in trg. pomočnica Grazia Rossi, industrijski izvedenec Livio Furlani in uradnica Nadia Peschier, natakar Guido Lubiana in frizerka Agnese Cesaria, uradnik Ruggiero Fiorella in gospodinja Laura Stra-gapede, benrinar Armando Bergamo in delavka Rita Dessardo, uradnik dr. Enrico Merlak in uradnica Maria Laila Antonaz, Uradnik Bruno Soffici in gospodinja Angelina To-zio. trgovec Claudio Germani in bolničark® Luciana Scarpato.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossetti - Emili, Ul. Combi 19, Al Samaritano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, C. S. Giacomo 1, Grigo-lon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1, Ai Due Mori, Trg UnitA d'Italia 4, Al S. Lorenzo, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj).
LOTERIJA
BARI	36	85	24	34	53
CAGLIARI	49	64	27	9	15
FIRENCE	83	36	37	6	42
GENOVA	75	3	18	60	40
MILAN	18	60	71	53	90
NEAPELJ	64	44	38	41	17
PALERMO	40	58	86	34	42
RIM	48	21	88	56	83
TURIN	79	60	8	32	46
BENETKE	63 54 ENALOTTO		68	1	41
X X 2	2	1 2 X	X 2		2 X	1
ENALOTTO
Kvote: 12 točk — 7.946.000 lir, 11 točk — 222.300 lir, 10 točk — 18.600 lir.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni doni — Mula dvorana GOSTOVANJE EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA «GLEJ»
IZ LJUBLJANE
«SPOMENIK G»
satirični hapening po motivu Bojana Štiha
V sredo, 29. marca, ob 20.30.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM in MLADINSKI KROŽEK - TRST priredita gostovanje
SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA iz Trsta
V sredo, 29. t. m. ob 20.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. della Ginnastica 72
Norman Barrash - Caroll Moore
CVETJE
HVALEŽNO
ODKLANJAMO
Komedija v treh dejanjih
V torek,
28. marca ob 20.30 bo predavala v Slovenskem klubu
dr. Marinka Jakopič - Garbajs, psihiater v Ljubljani, o aktualni temi
KAJ JE TOKSIMANIJA IN TOKSIMANIJA MLADIH
Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni zlasti zdravniki, profesorji, učitelji in mladina.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira
letovanje
v Zg. Gorjah pri Bledu
Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11.30 na sedežu v Ul. Geppa 9 v Trstu.
športni krožek «KRAS»
priredi v torek, 28. t. m. ob 20.30 v šolski telovadnici v Sa-ležu
KULTURNI VEČER
Nastopila bosta pevski zbor «Srečko Kumar* iz Repna in gledališki igralec Stane Raztresen Vljudno vabljeni!
OBČNI ZBOR
SINDIKATA, SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU
JUTRI, 27. marca 1972 bo v Kulturnem 'domu ob 17. uri 17. občni zbor sindikata.
Dnevni red:
—	Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva
—	Branje lanskega zapisnika
—	Poročila in razprava
—	Razrešnica in volitve novega odbora
—	Razno.
Pismene predloge naj člani predložijo odboru do 17. ure 27. marca 1972. Če kdo pomotoma ni prejel vabila, ga lahko dobi ob začetku občnega zbora.
KULTURNI DOM
Danes, 26. marca, ob 16. uri, gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice:	Carlo
Goldoni «Primorske zdrahe*.
Jutri, 27. marca, ob 17. uri, Občni zbor sindikata slovenske šole v Trstu.
V	sredo, 29. t. m. ob 14.30 Tennessee Wiliiams »Tramvaj poželenje*.
V	sredo, 29. t. m. ob 20.30 gostovanje eksperimentalnega gledališča »Glej* iz Ljubljane »Spomenik G* — Mala dvorana.
V	četrtek, 30. t. m. ob 17. uri Tennessee Wiiliams »Tramvaj poželenje*.
Za Slovensko gledališče so vstopnice v prodaji vsak delavnik od 12. do 14. ure: ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265).
VERDI
Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih tretja predstava opere «Boris Godunov* v izvirni izdaji M. Musorgskega. Dirigent Oskar Da-non. Režija Gian Carlo Menotti. V glavni vlogi nastopa Richard Cross, v ostalih pa Sergio Tedesco, Luigi Roni, David Ogg, Alfredo Mariotti, Marco Pagliacci, Gabriella Novielli, Bruna Baglioni, Paolo Mascotta, Antonio Liviero, Florindo Andreoli, Ada Pinelli, Enzo Viaro, Vito Susca, Athos Cesarini, Dario Zerial. Postavitev s festivala v Spoletu.
Zbor je uvežbal Gaetano Riccitelli. Sodelujejo »Piccoli Cantori della cit-tš di Trieste* pod vodstvom Edde Galvano.
Pri blagajni gledališča (tel. 31-948) se nadaljuje prodaja vstopnic.
POLITEAMA ROSSETTI
Jutri bo na pobudo Teatra Sta-bile nastop »Modem Jazz Quarteta». Člani Koncertnega društva bodo imeli isti popust kot abonenti Teatra Stabile. Ansambel sestavljajo vibrafonist Milt »Bags* Jackson, pianist John Lewis, kontrabasist Percy Heath in tolkač Connie Kay.
« • «
Danes ob 16.30 predstava v trža škem narečju «Zadnji dan pusta*.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE CARLO GOLDONI
PRIMORSKE ZDRAHE
Komedija v dveh delih
V primorsko narečje prelil dr. Mirko Rupel Scenograf: Matjaž Turk Kostumograf: arh. Milena Kumar Glasbena oprema: Ivan Mignozzi Režiser: MARIO URŠIČ Danes, 26. t. m. ob 16. uri Abonenti SG imajo 50% popusta
Dr. SONJA MAŠERA
bo odsotna
od 29. marca do 11. aprila 1972
Kino
Nazionale 15.00 «Quattro tocchi di campana...*. Kirk Douglas in Johnny Cash. Film (vestern v barvah.
Fenice 15.00 «1 cani di paglia non sanno difendersi dalle avversita e non reagiscono alle offese. Essi su-biscono supinamente il loro destino. Talvolta pero i cani di paglia pren-dono fuoco*. Dustin Hoffman. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 14.30 «Terrore cieco*. Mia Far-row. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 14.30 «Milano calibro 9». Gastone Moschin, Barbara Bouchet, Philippe Leroy, Frank Wolff, Luigi Pistilli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00—22.10 «Roma*. Barvni film režiserja Federica Fellinija. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 14.30 «Forza G», Riccardo Sal-vino, Barbara Bouchet, Pino Coliz-zi. Barvni film.
Alabarda 15.00 «Dopodiche uccide il maschio e lo divora*. Marisa Mell, Stephen Boyd. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.00 «La classe operaia va in paradiso*. Gian Maria Volonte. Režiser Elio Petri. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 15.00 «Un’anguilla da 300 mi-lioni*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristailo 15.00 «Permette, Rocco Pa-paleo*, Marcello Mastroianni. Barvni film.
Capitol 15.00 «L’amante delFOrsa Maggiore*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Giuliano Gemma in Senta Berger.
Moderno 14.30 «Armiamoci e partite*. Franco Franchi in Gkeio Ingrassia. Barvni film.
VlttoMo Venet« 14.30 «La notte-j cho Evelyn usci dalla tomba*. Anthony Steffen in Marisa Malfatti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 14.30 «Zeppelin». Michael Jark in Elke Sommer. Barvni film.
Astra 14.00 «Gli aristogatti*. Walt Di-sneyev film v barvah.
Abbazia 14.30 «Stanza 17-17 palazzo delle tasse ufficio imposte*. Ugo Tognazzi, G. Moschin in P. Leroy. Barvni film.
KINO «|R|S» PROSEK
danes ob 16. uri:
RAPINA RECORD A NEW VORK Kinemaskop v barvah. Igra Sean Connery.
šola Glasbene matice - Trst
V torek, 28. marca 1972 tretja interna produkcija gojencev.
Dvorana «J. Gallus*, Ul. Manna 29. Začetek ob 20. uri. Vljudno vabljeni!
Razstave
V	Kulturnem domu antološka razstava grafike Avgusta Černigoja.
Demetrij Cej razstavlja svoja dela v galeriji Go-Go v Hruševici pri Štanjelu. Razstava bo odprta do 31. t.m-
V	avli hotela Tabor v Sežani razstavlja do 30. t. m. Franco Punis. Punis je že lani sodeloval na kraškem ex-tempore in sodeloval v galeriji 2xGO v Hruševici.
V	občinski galeriji razstavlja Mino Rigotti.
V	galeriji Cartesius razstava del tržaškega slikarja Comachina. Trajala bo do 14. aprila.
V	galeriji »La Lanterna* razstavlja svoja dela slikar Dino Predonzani. Razstava bo odprta mesec dni, do 24. aprila.
V	galeriji Torbandena razstavlja do 12. aprila slikar Decillia.
V	Tržaški knjigarni razstavlja svoje najnovejše grafike s kraškimi motivi Edvard Žerjal. Razstava bo h'®' jala do konca aprila.
Izleti
Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. in 1. 5. 1972 v Kranj-ko goro. Cena 10.500 lir.
Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu. Ul. Fabio Filzi 8.
Mali oglasi '
«CITROEN» — mehanična delavnica Samarittani in Micco in prodaja nadomestnih delov v UL Rittmeyer 4/8-Prodajam BAR v Boljuncu. Oglasite se na št. 211.
Trgovsko podjetje, petdeset let obstoja, trgovina in skladišče V središču Trsta, široka licenca za prodajo na debelo in drobno tehničnega. industrijskega in ladijskega materiala, na prodaj s pogoji, ki jih je treba določiti-Pisati na redakcijo pod «Trgovsko podjetje*.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta
Alojza Hareja
se iskreno zahvaljujemo. vEosebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli h0' čin počastili njegov spomin.
Žena Otilija in sin Albin z družino
Trst, 26. marca 1972
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali >n spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta
Giovannija Spadara
se toplo in iskreno zahvaljujemo.
žena in sinova z družinama
Križ, Trst, 26. marca 1972
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago
VERO COTIČ vd. SIRK
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, godbi in pevskemu zboru PD Vesna ter vsem tistim, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
žalujoči svojci
Križ, Trst, Buenos Aires, 28. marca 1972
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
CEZARJA KALCA
Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru «Lipa», športnemu društvu «Zarja*, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča družina in sorodstvo
Bazovica, 26. marca 1972
V soboto, 25. marca nas je za vedno zapustil naš dragi
ARMIN ZUPAN
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 27. t. m. ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena Marija, sin Daribor, brata Kazimir in Srečko z družinama ter vsi drugi sorodniki
Trst, 26. marca 1972
:i anevmk
PRIJAVA DOHODKOV «VANONI»
KAKO SE IZPOLNJUJE RAZPREDELNICA «F»
Namenjena je trgovskim, profesionalnim, industrijskim in obrtniškim zavezancem, ki zaposlujejo delavce in uradnike
Razpredelnica F je namenjena davčnim zavezancem, ki se ukvarjajo s trgovskimi, profesionalnimi, industrijskimi sili obrtniškim dejavnostmi, ki zaposlujejo delavce in uradnike.
V zadnji razpredelnici (G) morajo hiti zbrani podatki o vseh dohodkih zavezanca, njegove žene in nedoraslih sinov in hčera. (V primeru sinov in hčera se vpiše samo morebitni dohodek od kapitala, vrednotnic, itd,, ne pa dohodek od odvisnega dela).
Razpredelnico morajo po vsem tem izpolniti:	1. delavci, name-
ščenci in upokojenci, ki imajo na leto nad 960.000 lir čistega dohodka; 2. delavci, nameščenci in upokojenci, ki imajo poleg dohodkov od odvisnega dela še druge do-* hodke, če skupen letni iznos presega 960.000 lir; 3. delavci, nameščenci in upokojenci, ki razpolagajo tudi z dohodki drugih družinskih članov, če letni iznos presega 960.000 lir; 4. spolovinarji in koloni, katerih katastrski dohodek, pomnožen s koeficientom 36. vrže nad 960 000 lir; 5. lastniki zemljišč, pri katerih vsota domdnikalnega dohodka, pomnožena s faktorjem 24 in agrarnega dohodka, pomnoženega s faktorjem 36, presega 960.000 lir; 6. lastniki stavbnih nepremičnin, katerih obdavčljivi dohodek presega
960.000	lir; 7. industrijoi in trgovci z več kot 960.000 lir čistega letnega dohodka; 8. zakupniki dobavitelji. kmetijski najemniki, obrtniki, profesionisti umetniki in uživalci drugih dohodkov, če čisti skupen dohodek presega 960.000 lir.
Razpredelnico mora izpolniti tudi zavezanec, ki bi sam ne imel dohodkov, a ki razpolaga z dohodki drugih družinskih članov. V tem primeru bodo družinski člani izpolnili in podpisali ustrezne razpredelnice. sestavljavec prijave pa
bo izpolnil in podpisal razpredelnico G.
Podatki v tej razpredelnici služijo davčnim uradom za odmerjanje dopolnilnega davka. Zakon v tej zvezi določa vrsto odbitkov, ki so deloma že navedeni v sami razpredelnici.
Odbiti smemo naslednja bremena:
1.	Vsoto, ki smo jo v letu 1971 izdali za razne davke (na zemljišče in stavbne nepremičnine, dohodninske in družinski davek, itd.);
2.	premije, ki smo jih vplačali zavarovalnici za življenjsko zavarovanje. Drugih zavarovalnih premij (požar, civilna odgovornost, nezgode itd.), pa ne smemo odbiti;
3.	obresti na posojila, .ki, niso vezana na gospodarske delavnosti (industrija, trgovina, obrt. itd.) in druga podobna bremena. Tako smemo na primer odbiti Obresti na Posojilo, ki smo ga najeli za odkup stanovanja ali hiše;
4.	kdor prijavi dohodek od odvisnega dela (delavec, nameščenec, upokojenec) sme odbiti do 20 odst. tega dohodka za kritje prevoznin stroškov, za nabavo kniig in za druge potrebe v zvezi z delom. Odbita vsota pa ne s
360.000	lir.;
5. za vsakega družinskega člana v breme davčnega zavezanca se v letošnji prijavi dohodkov odbije po 100.000 lir in ne več po 50.000 kakor poprej (člen 4 zakona štev. 801 z dne 28. oktobra 1970); nadalje odbijemo «fiksno vsoto* 240.000 lir, ki je že natiskana v prijavi.
• Slovensko gospodarsko združenje
obvešča, da bo v tednu od 27. marca do 3. aprila zapora javnih lokalov zaradi obveznega tedenskega počitka, fakultativna.
ZAHVALA
• Dolinske žene se zahvaljujejo domačim godcem, pevcem in vsem, ki so sodelovali in kakor koli prispevali, da je letošnji praznik žena lepo uspel.
uiednUtm
OB RAZSTAVI JOŽEFA RESSLA
Ko vsem, zlasti mladini, priporočam obisk nadvse zanimive Resslove razstave v palači Costan-zi, bi Vas prosil, da objavite te drobne pripombe.
Genialnemu izumitelju ladijskega vijaka, je bilo mesto Trst (ki se prišteva med svetovna pristanišča) res skopo v priznanjih. Kotiček v pomorskem muzeju in poimenovanje predmestne (zakotne) ulice (stopnišče) s tremi hišnimi številkami: to je vse. Na razstavi je lepo razvidno, kako so Resslov spomin počastili na Dunaju, v Ljubljani in drugod. (Celo z izdajo spominskih poštnih znamk in bankovcev).
Zato bi bilo prav, da mestna občina Trst, kjer so bili pirvi poskusi epohalnega izuma, posveti vsaj skromno ploščo na hiši, kjer je izumitelj prebival. Na razstavi je fotografija te hiše brez naslova in nisem utegnil raebrati, kje se nahaja.
Jožef Ressel je bil, kot znano, vse svoje življenje gozdar (nazadnje strokovnjak za les pri avstr, vojni mornarici). V tem pogledu je bil med prvima (če ne prvi) pobudnik pogozdovanja Krasa. Mar ne bi bilo lepo, če bi mu naša dežela posvetila spomenik, ki bi opozarjal na to njegovo pravzaprav izumiteljsko delo? V Trnovskem gozdu, ki ga je Ressel upravljal in kjer je zgradil prvo dostopno cesto iz Solkana, so se mu oddolžili s spominsko ploščo. Zakaj ne bi pobudo posnemali tudi pri nas? Morda bi se tako dala njegovemu imenu pridružiti še imena drugih pionirjev kraškega pogozdovanja.
Ob sijajno urejeni razstavi bi vprašal prireditelje iz Slovenije, zakaj se na velikem napisu pri vhodu in drugje sramujejo imenovati svoje glavno mesto Ljubljana — namesto Laibach?
Stanislav Oblak
Prizor iz Goldoni-Ruplovih «Primorskih zdrah«, s katerimi bo danes popoldne ob 16. uri gostovalo v Kulturnem domu v Trstu Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Delo je režiral naš tržaški režiser Mario Uršič
iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRIŠLA JE POMLAD V DEŽELO
Op. ur. Prav danes objavljamo na kulturni strani članek o Resslovi rimi«. *^u- , razstavi, kjer navajamo povsem presegati enake ugotovitve, kot pisec gornje-I ga pisma.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE TRST - GORICA
IV. DRUŽABNI IZLET IN AVTOMOBILSKA OCENJEVALNA VOŽNJA AOV 72
V KRANJSKO GORO
30.4. in 1.5. 1972 — Cena 10.500 Ur
Vpisovanje na sedežu SGZ, Ul. Filzi 8, tel. 37-808 — V Gorici pri Danilu Waltritschu, Ulica XIV. maja 18, telefon 87-040
VPISOVANJE SE BLIŽA H KONCU — POHITITE!
Mestni izletniki naj le prihajajo na Kras toda spoštujejo naj naravo in kmetov trud
■v
Malo sadnega drevja - Novi vinogradi - Pritožbe Stivančanov
Pomlad je prišla v deželo brez zamude, celo bolj zgodaj kot je zapisano v koledarju. Mandeljni so že ocveteli, v Miljskih hribih, v Bregu in na spodnjem Krasu zdaj cvetejo hruške, breskve, češnje in češplje. Lepa je pokrajina, ko cveti sadno drevje, zlasti breskve, toda vedno manj je pri nas sadnega drevja, nikjer novih nasadov. Današnji otroci ne vedo, kako okusne so bile drobne kraško breskve.
Kmetje, zlasti vinogradniki, imajo zdaj dela vrh glave, ker je vse v zamudi zaradi deževnega zimskega vremena. Zime, razen nekaj dni poledice, skoraj ni bilo, v blatu in dežju pa ni bilo mogoče nobeno delo v vinogradih, zato ga je zdaj več in je treba pohiteti. V Bregu veže stari oče trte, vnuk mu pomaga. Kako lepa lega, tam pod Borštom, za trte, za zelenjavo in povrtnino, če bi bilo dovolj delovnih rok in vode. Spodaj, tam pri Boljuncu je ogromen cementni tovarniški kompleks, izginile so trte in boljunski kmetje. Na Krasu čistijo travnike in orjejo njive. Ob cestah, po kmečkih poteh, na pašnikih in na travnikih parkirajo mestni izletniki svoje avtomobil'1 Kmet čisti in trebi, brezvestni izletniki pa puščajo papirje in škatle. Ko bo zrasla trava, bo škoda še večja. Vedno več je izletnikov in avtomobilov, vedno več škode. Lepo in prijetno je zdaj na podeželju, kdo ne bi privoščil me ščanom, zlasti otrokom, da se v naravi naužijejo sonca in dobrega zraku, toda izletniki naj spoštuje jo naravo in kmetov trud. Manj v Bregu, več pa na Krasu opažamo nove vinograde, vedno več zapuščenih paštnov pa je pod Križem in Kontovelom.
Na včerajšnjem popotovanju po Krasu smo se ustavili tudi v Štiva-nu, ker je bilo na zadnji seji občinskega sveta slišati pritožbe s tega kraja. Mast na avtocesti je dograjen, a ne še dokončan Skoraj dve leti so ga gradili in zato preusmerili promet za Gorico. 2a Medjo vas so postavili začasen železen most, ki ga bodo kmalu premestili v Vižovlje, kjer bodo nad avtocesto začeli graditi nov most. Bo tudi tam šlo tako na dolgo? Štivančani, ki stanujejo blizu mosta čakajo, da bo dokončan in da
bodo odstranili železni most, saj bi jim kmalu odpovedali živci zaradi hudega ropota čez most in min za gradnjo avtoceste. Stekel bo redni promet po cesti za Gorico, po spodnji glavni cesti Trst - Tržič drvi avto za avtom, vaščani pa bi želeli malo več varnosti na cesti, zase in za svoje otroke. Ali ne bi kazalo postaviti znake za omejeno brzino? Še nekaj drugega si želijo v Štivanu, da bi namreč popravili in uredili poti, ki so jih poškodovali pri gradnji tržaškega vodovoda. Velika luknja ob poti, tik nad izvirom Timave, bi morala biti bolje zavarovana, pot pa popravljena.
Povedati moramo še to, da je občinska uprava postavila dvojezične napise tudi v štivanu, kot po drugih vaseh devinsko - nabrežin-ske občine.
Alojzu Hareju
V SiOVO
Spet smo se zbrali znanci na otožnem kraju, ob mrtvaškem odru, da srno se poslovili od umrlega prijatelja ter ga spremili na njegovo zadnjo pot. Ta dragi prijatelj je bil Lojze Harej, ki nam ga je pred dnevi ugrabila smrt. Čeprav nam je bdilo znano, da je zadnje čase precej bolehal, nas je vest o njegovi smrti zelo prevzela. Saj je bil pokojni Lojze (ali «Gigi», kot smo mu pravili) vsem iskren in res dober prijatelj. Vedrega značaja, si je pridobil naklonjenost v
vsakem okolju, bodisi v zasebnem
Davčne prijave v slovenščini
•V***■*•*•■*•	***+■•»• «**■** •••<**'<**	**»*.<-,	m«*»n— .»«», —	w.	......
n*i*s v ■ •' Kt* «j v m a >,<ji ? i? ■ * i > ■
...........— v
(Kontno besedilo ssnkona o neposrednih Juvklh, odobreno s odlokom predaednik« Republik* at. b45 dne J*J. j<»n.
Fodpiottal (1) .............
v «•>»•»•«•*•»*•»»•«> obo 4 n •••»«••«»*•••»»*» po puKlicu **♦*.*♦,.*
1970 iu »o navezani ▼
. .*’W ..V.,. ^	. L-Zhvl ;«f>6tVo'.....* -........»v,-
...... 4rr (ž) ........................ davčno pr.ištojen v
aturtujoe V ulioi	#».*...
• *<»»»•»»*•* • »«*•»«*•••
4 •«.,*,*. ♦	8	ja tipbOvU*, ki jih jp	v le tu ,
ob r*u « c i h (A) *•*•*••••••»»»,..........
Dohodki prejanjega- davčnega lot« * o trll-i pri juvl Jeni oxu*l^'r	:
življenju, bodisi na delu. Vso dolgo dobo svojega življenja, ki jo je preživel v Trstu, je ostal zvest svojemu narodu, bil je odkritega značaja ter je tak ostal do konca svojih dni.
Med zadnjo vojno se je takoj vključil v osvobodilno borbo; bil je aretiran ter avgusta 1944 leta odpeljan v zloglasno taborišče Bu-chemvald od koder se je vrnil po končani vojni.
Lojze Harej je bil doma iz Lipe na Krasu, kjer se je rodil pred 75 leti. Od tam je prišel v Trst, kjer se je zaposlil v Javnih skladiščih. Zadnja leta je užival zaslužen počitek v krogu svojih dragih in prav iz tega mirnega življenja ga je pred dnevi iztrgala smrt.
Naj ti bo, Lojze, lahka zemlja, kjer počivaš!
Prizadeti družini iskreno sožalje šentjakobskih prijateljev in Primorskega dnevnika.
L. P.
ŽIVLJENJSKI JUBILEJ ZASLUŽNEGA BORCA
Doro Furlanič-šestdesetletnik
Pretekli teden je delegacija komisije za vprašanja predvojnih komunistov in drugih revolucionarnih delavcev, ki deluje pri komiteju obalne konference ZK v Kopru, obiskala Dora Furlandda, zaslužnega borca za delavske pravice in predvojnega člana KP.
Člani delegacije so mu izročili tovariška voščila ob njegovem življenjskem jubileju z željo, da bi čimprej okreval in se vrnil k vsakdanjemu delu.
Pri obujanju spominov na prehojeno življenjsko borbeno pot sem zabeležil naslednje; Rodil se je 11. marca 1912 na Škofijah. Izhaja iz napredne delavske družine. Zaradi takratnih gmotnih razmer v družini se je zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu, ko mu je bilo komaj 14 let. V napredno delavsko gibanje se je vključil že leta 1926, ko je sodeloval v stavki in zaradi tega ostal tudi brez dela. Ponovno se je zaposlil leta 1927 v tovarni Sv. Roka v Miljah. Zaradi akcije, ki so jo organizirali in izvedli mladi komunisti, je bil leta 1935 aretiran. Ponovno je bil aretiran leta 1938 in bil po nekaj dnevih strašnega mučenja poslan v konfinacijo na otok Ventotene. Na omenjenem otoku je bil vključen
v	organizacijo mladih komunistov in je obiskoval posebno marksistično šolo. Leta 1938 je bil sprejet za člana KP na otoku Ventotene, na katerem je bilo konfiniranih veliko članov KP. Ko je leta 1939 prišel domov, se je ponovno zaposlil v tovarni Sv. Roka v Miljah in je delal v neposredni povezavi z milj-sko organizacijo KP Julijske Krajino
Sodeloval je na sestanku odbora Osvobodilne fronte, ki je bil decembra 1941 v Plavjah v Jamško-
vi	hiši. Tega sestanka se je udeležil tudi Oskar Kovačič, član CK KPS in organizator NOB v Trstu in Istri. V tistem času je sodeloval tudi z drugimi uglednimi komunisti kot so Alma Vivoda, Stjen-ka Šibelja itd. V letih 1941-42 je sodeloval v številnih oboroženih akcijah na omenjenem območju, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta. Zaradi aktivnega in organiziranega dela za NOB je bil ponovno aretiran še z nekaterimi komunisti 30.9.1942 in po mučenju v tržaških zaporih poslan na otok Ustica. Na tem otoku je bil član komiteja KP. Ko so preseljevali taboriščnike iz otoka Ustica v taborišče Frosinone Rinici, mu je uspelo pobegniti. Po osmih dneh iskanja zveze je bil ponovno aretiran in poslan v zapor Maida pri Catanzaru. Iz zapora so ga osvobodili zavezniki 13.9.1943. Po prihodu iz zapora je nekaj časa delal
na komiteju KP v Catanzaru. Bil je tudi delegat na sestanku vseh strank v Bariju, ko je bil sprejet sklep, da se odstrani monarhija. Kmalu nato je dobil zvezo s partizanskim taboriščem Gravina in je jeseni 1943 vstopil v NOVJ. Nekaj časa je bil vodni delegat in pomočnik politkomisarja čete v HI. prekomorski brigadi. V V. prekomorski brigadi je bil politkomisar čete v III. bataljonu, nato pa politkomisar art. baterije v Cankarjevi brigadi. V JA je dosegel čin kapetana. Za zasluge v NOB je odlikovan s številnimi odlikovanji. Po demobilizaciji leta 1946 je delal kot član okrajnega komiteja v Miljah, nato je bil sekretar SIAU okraja Milje, ter sekretar okrožnega odbora ZB in političnih pregnancev cone «B». Od leta 1948 do leta 1954 je bil sekretar okrajnega komiteja
Spoštujmo Kras!
Tržaška pokrajina, v soglasju z občinami Trst, Zgonik, Repen-tabor, Devin - Nabrežina, Dolina in Milje ter z avtonomno turistično ustanovo za Trst in Sesijan in s tržaško pokrajinsko turistično ustanovo, ponovno poziva tiste, ki imajo namen, spričo lepega vremena, opraviti krajše izlete na Kras, naj spoštujejo harmonijo, čistočo in celovitost tega področja.
Pozivajo obenem izletnike, naj ne hodijo po travnikih, naj ne mečejo odpadkov katerekoli vrste in naj ne vstopajo v zasebne lastnine, naj ne trgajo vej v cvetju, naj ne poškodujejo nasadov, ki jih prebivalci Krasa z ljubeznijo gojijo, še posebno ker predstavljajo pomemben del njegovega premoženja.
aiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimimiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuimiiiiiu
!yrTj	<v»., , *■	■, 'V |	.*•■* f. v v ».
(1)	Raploutl pri tia>iit in la® razločno iti po »oanostl » ttelbuilai orkani.--
(2)	Rnv*«tt. ton, »vtieo in l*-to rojntm. ~	bpHnJon* obraze*,.
. > Ul
!
*
'i
•1

lJUJLSJULkM
Ta'tiskovina v* 1> ».* večino' rtavkoplitoovalcav, ki _uo- fizičn« au*U* , in
Davčna uprava se je končno odločila in napravila nov korak v upoštevanju pravic, ki nam pripadajo na osnovi člena 5 Posebnega statuta od 5. oktobra 1954. Te dni
je razmnožila po posebnem postopku tipkane obrazce za letne prijave dohodkov v slovenščini. Obžalujemo, da tega ni storila že prej in da ni o tem obvestila javnosti. Graj* vredno je tudi to, da se
mora davkoplačevalec, ki želi slovenski obrazec, potruditi v 3. nadstropje v sobo št. 93 k gospodu Rosmanu, načelniku I. oddelka, medtem ko delijo italijanske obrazce kar v pritličju. Objektivno pre-
sojano je tudi to diskriminacija. Druga pomanjkljivost pa je ta, da davčna uprava še ni poskrbela za tisk obrazca F v slovenskem prevodu.
Za spomenik padlim iz Križa so darovali: Giovanna Antonini 10.000 lir, Marija Kobau, št. 229. 5000 lir, Ivan Sulčič, št. 224. 10.000 lir. Ferdinand Košuta, št. 254, 2000 lir, Rudi Pahor 1000 lir. Alojz Švab 1000 lir, Ambrož Švab 1000 lir, Miro Sedmak 1000 lir, Zofi in Odon Sedmak 1000 lir, Mario Sirk 1000 lir, Herman Švab 1000 lir, Josip Batič 5000 lir, Bogo Samsa 5000 lir, Ivan Košuta 3000 lir. Kristjan Košuta 5000 lir, Dušan in Božena Košuta 5000 lir, v spomin strica Franca daruje Milan Kobau 2000 lir, v spomin brata Josipa daruje Angel Košuta 5000 lir, N. N. iz Križa daruie 100 000 lir, Zveza demokratičnih žena iz Križa ob priliki mednarodnega praznika žena 8. marca daruje 70.000 lir.
Odbor za postavitev spomenika padlim partizanom v Križu se vsem, ki so prevevali v ta namen iskreno zahvaljuje.
« « «
V	počastitev spomina Lazarja Kocjančiča ob tretji obletnici smrti darujejo vdova, hčerka in vnuka 5000 lir za športno združenje «Bor».
Ob 10. obletnici smrti Valerije Si-love darujeta hčerki Milena in Danila 5000 lir za Dijaško matico
Za spomenik padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkov-ca sta darovala Stanko Jazbar 30.000 lir, Miro Brajkovič iz Legnana 10.000 lir.
Od prostovoljnih prispevkov, ki so jih dolinske žene nabrale ob letošnjem mednarodnem prazniku žena, darujejo 5000 lir za domače godce, 5000 lir za PD ^Valentin Vodnik* in 15.000 lir za spomenik padlim partizanom v Prebenegu.
Stanislav Legiša daruje 5000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem.
Gabrijel Jurdševič daruje 5000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem.
V	spomin pred 27 leti padlega Bogdana daruje družina Oblak 5000 lir za športno združenje «Bor».
Karlo Furlan s Proseka daruje 1000 lir za spomenik padiim partizanom v Gabrovcu.
V	počastitev spomina Dok. tovariša Alojza Hareja - Maksa daruje Grozdana 1500 lir za spomenik padlim IV. okraja — Škeden.i, Ko-lonkovec. Sv. Ana in Donijo.
N.N. daruje 5000 lire za spomenik padlim v IV. okraju — Skedenj, Kolonkovec. Sv. Ana in Dom.jo.
Za gradnjo kotalkarske plošče ŠD «Polet» na Opčinah so prispevali: Pepi Gorkič 10.000 lir, Ivo Gorkič 5000 lir, dr. Robert Hlavaty 3000 lir, fotograf Umberto Russo 10.000 lir, Giannii Gnjezda 1000 lir, Nussdorfer Sosič 1000 lir, Nadja Žerjal 5000 lir, Uči Dolenc 10.000 lir, restavracija «Diana» 5000 lir, N. N. 1000 lir, Gostilna Max 2000 lir, trg. Di Sciasoio 1000 lir, trg. Bruno Brescia-ni 5000 lir, ribarnica Aldo Perd 1000 lir, cvetličarna Pascolini 1000 lir, trafika Marizza 3000 lir, trg. Ca-s tel lani 1000 lir, Mario Sikič 1000 lir, Angela Sosič 2000 lir, Karto Sosič 2000 Ur, Jolanda Sosič 1000
lir, Genio Sosič 500 lir, Jolanda Valič 500 lir, Ivanka Škrlavaj 1000 lir, Elena Sosič 200 lir, Sonja Froglia 500 lir, Vetka Sosič 1000 lir, Mira Hrovatin 500 lir, Franko Citer 1000 lir, Irene Ulgheri 1000 lir, Magdi' Pavat 1000 lir, Pavel Guštin 10.000 lir, Maruška Grego-ri 10.000 lir, Sara Tavčer 10.000 lir, Ivo in Vera Volpi 10.000 lir, Franka in Norma Zoch 10.000 lir, Peter Filipčič 6000 lir, arh. Darij Jagodic 5000 lir, Ivan Sosič 2000 lir, dr. Tullio Poldini 5000 lir, Ludvik Purič 5000 lir, Mariino Bec-cari 5000 lir, Albino Filippi 1000 lir, Marino Danieli 2000 lir, Re-migio Ličen 1500 lir, Marčeto Šva-gelj 5000 lir, Edi Ostreuška 1000 lir, Adrijan Tavčar 1000 lir, Igor Mahnič 1000 lir, N. N. 1000 lir, Ladi Jazbec 5000 lir, Zora Čok 10.000 lir, Ivan Benčina 5000 lir, Cveto Hrovatin 5000 lir, Karto im Zmaga Malalan 5000 lir, Milka Sosič 500 lir, Ludvik Tavčar 1000 lir, Marija Ostrouška 2000 lir, Pepi Grzančič in Ivanka Dolenc 3000 lir, Angela in Ana Brolkova 2000 lir, Keibi Gorup 1000 lir, Danilo Štubel 5000 lir, Alojz Kopun 1000 lir, Marija 1000 lir, Anica Vaclik 2000 lir, gostilna Cavallino 3000 lir, Mirella (gostilna Simonič) 10.000 lir, Ostrouška 10.000 lir. Pepka Vidal 1000 lir, dr. Seraf Hrovatin 5000 lir, Guido Vremec 2000 lir, dr. Ivan Hrovatin 3000 lir, Mirko Gruden 2000 lir, Slavica Hrovatin 1000 lir, Anton Hrovatin 2000 lir. Albin Križman 5000 lir, Alojz Danev 1000 lir, Drago Danev 3000 lir, Zora Hrovatin 1000 lir, avtomehanik Ludvik 1000 lir, brivec Riko 1000 lir, diskoteka Decibel 5000 lir, družina Danev 5000 lir, mlekarna Wilhelm 2000 lir, gostilna Vremec 2000 lir, bar Central 2000 lir.
V počastitev spomina pok. Ane Flego daruje prof. Karel Sancin 2500 Mr za spomenik padlim v Skednju, na Kolonkovcu in pri Sv. Ani.
Klima Pavla dairuje 1000 Mr za spomenik padlim v Skednju, na Kolonkovcu in pri Sv. Ani.
Namesto cvetja na grob pok. Cezarja Kalca darujejo za spomenik padlim v NOB v Bazovici: Anton Marc (Pezdaša) 5000 lir, Just Grgič 1000 lir, ŠD Zarja 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Cezarja Kalca daruje Miro Kalc in družina 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici in 3000 lir za Bazoviški dom.
V	počastitev spomina pok. Cezarja Kalca daruje Srečko Križmančič (Fo-gonov) 1000 lir za ŠD Zarja.
Za ŠD Zarja darujejo Anton Grion 7.700 lir, N. N. 2000 lir, Jožko Pečar 1000 lir, Pavla Marc (Tehova) 1000 lir.
Na proslavi praznika žena v Boljuncu so žene zbrale 10.000 lir za domačo godbo in 5000 lir za PD »France Prešeren*.
V	spomin Vladija Sancina daruje Zorka Sancin 2000 lir za Dijaško matico, 2000 lir za Glasbeno matico, 2000 lir za PD «Ivan Grbec*, 2000 lir za dom »Jakob Ukmar* v Skednju in 2000 lir za šoto - spomenik NOB v Cerknem.
Ob predvajanju filma serije VOS «V mreži* v Bazovici poklanja PD »Lipa* zbrani znesek prostovoljnih prispevkov 10.500 lir za spomenik padlim partizanom v Bazovici.
Med darovi in prispevki, objavljenimi v nedeljski številki je pri prispevku Armida Ukmarja pomotoma izostalo, da je znesek daroval v počastitev spomina pokojnega očeta.
KPS v Miljah. Zaradi njegove po-Mfcične dejavnosti ga je tudi anglo-ameriška poMcija v coni «A» dvakrat aretirala. Po prihodu v Koper leta 1954 je nadaljeval delo v raznih družbenopoMtičmh organizacijah. Leta 1964 se je upokojil.
Albert Klun
Umrl je Armin Zupan
Včeraj je v tržaški bolnišnici po daljši bolezni umrl zaveden in napreden Slovenec Armin Zupan. Pokojnik se je rodil v Komnu leta 1910, kjer je služboval njegov oče najprej kot avstrijski orožnik, nato pa kot zemljemerec, medtem ko mu je bila mati s Kontovela. Osnovno šolo je opravil v domači vasi, nižjo gimnazijo pa v Ljubljani. Študijev ni dokončal. Vrnil se je domov in se že kot 15-leten deček zaposlil pri
tržaškem LIoydu kot pomorščak. Plul je na potniških ladjah po vseh morjih sveta, vojna na ga je zatekla na v vojaške namene rekviri-rani potniški ladji »Conte Rosso*, na kateri je leta 1941 tudi diživei brodolom pred Catanio, kjer je ladjo potopila zavezniška podmornica Rešil si je goto življenje in se vrnil v Trst, od koder pa so ga poslali v Lovran. Ob kapitulaciji Italije je šel z ženo v Komen, da se od tam pridružil partizanom, vendar so ga Nemci zajeli in odpeljaU najprej v taborišče na Poljsko, od tam pa v Berchtesgaden, kjer je bil zaradi znanja nemščine v nekem uradu. Iz Berchtesgadena pa je na jesen leta 1944 z lažnim žigom, ki mu ga je uspelo izmakniti, lahko pobegnil in se srečno pretolkel v domače kraje ter odšel naravnost v partizane na Kras. Po treh mesecih se je zaradi slabega zdravja vrnil v Trst in deloval na terenu kot pristaš OF.
Po osvoboditvi je dobil zaradi obvladanja angleščine službo pri ZVU, sicer pa se je politično in narodno udejstvoval pri Sv. Alojziju. Po odhodu zaveznikov je spet dobil službo pri Ltoydu kot pomorščak, ven-.dar je prišel ob afriški obali na neki ladji v politični spor z ladijskim komisarjem, zaradi česar so ga odpustih. Nato je dobil službo pri pomorski družbi »Arosa Line* in z njenimi potniškimi ladji križaril na progi Nemčija — Kanada. Nazadnje je bil vkrcan na Gostovih potniških ladjah, ki so križarile zlasti v morjih Srednje Amerike. Zaradi motenj na srcu se je moral že s 56. letom upokojiti in poslej je ostal doma, vendar se je vestno udeleževal vseh naših narodnih in naprednih manifestacij.
Pokojni Armin Zupan je bil dobrega in mirnega značaja, rad se je poveseUl v slovenski družbi, predvsem pa je bil ponosen na svoje slovenstvo in v slovenskem duhu je vzgojil tudi svojega sina Dari-bora.
Naj mirno počiva v domači zamlji, njegovim pa naše iskreno sožalje.
Pravkar smo prejeli
VELIKI ATIAS SVETA
knjigo, ki nam predstavlja svet v tridimenzionalni tehniki. Vezan v umetno usnje in z barvnim ščitnim ovitkom, je slovenski veliki atlas v svetu eden najbolj sodobnih.
Izdala:
Mladinska knjiga — Ljubljana 500 strani 217 zemljevidov 151 barvnih fotografij 37000 imen v indeksu Naročniki vljudno vabljeni, da se oglasijo!
Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška štev. 20 — Telefon 61-792
SHISEIDO - Opčine
Ob 100-letnici ustanovitve bo japonska firma SHISEIDO obdarovala vse svoje odjemalce, do 6. aprila v parfumeriji
KOZMETIKA 90
Opčine, Narodna ul. 120
Lepota je dragocena
ie 100 let jo SHISEIDO vanre
FIMAR
MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA
ELEGANCA
KVALITETA
TRST - TRTESTE Corso Italia 1 Tel. 29-043
PREDNO SE ODLOČITE ZA NAKUP OBLAČIL, VAS VABIMO, DA Sl OGLEDATE PRAVKAR PRISPELE POMLADANSKE MODELE MODERNE IZDELAVE
GORIŠKI DNEVNIK
NEDELJA, 26. MARCA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Mladinska zgodba; 11.50 Vesele harmonike;
12.30	Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Klik, klak; 15.05 Lahka glasba; 15.30 Fabbri; Inkvizicija;
16.30	Zborovsko petje; 17.00 šport in glasba; 18.00 Mali koncert; 19.30 Pratika; 20.45 Lahka glasba; 21.20 Plošče; 22.00 Šport; 22.10 Sodobna glasba.
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 «11 Fogolar*.
KOPER
6.30,	7.00, 12.30, 14.30, 19.15 in
22.30	Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena matineja; 12.00, 12.45, 13.07 in 13.35 Glasba po željah; 14.05 Popevke: 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Kako si na Tolminskem pomagajo sami; 16.15 Polke in valčki; 16.30 On, ona in drugi;
17.00	Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba;
23.00	Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	12.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Mah koncert; 10.00 Maša; 12.00 Plošče; 13.15 Spored s P. Baudom; 14.00 Rakec; 14.30 Plošče; 15.30 in 17.00 Popoldan z Mino: 16.00 Prenos z nogometnih igrišč; 17.30 Variete z G. Bramie-rijem; 18.15 Nedeljski koncert:
19.30	TV glasba; 20.25 Odhod in prihod; 21.15 Jazz; 22.15 Radijska igra.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18.30 in 22.00 Poročila; 7.40 Pojeta G. Gaber in Juliette Greco; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Konec tedna z Raffaello; 12.30 Plošče; 13.00 Kvizi narobe; 13.30 »A1-to gradimento*; 14.30 Popevke;
15.00	»La corridas; 15.40 Klasična glasba; 16.25 in 18.00 Plošče; 17.00 športna nedelja; 18.40 Spored s P. Villaggiom; 20.10 Operni svet;
21.30	Operetni odlomki; 23.05 Lahko noč Evropa.
III.	PROGRAM
10.00 Cherubinijeva opera: Medeja; 13.00 Medigra; 14.45 Baletna glasba; 15.30 Radijska igra; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Nepoznan Tolstoj.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 3.05 Veseli tobogan; 9.05 Koncert iz na-' ših krajev; 10.05 Posebna športna oddaja: Svetovno prvenstvo v smuških poletih «Planica 72»; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta;
17.30	Radijska igra — Kalidasa: »šakuntala*; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.20 Godala za lahko noč; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse.
ITAL. TELEVIZIJA
10.00	Maša; 12.00 V nedeljo opoldne; 12.30 Obed v studiu 7; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja;
15.00	Prenos športnega dogodka;
16.45	TV za otroke: Skrivnost starega mlina in 17.30 Igra številk;
17.45	Rezultati ital. nog. prvenstva;
18.00	Glasbena oddaja; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 Šport in ronike; 20.80 Dnevnik: 21.00 Detektivka: Pikova dama; 22.10 športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Variete: Včeraj in danes; 22.15 TV film: Bratje Gauge.
jfisra
■ | mm v Liiim 'P4f,
iiJjlil
PONEDELJEK, 27. MARCA
TRST A
7.15, 8.15, 11.15, 13.15, 1415, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.29 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Slavni orkestri; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.45 Zbor G. Verdi iz Ronk; 20.00 šport;
TRST
12.10 Plošče: 14.45 Tretja stran;
15.10	Folklorni dokumenti; 15.45
KOPER
6.30.	7.00, 12.00. 14.30, 19.15,
22.30	Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena matineja; 11.30 Operni odlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Plošče; 14.05 šport; 14.15 Zbor Iller-sberg; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Naši zbori pojo; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Popevke; 16.40 Ansambel Mira-mar; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Slovenska glasba 18.00 Poje F. De Andre; 18.15 Plošče;
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00.	12.00,	13.00,	14.00,
20.00,	23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;	8.30 Popevke; 9.15
Vi in jaz; 11.30 Radio za šole;
12.10	«Bit parade*; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček;
16.20	Za vas mlade; 19.10 Kulturna oddaja; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Volilna tribuna;
II. PROGRAM
7.30,	8.30,	9.30,	10.30,	12.30,
13.30, 15.30, 19.30. 22.30, 24.00 Poročila;	7.40	Pojejo	La	Nuova
Equipe 84 in Štepham Stihe; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto graidimento»; 13.50 Kako in zakaj;
14.00	in 15.00 Plošče; 16.00 Draga Rai; 18.40 Vprašaj; 19.00 »Nonna jockey»; 20.10 Kernov portret; 21.00 Plošče'
lil PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 NieJsenove simfonije; 11.45 It. sodobna glasba; 13.00 Medigra;
14.30	Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Dvorakove skladbe:
16.10	Puccinijeva operna; 18.45 Mali planet;
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	9.00.	10.00,	11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.00,	17.00,
18.00,	19.30. 22.00, 23.00. 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb;
9.20	Cicibanov svet; 9.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana;
10.20	Pri vas doma; 12.10 Iz makedonske simf literature; 12.30
.Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.15 Zabavna glasba;
14.10	Med zbori ruskih skladateljev; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.40 Iz del J. Straussa; 16.00 «Vrtilj0k»; 16.40 Z orkestrom Silverstrings; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Lepe melodije; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!;
ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih;
13.30	Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola;
16.30	Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari;
17.30	Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Svet v slikah; 18.20 «1 magnifi-d 6 e 1/2; 18.35 Risanke; 18.45 Na knjižni polici; 19.15 Kulturna oddaja: Življenje v Peruju; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Volilna tribuna; 21.30 Celovečerni film Dnevnik Ane Frank;
23.30	Dnevnik
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Simfonični koncert; 22.10 Danes zvečer govorimo o...
MEDNARODNI ZNANSTVENI SHOD 0 MEJNIH VPRAŠANJIH
Možnost polnega uveljavljanja manjšin je odvisna od njihovega pravnega statusa
To sta v svojem poročilu poudarila dr. Jeršič in dr. Klemenčič iz Ljubljane - Izzivanje istrske begunske organizacije
«V večini obmejnih področij ob jugoslovansko - italijanski in jugoslovansko - avstrijski meji se zelo hitro razkraja klasična agrarna in oblikuje industrijska družba. V nastajanju je tak tip družbe, kjer si človek s svojimi osnovnimi življenjskimi funkcijami zelo hitro širi prostorski radij svojega gibanja. To družbeno in gospodarsko preobrazbo obmejnih področij v veliki meri pogojuje odprtost državne meje. Zapiranje ah kakršno koli omejevanje možnosti prehajanja obmejnega prebivalstva prek meje bi pomenilo zavoro družbenemu in gospodarskemu razvoju ter beg prebivalstva iz obmejnih področij. V pokrajinah na obeh straneh državnih meja se oblikuje družba, ki potrebuje za izpolnjevanje svojih življenjskih funkcij ter za kritje svojih življenjskih potreb vedno več prostora, ki ga ne more omejevati državna meja. Prostorsko relevantne funkcije človekovega življenja moderne industrijske družbe predstavljajo: delo, bivanje, oskrba, izobraževanje, rekreacija, uporaba sredstev in prometnih poti.*
Te besede so vzete iz včerajšnjega referata dveh ljubljanskih znanstvenikov, prebranega na sociološkem zasedanju v Gorici, ki ga prireja Inštitut ISIG. Referat je skupno delo dr. Matjaža Jeršiča, znanstvenega sodelavca Inštituta za geografijo na univerzi v Ljubljani, ter dr. Vladimira Klemenčiča, profesorja geografije na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Poročevalca sta obravnavala vzajemne vplive odprte meje ter še prav posebej definirala vlogo manjšin pri spodbujanju sodelovanja ob takšni meji.
»Možnost polnega uveljavljanja dejavnika prisotnosti narodnostne manjšine v oblikovanju odprte mejne cone — se glasi v zaključnem delu njunega poročila — ki postaja zaradi prepletanja elementov različnih kultur in gospodarstva dveh držav vse bolj privlačna, pa je odvisna od pravnega statuta narodnostnih manjšin. To je od možnosti popolnega uveljavljanja svoje narodne individualnosti v procesu stopnjevanja gospodarskega razvoja in stopnjevanja prepletanja kulture in gospodarstva dveh držav. Prav majhna občutljivost državne uprave in političnih činiteljev za reševanje problemov zaščite narodnostnih manjšin, ogroža v vseh obmejnih področjih ustvarjanje takega vzdušja, da bi se lahko nemoteno vključevalo v utrjevanje odprte meje z vso svojo sposobnostjo tudi prebivalstvo, ki ne pripada večinskemu narodu v državi, čeprav ima zaradi znanja jezikov narodov mejnih držav najboljše pogoje za izpolnjevanje te funkcije.»
Včeraj so se zvrstili na govornici številni znanstveniki, ki so obravnavali posamezne poglede na vprašanja, nastajajoča v obmejnih krajih na Skandinaviji, v osrčju Evrope itd. Zanimiva je tudi ugotovitev univerzitetnega profesorja iz Bruslja Georga Gorielyja, da obstaja konflikt v Gorici med izredno velikim številom spomenikov posvečenih vojni ter prizadevanju po dobrodejnih posledicah odprte meje.
Za kroniko je zanimivo tudi to, da .je ves včerajšnji dan krožil med zborovalci bivši tržaški župan inž Gianni Bartoli, verjetno z namenom, da bi z govornice spustil nekaj svojih tirad iz teorije n »neusahljivi italijanski suverenosti nad cono B».
»Unione degli Italiani - Libera pro-vincia delTIstria in esilio» pa je
JUG. TELEVIZIJA OD 26. MARCA DO 1. APRILA 1972
NEDELJA, 26. marca
11.00 Osnove splošne izobrazbe; 22.10 Jazz na ekranu; 22.55 Po-
9.15 Glasba na snegu; 9.35 Prvo «.45 TV v šoli; J5 M Ruščina; ročila
sr
Don Kihat. Boj za obstanek; 13.25 18.15 Obzornik; 18.30 Jugoslovan Mestece Peyton - serijski film; sto pev« na istrski obali;
14.15 TV kažipot; 14.45 Mladinski Revolucija računalnikov
19.30 Mikroekonomika:
sssas
Vaščani Luga — serijska oddaja; 19-59 Teča’ francoščine; 20.15 oddaja iz cikla Veliki in majhni; 21 20 Din - don zabavno-filasbena Poročila; 20.30 TV film: V slu- 18.15 Obzornik; 18.30 Pesmi na 21.35 Prvo svetovno pr- £hi zla; 21.20 Južni veter; 21.40 smučarskih poletih; Hokej: Jugoslavija-Franaja
SREDA, 29. marca
19.05 II. del: Gorske
KOPRSKA BARVNA TV
16.00 Hokej: Jugoslavija—Poljska; 19.30 Otroški kotiček: Cirkus; 20.15 Poročila; 20 30 Grenka dediščina; 22.00 Tečaj francoščine.
PETEK, 31. marca 9.30 TV v šoli: TV vrtec, Gorski
snegu; 18.40 Gospodinjski pripomočki: Zmrzovalniki; 18.55 Reprodukcija — oddaja iz cikla Eko-
oddaja; venstvo v 22.35 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
9.35 Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih v Planici; 19.45 sa> Aktualnosti; 17.35 Don Kihot xud“ to 'to ltaliia* — film- 2315 Otroški kotiček; Stric Lonet m _ serijski film; 18.00 Obzornik; poročila * J Francesoo; 20.15 Planica 1972; 18 j5 Košarka Jugoplastika:Crve-21.15 Celovečerni film; In vendar na zveztja; 19.45 Risanka; 20.00 se vrti.	XV dnevnik; 20.30 TV konferenca;
PONEDELJEK, 27. marca 21.30 Nogomet Madžarska:ZRN;
9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v 23.00 Poročila, šoli: Slovnica, Življenje v akvari-	' KOPRSKA BARVNA TV
ju, Po H. svetovni vojni; 10.30	17 50 Noftamet: Madžarska-
ZRN; 20.00 Otroški kotiček: Kašmir; 20.15 Poročila; 20.30 Doku-mentar: V Italiji se imenuje ljubezen; 21.20 Harmonika C. Ven-turija.
ČETRTEK, 30. marca
9.35 TV v šoli; Gozd bo ozelenel,	nik; 18.15	Zlata sirena;	19.15 Hu-
19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kra-	prvj hrvatski pisani spomeniki,	moristična	oddaja; 19.45 Kratek
tek film; 20.00 TV dnevnik; 20.30	odboj svetlobe; 10.30 Nemščina;	film; 20.00	TV dnevnik;	20.35 TV
V ogledalu časa - T. Clarke:	49 45 Angleščina; 11.00 Francošči-	križanka;	“* "" ”
Blazni Jack; 21.40 Diagonale; 22.30	na; 44.45 TV v šoli; 15.40 Nem-	dam;
Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Otroški kotiček: Kroja-	keju — srečanje Jugoslavija:Polj-
čkove dogodivščine; 20.15 Poroči-	ska; 18.00 Risanka; 18.20 Obzor-
la; 20.30 Studio B; 21.20 Doku-	nik; 18.35 Čarni svet živali — film;
mentar: Možje ob Nilu.	19.00 L. Bernstein predstavlja: A-
TOREK, 28. marca	aron Copland; 20.00 TV dnevnik;
9.35 TV v šoli: TV vrtec, Pa- 20.35 Četrtkovi razgledi: Kdo nas zimo na oči. Nenavadno prijatelj- je klical?; 21.30 G. Boccacoio: O stvo, Jelas polje; 10.40 Ruščina; neapeljskem rubinu (Dekameron);
Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.30 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Francoščina; 17.45 O. Wilde: Srečni princ — II. del; 18.15 Obzornik; 18.30 V avtobusu — serijski barvni film;
8.20 TV v šoli: Brazilija, Jelas jamska terminologija; 19.00 Me-polje, Elegija, Svetloba in sonce, stece peyton — serijski film; 20.00 Življenje v akvariju, Blagoje Ber- TV	20.30 Kviz 72 — 21.40
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Otroški količek; Kangljica 20.15 Poročila; 20.30 TV film: Resnično prijateljstvo; 21.20 R. Whittaker show.
SOBOTA, 1. aprila 9.35 TV v šoli: Arhitektura, Mladinski koncert L. Bernsteina, Istra: 15.10 Veslaška regata Oxford : Cambridge; 15.30 Hokej Jugosla-vija:Norveška; 16.30 Košarka Ju-goplastika:Beograd; 18.00 Obzor-
21.25 Na poti k zvez-21.55 Tekmeca — serijski ščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Bu- barvni film; 22.45 TV kažipot; ka-ešta; Svetovno prvenstvo v ho- 23.05 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 15.10 Veslanje: Oxfard—Cambridge; 15.30 Hokej; Jugoslavija— Norveška; 16.30 Košarka: Jugo plastika—Beograd;	19.45 Konec
tedna v barvah; 20.15 Poročila; 20.30 TV film: Povratek; 21.20 Mali koncert.
prinesla v Attemsovo palačo večjo 1 tra, da so bodoče volitve važne za količino materiala, namenjenega pri- | konsolidacijo demokratičnega ustno-
sotnim znanstvenikom, da bi tudi na tem mestu opozorila na svojo re-vanšistično in provokacijsko stališče.
Pojav takšnega materiala, ki so ga k sreči razstavili na precej skritem kraju, predstavlja grob poskus zmanjševanja visoke stopnje znanstvenega dela celotnega mednarodnega shoda ter vsiljevanja diametralno nasprotnih konceptov od tistih, ki jih poudarjajo udeleženci shoda v svojih poročilih, začenši s pozdravnim govorom tržaškega demokristjanskega voditelja Corrada Beldja.
Mednarodni sociološki shod, posvečen vprašanjem in perspektivam obmejnih dežel, se bo nadaljeval še danes in v ponedeljek.
Predvolilna kronika
V predvolilni kroniki imamo danes nekaj novic. Morda najvažnejša jr vest o zadovoljstvu goriške Zveze trgovcev s kandidaturo bivšega go-riškega župana Michela Martine na senatni listi krščanske demokradje.
Izvršni odbor zveze trgovcev srna-iniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniTifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
ja v državi. Zaradi tega vabi goriške trgovce, da volijo za tiste stranke, ki so bile, čeprav z različnega zornega kota. vedno za demokracijo in svobodo. Poročilo nato hvali senatnega kandidata Martino, ki »je edini, ki bo lahko tehnično izvoljen v senat na Goriškem*. Brez dvoma bo to stališče zveze trgovcev, ki ie apolitična in nadstrankarska ter v svojih vrstah združuje ljudi vseh političnih prepričani, sprožilo ostre polemike.
Marocco m Martina sta imela z voditelji svoje stranke sestanka tako v Gorici kot v Gradišču. Danes bosta govorila v Gradežu.
V	torek zvečer bodo imeli svoj prvi volilni shod v Girici socialdemokrati. V dvorani UGG bo govoril bivši minister Preti, prisotni bodo tudi domači kandidati socialdemokratske stranke.
V	Vidmu pa bo danes deželni sestanek mladih socialistov Baje bodo mladeniči PSI, ki so v zadnjem času precej aktivni, danes sklenili glasovati v deželnem merilu le
Dvodnevno gostovanje SG iz Trsta
Verčeva igra v Katoliškem domu
Danes in jutri bo Slovensko gledališče iz Trsta nastopilo v Katoliškem domu z igro mladega tržaškega avtorja Sergeja Verča «Ko luna škili z desnim očesom in jaše veliki voz*. Delo, ki je pred kratkim doživelo svojo krstno uprizoritev, sta občinstvo in kritika sprejela z nar klonjenostjo, čeprav ni brez nekaterih začetniških neokretnosti v besedilu. Veliko priznanje pa sta žela izvedba in režija.
Problem, ki si ga je Verč zastavil, je iskanje sreče. Pred gledalcem razgrne fantastično vizijo dogajanja v svetu, skozi katerega se človek prebija do tistega edinega, v glavnem nedosegljivega cilja, že od prvega jutra človekovega bivanja, tako rekoč od Adama in Eve.
O svojem delu je avtor dejal: «V bistvu sem hotel samemu sebi pojasniti nekatera vprašanja bitnosti, načina življenja, ki me je žgalo še posebno takrat, ko sem služil vojaščino. Oblast, ustaljenost nekih navad, pokomištvo, nemoč do lastne eksistence, lastnega, pravim lastnega življenja ... Da, upor proti o-kostenelosti nekega življenja, neke institucionalizirane miselnosti. Osebno sem mnenja, in to v igri tudi zagovarjam, da so točnn določena pravila življenja tista, ki nas pogojujejo v slehernem početju...»
Uprizoritev, polno alegoričnih podob, je pripravil režiser Mario Uršič, za sceno Klavdij Palčič, kostume Marija Vidauova, glasbeno spremljavo Ivam Mignozzi. Sodeluje ves ansambel, v glavnih vlogah pa nastopajo Rado Nakrst, Lidija Ko-
za nekatere kandidate svoie stranke. I zlovičeva in Livij Bogateč.
NA POBUDO DOMAČE OBČINE
V torek zvečer v Doberdobu sestanek o vojaških služnostih
Vabljeni so politični možje in ustanove iz vse dežele Sestanek županov je bil pred dnevi na pokrajini
V	pravkar zaključeni zakonodajni dobi so parlamentard petih strank, in sicer Lizzero (KPI). Bressani (KD), Ceccherini (PSDI), Lepre in Fortuna (PSI), Granzotto m Luzzat-to (PSIUP) predlagali zakonske o-snutke, s katerimi bi lahko omilili vojaške služnosti v naši deželi. Zaradi predčasnega razpusta parlamenta so to ostali le osnutki. Posland omenjenih strank (če bodo izvol.ieni ob volitvah 7. maja) bodo morali svoje osnutke spet predlagati v rimskem parlamentu.
Občinska uprarva v Doberdobu je s tem v zvezi sklicala za torek zvečer (sestanek bo ob 20. uri v prostorih občinske knjižnice) sestanek županov, parlamentarcev, deželnih in pokrajinskih svetovalcev, sindikatov .političnih strank. Na dnevnem redu sestanka so vojaške služnosti.
V	pismu, ki ga je župan Andrej Jarc naslovil vsem omenjenim o-sebam in ustanovam, je poudarje na važnost ponovne predložitve teh zakonskih osnutkov. Prav tako je izražena zahteva, da bi se politične stranke obvezale, da bodi v novem parlamentu sledile temu vprašanju. Istočasno je v pismu omenjen nedavni sestanek, ki so ga imeli župani z deželnim predsednikom Berzan ti jem. V pismu dober-dobskega župana je tudi omenjeno pismo obrambnega ministra dober-dobski občina, v katerem ni zanikano. da bi lahko v naših krajih položili atomske mine.
Sestanek o vojaških služnostih je bil pred dnevi tudi na pokrajinski upravi. Vodil ga je odbornik Peris-sin, prisotni so bili prizadeti župani, med temi tudi slovenski. Prisotne je odbornik obvestil o delovanju pokrajinske in deželne uprave na tem področju. Sestanek sledi že prej omenjenemu srečanju z Berzantijem in deželna uprava si prizadeva zbrati gradivo o tem vprašanju, ki bi potem koristilo pri debati v parlamentu. Dežela ie namreč prav tako kot posamezni župani in bot prebivalstvo zainteresirana, da se vojaške služnosti omilijo. Zaradi tega je potrebna revizija obstoječih zakonov ter omi-ljenje služnosti, ki so za prebivalstvo zelo hude Na sestanku načelnikov skupin v pokrajinskem svetu so sestavili osnutek resolucije, bi jo bo pokrajinski svet odobril na svoji prvi seji v začetku aprila.
Gostovanje Štandrezcev v Steverjanu in na Vrhu
Kot smo napovedali, je dramska družina p. d. «0. Župančič* iz štandreža gostovala v petek zvečer v prostorih p. d. »Briški grič» na Valerišču. Po pozdravu predsednika tega društva Humarja so dekleta iz Štandreža predvajale enodejanki «Botra Nerga* in pa »Kdb je gospodar v hiši». Ob koncu je učitelj Zdenko Vogrič prikazal nekaj dokumentarnih filmov s »Srečanja na Matajurju*. Prav tako jo z zanimanjem gledali film o kulturnem in športnem delovanju mladine iz Štandreža.
Jutri, v ponedeljek ob 20.30 pa bodo štandrežci nastopili na Vrhu
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira
letovanje otroki v Savudriji in Zg. Gorjah
Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11.30 na sedežu v Gorici, UL Malta 2.
«Pri črncih» z obema navedenima enodejankama ter tako zaključili sedanji ciklus takih gostovanj. Ob koncu bo Zdenko Vogrič med drugimi dokumentarnimi filmi prikazal tudi «Kraški pust 1972», ki se odvija na Vrhu.
gel poškodbam zaradi zloma leve stegnenice in poškodb na glavi.
Doberdob jutri na ljubljanski TV
V ponedeljek, 27. marca bo v okviru oddaje »Diagonale* na ljubljanski televiziji tudi prispevek, ki bo govoril o življenju v Doberdobu, o njegovih prebivalcih in zgodovini kraja, ki mu je postavil nasmrtni spomenik Lovro Kukar - Prežihov Voranc z istoimenskim romanom ia I. svetovne vojne. V prispevku o Doberdobu bodo sodelovali župan Andrej Jarc in številni vaščani ter otroci, člani čipkarskega krožka.
Mozaične «Diagonale» ki se bodo začele ob 21.30 bodo sestavljene iz štirih desetminutnih prispevkov. E-den izmed njih, ki ga je pripravil zunanjepolitični urednik Radia Ljubljane in stalni sodelavec Primorskega dnevnika Drago Košmrlj, bo govoril o nedavno zaključenem kongresu KPI v Milanu.
Varilni aparat
povzročil ogenj
Včeraj popoldne ob 14.40 so poklicali goriške gasilce na pomoč v Ul. Giacinto Gallina, kjer je ogenj zajel tovornjak, last podjetja Poletti. Ko je neki delavec pri popravilu tovornjaka ravnal z varilnim aparatom, je plin uhajal skozi pokvarjeno gumo in se vnel. Ogenj se je razširil tudi na lesene dele tovornjaka in povzročil kakih 100 tisoč lir škode. Gasilci so v tričetrt ure odstranili nadaljnjo nevarnost požara.
Smrt na cesti
Prejšnji večer je postal žrtev prometne nesreče (pri trčenju dveh avtomobilov na cesti med Gradiščem in Romansom) 52-letni Alberto Savio iz Tržiča, Ul. Ambrosio 54. Z rešilcem Rdečega križa so ga odpeljali v splošno goriško bolnišnico, pa je že med prevozom podle-
iiliiiiimiiiniiiiiliiiiiiliiiiii„,i„„,IHH||||||H|||||||||||
Priprave na občni zbor SPD
Slovensko planinsko društvo jc imelo pred dnevi ponovno sejo, na kateri so največ časa posvetili pripravi rednega letnega občnega zbora, ki bo v sredo 5. aprila ob 20.30 v prostorih kluba «S. Gregorčič* na Verdijevem korzu 13. Predvsem je bil govor o kandidatni listi za obnovo odbora, ki so jo izpopolnili še z novimi imeni, ter o pripravi poročil o lanskem delovanju društva.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - Gorica -ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica, v sodelo vanju z EMAC iz Gorice
Sergej Verč
KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ
(Resnična bajka v dveh delih)
DANES, 26. t. m. ob 16. uri (Abonma red B — okoliški) JUTRI, 27. t. m. ob 20.30 (Abonma red A — mestni)
v Katoliškem domu v GORICI
Vozni red avtobusov v Gorici za predstavo 26. marca 1972: Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 15.00 gostilni Devetak - Grilj; Polja ne ob 15.00 gostilna Peric: Doberdob ob 15.05 pred občino: Jamlje ob 15.10 gostilna Pahor: Dol ob 15.30 Boneti. Palkišče, gostilna Peric; Rupa Peč; Gabrje ob 15.35 pri gostilni Ožbot. Avtobus št. 2: Snvodnje odhod ob 14.55 pri občini, pri gostilni Tomšič: Podgora ob 15.10 pred vhodom v tovarno; števerjan ob 15.20 Bukovje: števerjan ob 15.25 Dvor; Oslavje ob 15.35 pri kostnici: Pevma • št. Maver ob 15.40 pri spomeniku.

Včeraj-danes
m	Ir* a™
boldatic in delavec Milano Sfanta.
SMRTI: upokojenec 85-letni Gio-vami Massend; gospodinja 73-letna Giuseppina Sfiligoj, por. Makuc; u-pokojenec 64-letni Leopoldo Dalla-bona; delavec 27-lefcni Aldo Joan: upokojenec 62-letnd Guido Boso; u-pokojenec 61-letni Giuseppe Coletti; upokojenec 64-letni Edmoedo de Co-melli.
Na tajništvih srednjih šol je na vpogled ministrska okrožnica št. 257/A5 od 16. t. m., ki govori o posebnih usposobljenostnih tečajih, kot jih predvideva zakon št. 1074 od 6. 12. 1971. Prizadeti profesorji in učitelji morajo vložiti prošnjo najkasneje do 5. aprila.
občini prijavljenih 10 rojstev in 7 smrti; v tednu od 19. do 25. marca je bito vpisanih 5 porok in 9 oklicev.
ROJSTVA: Erika Simeoni, Jenny Sguaazdn, Christian Lovisutti, Giuseppe Papa. Maroo Vida, Silva Mau-ri, Manuela Scarpa, Gianluca Cor-batto, Luca Delise, Igor Marussd.
POROKE: telefonistka Gtovannina Gizzarelli in fotograf Bruno Grion; šivilja Luciana Barbo in uradnik Giorgio Zorzut; delavka Anna Predan in železničar Bruno Perich; prodajalka Loreta Jakončič in mehanik Sergio Medeot; uradnica Nadia Su-hanech in delavec Iivio Paliaga.
OKLICI: uradnica Bruna Melan-dri in fotograf Giancarlo Valtarta; gospodinja Bruna Medeot in delavec Daniele Stanita; študentka Gabriella Gabrielli in časnikar Danilo Maesto-si; učiteljica Elvia Murina in študent Leopoldo de Gdroncolii; gospodinja Erslia Brandolini in trgovec Bruno Orlando; uradnica Maria Tu-rel in uradnik Carlo Zidari; gospodinja Marina Devetag in delavec Averardo D’Angeto; uradnica Lau-
Avtobusni izlet r Tolmin bo na velikonočni ponedeljek popoldne. Podrobnosti pri vpisu na sedežu SPD Gorica, Ul. Malta 2/1 - tel. 24-95.
26. marca 1972
Poletni urnik trgovin veljaven od 1. aprila
Združenje trgovcev sporoča, da bo s 1. aprilom veljal poletni umik za trgovine. Od tega dne bodo vsi trgovski obrati v goriški pokrajini odprti' takole:
Pekarne: od 6.30 do 12.30 in od
16.00	do 18.00
Mlekarne: od 6.30 do 12.30 in od
17.00	do 19.30
Drogerije: od 8.00 do 12.30 in od
16.00	do 19.30
Trgovine z oblačili, s pohištvom, z industrijskimi izdelki in podobno: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do
19.30
Železnina in podobno: od 8.30 do
12.30	in od 15.00 do 19.00 Trgovine s sadjem in zelenjavo:
od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.30 Trgovine z gorivom in gradbenim materialom: od 8.00 do 12.00 in od 13.30 do 17.30 Trgovine avtomobilskih delov: od
8.00	do 12.00 in od 15.00 do 19.00 Trgovine kolesarskih potrebščin:
od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do
19.30
Cvetličarne: od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 Trgovine s kmetijskimi potrebščinami: od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.00
Slaščičarne: od 7.30 do 22.30 Trgovine jestvin: od 8.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30 Urnik za jestvinske trgovine ne velja za goriško in krminsko občino. V Krminu bo za jestvine in zelenjavo na drobno veljal sledeči umik: od 8.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. V Gorici bo za trgovine jestvin veljal še ves april rimski umik, in sicer od 8.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. Nov poletni urnik za jestvine bo v goriški občini stopi v veljavo šele s 1. majem.
Oskar Mizerit petdesetletnik
Jutri bo v Steverjanu praznoval svojo petdesetletnico priljubljen domačin, zaveden Slovenec ter neutrudni prosvetni delavec Oskar Mizerit.
Rodil se je v Šempetru pri Novi Gorici kot sin briškega kmeta. Leta 1941 je odšel v Grčijo, kmalu nato pa v italijansko vojsko. Čim mu je bilo mogoče, se je priključil partizanskim enotam, ven dar so ga Nemci kmalu zajeli ter ga odpeljali v koncentracijsko taborišče. Domov se je vrnil leta 1945 ter se je takoj začel ukvarjati s prosvetnim delom. Mizerit je eden izmed ustanoviteljev prosvetnega društva «Briški grič» ter pevskega zbora. Bil je tudi na udarniškem delu na progi Brčko-Banoviči. Danes živi Oskar na svoji zemlji ter jo obdeluje kot lastnik in deloma kot kolon; njegovo življenje je skromno, vendar pošteno. Z ženo Ivico Maraž imata
tri otroke, ki so aktivni člani društva «Briški grič*.
Oskar je med domačini priljubljen prav zaradi svoje poštenosti in naprednosti. Svoje o-troke je tudi vzgojil v naprednem duhu, za ideale, za katere se je boril in ki so še vedno veljavni.
Ob tem jubileju se Oskarja spominjajo vsi prijatelji in znanci, še posebno pa mu čestitajo odborniki in vsi prijatelji prosvetnega društva «Briški grič».
S. R-
Kino
Gorica
VERDI ob 15.00—22.00: »Capitan A-pache», Lee Van Cleef in K. Baker; barvni film.
CORSO ob 15.00—22,00: «In nome del popolo italiano». Vittorio Gassman in Ugo Tognazzi. Barvni film.
MODERNISSIMO ob 14.45-22.00: »lina cavalla tutta nuda», Don Backy in B. Bouchet; barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE ob 15.15—21.30: «Acqua-santa Joe», R. Harrison in S. Mo-nelli; barvni film.
VITTORIA ob 15.00-21.30: «11 cada-vere di Helen non mi dava pace*. J. Antonio in D. Giordano: barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO ob 14.00: «Giungla eroti-ca», T. Poran in T. Rochelle. Barvni film.
EXCELSIOR ob 14.00: «Quattro mo-sche di velluto grigio». Barvni film-
PRINCIPE ob 14.00: «Imputazione di omicidio per uno študente*. Massi-mo Ranieri in M. Balsam, barvni film.
Nova Gorica
SOČA (Nova Gorica): »Lopov*, francoski barvni film — ob 16., 18-in 20.
SVOBODA (Šempeter): «Kjer diši po smodniku*, ameriški barvni film -ob 16., 18. in 20.
PRVAČINA: «Nicholas Philbert*. francoski barvni film — ob 17. in 20.
RENČE: «Z glavo skozi zid*, ameriški barvni film — ob 17. in 19.
ŠEMPAS: «če bi», angleški barvni film — ob 17. in 19.30.
DESKLE: «Imenovali so jo kobilica*, ameriški barvni film — ob 17. in 19.30.
KANAL: «Korbari», italijanski barvni film — ob 17. in 20.
Dežnima lekarna v Gorici
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 5. tel. 2124.
Dežurna lekarna v Tržiču
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, dr-Olivetti, Ulica I. Maggio 84, tel 73-328.
Dežurna cvetličarna
Danes je v Gorici odprta cvetličarna Reichman - Sussi, Korzo It*‘ lija 30. tel. 5371.
DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje, števerjan dr. MARIO FORNASIN, Ul. Goldoni 8, tel. 5077.
dr. GAIO SCHIR6, Korzo Italij* 195, tel. 81142.
Krmin in okolica
dr. RENATO GODEAS, Krmin. 01. Gorizia, tel. 6117.
KMECKO-DELAVSKA POSOJILNICA
V S0V0DNJAH
BILANCA
		za	leto	
		1 9	7 1	
AKTIVA			PASIVA	
Blagajna	L	5.314.583	Hranilne vloge	L. 349.627.881
Banke	L.	133.851.807	Upniki	L.	1.441.800
Vrednostni papirji	L.	88.276.000	Razni skladi	L.	9.661.743
Menična posojila	L.	139.160.000	Društveno premoženje:	
Nepremičnine	L.	3.336.640	Članski deleži	L.	87.500
Premičnine	L.	1	Rezerva	L. 8.017.913
Menice v inkaso	L.	15.000		
				L. 368.836.837
			Čisti dobiček 1971 L. 1.117.194	
	L	369.954.031		L. 369.954.031
RACUrs JOBIČKA IN ZGUBE
Dohodki	L. 19.809.209
Izdatki	L. 18.692.015
Čisti dobiček L. 1.117.194
PREGLED VLOG, POSOJIL IN REZERVE v letih:
Leto	Rezerva	Vloge	Posojila	Št. Vlog	Posojil«
1948	19.487	1.769.682	1.225.200				
1958	1.455.212	28.029.917	17.589.934	235	95
1968	6.215.393	208.850.965	116.670.000	489	151
1970	7.481.956	275.393.448	135.300.000	531	147
1971	8.017.913	349.627.881	139.160.000	560	147
hotel sabotin
nova gorica	solkan
telefon 21-079
Prenovljen In razširjen hotel s sodobno opremlje* nimi sobami, bifejem, kavarno, restavracijo in banketnimi sobami za zaključene družbe.
Glasba za ples vsako soboto, nedeljo In o praznikih. Prvovrstno pripravljene jedi in pristna domača vina.
26. marca 1972
Pnmorsfci^fitevnSfc
<3
ULTURA
S SEJE RK SZDL V LJUBLJANI
KULTURNO POVEZOVANJE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU
Iz diskusijskega poročila Jožeta Hartmana
Na seji republiške konference SZDL v Ljubljani, ki je bila posvečena kulturnim skupnostim in njihovi razvojni politiki, je bil govor tudi o povezovanju te politike s Slovenci, ki živijo zunaj meja Jugoslavije, ki pa predstavljajo integralni del slovenskega kulturnega prostora. Iz temeljnega poročila Jožeta Hartmana o tem vprašanju povzemamo nekaj glavnih misli, ki odražajo zavzetost v matični domovini za naš skladen in vzporeden kulturni razvoj z matičnim jedrom.
V uvodu svojega poročila Jože Hartman najprej ugotavlja, da sta socialistična Jugoslavija in Slovenija na tem področju že doslej storili precej več, kot je bilo kdajkoli storjenega. Z meddržavnimi pogodbami, sporazumi in dogovori je Jugoslavija ves čas težila in teži k mednarodno-pravni zaščiti slovenskih narodnih skupnosti za mejo in zdomcev pa tudi v pristojnih zveznih institucijah je stalno prisotna potreba po vključevanju problematike slovenskih manjšin in zdomcev v konkretno mednarodno dogovarjanje z državami, kjer te manjšine in zdomci živijo. Vsa ta prizadevanja izhajajo iz zavesti, da je treba slovenskim ljudem na tujem pomagati in iz zavesti, da njihova dejavnost koristi tudi skupnosti v matični deželi. Ta zavest je dobila svoj izraz tudi v političnih načelih, ki so bila sprejeta v zadnjih letih, zlasti v dokumentu «SZDL danes*, v stališčih predsedstva in izvršnega odbora RK SZDL v letih 1968, 1970 in 1972. Iz teh stališč izhaja, da je SZDL Slovenije živo zainteresirana za življenjske probleme in za reševanje vprašanj, ki usodno zadevajo razvoj slovenskega naroda v mejah Slovenije in Jugoslavije, v zamejstvu in v tujini.
Ko ugotavlja, da vsa dosedanja dejavnost in sprejeta načela še ne pomenijo, da «smo lahko z do sedaj storjenim zadovoljni in da smo storili vse, kar je bilo mogoče in na najboljši način», Jože Hartman v svojem poročilu pravi med drugim:
«Na področju dela med zamejci bi vloga SZDL morala priti do izraza talko v koncipiranju enotne platforme, kot v koordinaciji politike kultumo-prosvetne aktivnosti V zamejstvu. Njena dejavnost seveda t tem ni izčrpana. Že doslej je u-»pešno sodelovala z organizacijami v zamejstvu in po svoji komisiji za manjšinska in izseljenska -vprašanja ' pomagala reševati vrsto konkretnih problemov, ki so nastajali in se pojavljajo na tem področju. Kot najširša politična predstavnica slovenskega naroda pa je SZDL prav v zadnjem času razvila sodelovanje z Vsemi demokratično usmerjenimi političnimi strankami v Italiji oziroma Z deželnimi organi teh strank Furla-nije-Julijske krajine predvsem v želji, da bi s tem čim več prispevala k reševanju položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji, obenem se Pa tudi neposredno dogovarjala za sodelovanje na kulturnem področju. Ti dogovori so privedli tudi do formiranja posebnih skupin strokovnjakov obeh držav, ki so se v okviru razprav o novih možnostih na področju kulture dogovarjale o sodelovanju med Slovenijo in FJK, predvsem za izboljšanje predstavljanja obeh kultur obema narodoma, zlasti v gledališki, likovni, založniški, znanstveni, prevajalski in bibliotekarski dejavnosti glede ustanavljanja informativnih institucij, odpiranja in delovanja stolic za slovenski jezik v Trstu in Vidmu in podobno. Na drugi strani pa so bila predmet razgovorov in pogajanj tudi med drugimi Vsa doslej nerešena vprašanja kulturnega razvoja naše narodnostne skupnosti v Italiji, ki jih tudi ta skupnost sama izraža v zahtevah po uporabi svojega jezika v javnih u-stanovah za uresničitev pravic do Pouka v materinščini, pravic do u-streznih visokošolskih in znanstvenih ustanov, pravic do lastnih prosvetnih, kulturnih in drugih organizacij, kot tudi do lastnih sredstev množičnega obveščanja, pravic do dvojezičnih napisov ter do ugodnosti in podpor iz javnih finančnih izvorov za slovenske kulturne, prosvetne in znanstvene institucije v Italiji. Te skupine strokovnjakov so se dogovorile tudi za stalnost svojega dela in sprotno ugotavljanje rezultatov, ki bi izhajali iz sprejetih dogovorov*.
Jože Hartman se je v nadaljevanju dotaknil položaja porabskih Slovencev na Madžarskem in koroških Sloven-cev v Avstriji nato pa nadaljeval.
«SZDL naj bi kot doslej tudi v prihodnje podpirala zahteve naših narodnostnih skupnosti po njihovi polni zaščiti pred asimilacijo in tudi skušala vplivati na tako kulturno politiko in kulturni program Slovenije, ki bosta med našimi zamejci še naprej utrjevala zavest pripadnosti slovenskemu narodu in poglabljala njihov odnos do skupne slovenske kulture in slovenskega jezika. Ob tem se posebej zavedamo prav velike kohezivne moči kulturnega delovanja, ki ima svoje pozitivne učinke tako na strani matičnega naroda, kot med Slovenci v zamejstvu. V okviru te politike je posebno pomemben nadaljnji razvoj lastnega kulturnega delovanja naših narodnostnih skupnosti v zamejstvu, ki mora biti še naprej vsestransko podprt s strani matice, obenem pa tudi razbremenjen pretiranih pritiskov na organizacijske iin druge zmožnosti naših zamejcev, ki jih največkrat povzroča preveč želja za gostovanjem raznih kulturnih skupin iz Slovenije med našimi zamejci.
Prilagojenost in kvaliteta kulturne dejavnosti matičnega naroda
med zamejci pa bi morala biti še posebej domišljena. Ni vseeno, kdo bo n. pr. nastopil v Trstu ali na Koroškem ali med porabskimi Slovenci. Tam, kjer so bili Slovenci ovirani v povezovanju z matičnim narodom, je celo znanje slovenščine pomanjkljivo, zato bi s težkimi teksti zelo malo opravil. Drugje je kulturna sredina naše narodnostne skupnosti in večinskega naroda na taki stopnji, da zahteva angažiranje vrhunskih dosežkov slovenske kulture. Vse to in drugi elementi zahtevajo odgovoren in organiziran nastop v zamejstvu, zato bi morali biti v vseh komunikacijah z zamejci posebno pozorni in se zavzemati vseskozi za prilagojenost in kvaliteto naših kulturnih manifestacij.
Ugotoviti moramo tudi vse večje neposredno vključevanje zamejcev v nekatere naše kulturne organizme, bodisi da delujejo kot člani slovenskega društva književnikov ali skupnosti slovenskih gledališč, ali da so enakopravno udeleženi v dodeljevanju raznih nagrad (Prešernove) ali priznanj (kot je OF itd.) Ob podobnih vključevanjih bi morali oimprej razmišljati tudi tisti, ki so doslej v svoje dejavnosti premalo upoštevali obstoj dela slovenskega naroda za mejo.
Vse bolj pogosto postaja tudi sodelovanje med našimi občinami in našimi kraji v zamejstvu. Več kot polovica slovenskih občin ima stike z zamejstvom in nekatere obmejne občine so to sodelovanje razvile do zavidljive stopnje. Največ je sodelovanja med pevskimi društvi, nekaj je bilo koncertov, dramskih večerov, literarnih večerov, folklornih nastopov, likovnih razstav in drugih oblik kulturnega sodelovanja. Pobratenja med našimi in zamejskimi kraji pa vključujejo tudi druge oblike kulturnega sodelovanja, ki so predvsem stalne. V sodelovanje se vključuje tudi šolska mladina, kar je še posebej razveseljivo.*
Ko je govoril o univerzah in šolstvu na splošno je Jože Hartman dejal:
«Univerza in znanstvene institucije se v zadnjih letih vse uspešneje vključujejo v sodelovanje z zamejstvom, tako pri raziskovalnem delu, kot pri vključevanju zamejcev v raziskovalno dejavnost. S strokovno pomočjo študentom, učiteljem in. profesorjem, s štipendijami za redni študij in'strokovnim usposabljanjem, jz vrst študentov, z organizacijo raznih seminarjev
Naši
bestsellerji
Lestvico sestavlja Tržaška knjigama na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati okuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige.
1.	Beneška pastoralka
Naš Božic
2.	Archibald J. Cronin
Hiša labodov
3.	Pavle Zidar
Kukavičji Mihec
4.	Mirko Šušteršič
Po mojih lovskih stezah
5.	Pierre Bourtembourg
Gandhi
6.	Ivo Košutič
Gusarji Jadranskega morja
7.	Ilustrirana zgodovina sveta
itd. so bili doslej že doseženi vidni uspehi. Nekateri Slovenci v zamej- j stvu že samostojno pripravljajo, j raziskovalne projekte in vodijo raz- i iskave, kar je vsekakor zelo po- I membno dejstvo v prizadevanjih za j ohranitev Slovencev za mejo. Na bolje gre tudi razvoj stikov slovenskih znanstvenih inštitucij s podobnimi, ki jih imajo večinski narodi. Skupne raziskave ali izmenjave raziskovalnih dosežkov so že doslej pripomogle k boljšemu spoznavanju razmer v prostoru, kjer živijo naše narodnostne skupnosti. Te raziskave pa morajo temeljiti na obojestranskih koristih in predvsem voditi k izboljšanju položaja naših ljudi v zamejstvu. Ne moremo in ne bomo pa sodelovali v tistih primerih, kjer se za raziskavami skrivajo razne politične špekulacije ali neobjektivne kritike in sovražen odnos do družbene stvarnosti pri nas.*
Glede šolstva je Jože Hartman dejal med drugim, da ni slovenskih stolic na univerzah večinskih narodov, da ni slovenskih otroških varstvenih ustanov, da občutno primanjkuje slovenskih strokovnih šol, kadrov, učnih pripomočkov itd.
»Jugoslavija si prizadeva v kulturnih konvencijah zagotoviti priznanje diplom in spričeval, kar bo ugodneje vplivalo vsaj na reševanje kadrovskih problemov. Slovenija ho tudi v prihodnje podpirala vsako dejavnost, ki bo vodila tako k reševanju strokovnih ali materialnih pro blemov šolstva v zamejstvu, kot tudi k modernizaciji pouka v teh šolah.*
Ko je govoril o kulturnih medijih, kakršna sta tudi RTV in tisk, je med drugim dejal, da bi morali RTV še bolj prilagoditi kulturni celovito sti in «tretirati zamejce ne kot goste v programih RTV, ampak kot sestavni del slovenskega naroda*.
(Nadaljevanje na 6. strani) >
OB PRVI REVIJI »PRIMORSKA POJE 72* V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Ladijski vijak Resslov izum na Resslovi razstavi v palači Costanzi
ŽIVO PRIBLIŽEVANJE K LEPEMU PETJU IN K JEDRU INTERPRETACIJSKIH ZASNOV
Lep napredek obeh mladinskih zborov - Opazne pomladitve pa tudi težave, ki so s tem v zvezi - Mnogo potrditev in nekaj lepih presenečenj
Prva letošnja revija primorskih zborov, ki je bila dne 18. t.m. v Kulturnem domu v Trstu, je potrdila prizadevanja zborov, da bi se povzpeli do čim lepšega petja, pri čemer pa čutimo ne le trud pevovodij, temveč tudi njihovo voljo, da bi si pridobili čim več znanja na področju pevske tehnike in da bi se čim bolj živo približali jedru kot izhodišču in-terpretacijskih zasnov — kar smo več ali mani zaznali pri večini pevovodij, ki jih spremljamo na revijah v zadnjih letih. Poudariti moramo precejšen skok pri mladinskem in otroškem zboru Glasbene matice, ki zvenita mnogo bolj ubrano in čisto kakor prejšnja leta: to je zasluga Sergeja Radoviča, ki je pripravil zbor iz Devina—Nabrežine in Janka Bana. ki vodi zbor v Trstu Ni pa še s tehnično platjo enako dosežena muzikalno interpretacijska plat, kateri se bosta omenjena v nadaljnjem gotovo mnogo lažje
posvetila, ko sta opravila najtežje in zbora zvočno utrdila. Jasno. da bo treba še marsikai obrusiti in opiliti, vendar je osnova tu—solidno opravljena. Ob tej priložnosti nai omenimo, da ie za nastop naimlajših po odmoru le nekoliko prepozna ura in bi bilo bolje, ko bi oba zbora nastopila na začetku.
Ako se dotaknemo ostalih pevskih zborov, moramo seveda ponovno postaviti v ospredje delovanje in muziciranje mešanega zbora «Jacobus Gallus*, ki se je na letošnji reviji predstavil precej pomlajen in številnejši. No pomlajenost zborov je druga značilnost te revi je. Saj smo tudi pri nekaterih drugih zborih videl: precej mladih obrazov. Mladi pevci osvežujejo in dopolnjujejo zvočnost zbora. Zaradi tega je treba posvetiti vso pažnio pri nadaljnjem delu prav tem mladim grlom s potrebnim znanjem in pravilnim usmerjanjem za pravilen glasovni
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniii,„|||niiii„i,ni„l,l„„„nilllll„llllllll,llmllllll(llllllulllll|||||||||(I||m|||||1|(|||||1||||||||||||||||||||||||||11||||I|||||||I|1||||I||||||||I1|||(||||||||||(|||1||1|||muI1|I|1|||||||||||ll||1|||||||-
GENIJ, KI MU TRST ŠE MNOGO DOLGUJE
Sprehod po Resslovi razstavi v občinski dvorani Costanzi
Razstava bo odprta do konca meseca - Obsega obilico dokumentarnega gradiva in izumiteljskih eksponatov
Razen krajšega bivanja v Benetkah je izumitelj ladijskega vijaka, krogi j »nega in valjčnega ležaja ter še vrste drugih koristnih novosti Čeh Josip Ressel preživel vso svojo plodno zrelo dobo med nami. Kot 25-leten gozdar je nastopil svojo prvo službo o-krajnega logarja v Pleterjah na Dolenjskem, od tod je prišel v Ljubljano, iz Ljubljane so ga poslali v Trst, iz Trsta so ga premestili v Motovun v Istro, nato ga poppvna srečamo v Trstu, od ko-. der so ga poslala za krajši čas v Benetke, od . .tod se Ressel nato vrne v naše mesto in nato se seli v Ljubljano, kjer v gostišču «Bavarski dvor* jeseni 1857 zatisne oči. Njegovi posmrtni ostanki počivajo na ljubljanskem pokopališču.
Gornji skopi podatki zgovorno pričajo, da je Ressel živel stalno v naših krajih, večkrat in daljšo dobo pa v našem mestu. In vendar je Trst — vsaj doslej — posvetil temu svojemu slavnemu meščanu zelo malo pozornosti: šele jeseni bo v Pomorskem muzeju urejena ena njemu posvečena soba, pred časom so po njem poimenovali eno mestno uličico. In to je vse. Drugod po svetu pa so mu posvetili veliko več pozornosti: v Ljubljani so mu postavili spomenik, imenovali so po njem eno najlepših ulic, v Predmeji so mu postavili spominsko ploščo in prav tako v Pleterjah, sedaj tiskajo v Ljubljani romam-siran življenjepis o Resslu itd., sosedna Avstrija mu je posvetila bankovec za 500 šilingov, Dunaj mu je dal lepo središčno ulico, donavska paroplovna družba je poimenovala po njem ladjo; češkoslovaška mu je posvetila zbirko znamk, Praga mu je posvetila eno centralnih ulic, češka paroplovna družba je že davno pred drugo svetovno vojno imenovala po njem eno ladjo, po drugi svetovni vojni pa drugo ladjo, v rojstnem Chnidinu so mu postavili velik spomenik itd. itd. Veliko je torej znakov, v katerih ljudje izkazujejo velikemu znanstveniku čast in mu dajejo priznanje za to, kar je dal človeštvu nasploh, našim krajem pa še posebej.
In vendar kaže Trst izredno zanimanje za Josipa Ressla. V razstavni dvorani palače Costanzi, kjer je že teden dni razstava, ki prikazuje življenje in delo tega velikega izumitelja, je neprestano polno ljudi. Že dolgo ni bilo v tej galeriji razstave, ki bi bila pritegnila toliko občinstva, kolikor se ga iz dneva v dan zbira pred zanimivimi eksponati, ki nas vodijo iz Chrudina v severovzhodni Češkoslovaški, kjer se je 29. junija 1792 kot dragi otrok rodil Antonu Hermannu Resslu sin Josip, pa vse do »Bavarskega dvora* v Ljubljani, torej do Res-slove smrti v oktobra 1857.
Stopimo tudi ml po razstavišču in si oglejmo, kaj nam pravijo slike, črteži, dokumenti, fotokopije, modeli ih dragi eksponati.
Josip Ressel se je, kot smo že rekli, rodil v Chradinu y uradniški družini, ki ga je mogla poslati v Linz v gimnazijo, kjer se je mladi Josip izkazal kot odličnjak. Prav tako se je Ressel izkazal v čeških Budjejovicah na tamkajšnji vojaški šoli. Tako priča fotokopija tedanjega »Zeugnis-sa*, ki tudi govori o odliki. Tudi na dunajski visoki šoli je Ressel lepo napredoval, toda finančne težave mu niso dovolile, da bi šolanje dokončal, zato se je
leta 1815 prepisal na gozdarsko šolo, ki jo je v dveh letih z u-spehorn zaključil. Medtem pa se je ukvarjal tudi z drugimi vedar mi, četo z medicino.
Brž ko je kočal šolanje, je Ressel prišel med nas. Nastopil je službo 16. marca 1817 v Pleterjah kot okrajni logar. In že tu se srečamo z njim kot z izumiteljem. Ressel je baje v Kostanjevici na Krki preizkušal svoj ladijski vijak, toda — na ročni pogon. Tri leta pozneje je Ressel v Ljubljani, naslednjega leta, v januarju 1821 pa ga srečamo že v Trstu. Istega leta, oktobra 1821, se Ressel omoži s Hrvatico Ba-kračanko iz družine Orebid. V tem času se Ressel posveti pogozdovanju našega Krasa. Hkrati pa se ukvarja tudi z drugimi dejavnostma in kakor pravijo «di-daskalični podatki*, je Ressel moral 1824 spet v Ljubljano, kjer da je na Ljubljanici ponovno preizkušal svoj ladijski vijak, toda tokrat že — na parni pogon.
Če so njegovi poskusil na Krki in na Ljubljanici zgodovinsko še nedokumentirani, je gotovo, da je 11. februarja 1827 dokončal svoj model ladijskega vijaka v Trstu. Pri tem sta ga finančno podprla dva bogata Tržačana, ki naj bi mu bila dala na razpolago tudi čoln za preizkušanje izuma. Ressel je prve tovrstne poskuse napravil na vzhodni obali istrskega polotoka, v Rabcu, ki je danes znan kot letoviško središče.
Nato nas povečane fotokopije črtežev, kalkulacij, načrtov itd. na razstavi pripeljejo spet z Resslom v Trst, kjer ob nekdanjem pomolu S. Cario vidimo že »kombinirane* ladje na jadra in motor, o čemer pričajo visoki dimniki. Tu pa je že tudi modelček ladje »CSvetta*, ki jo je za Res-stove poskuse financiral tedanji mecen Morpurgo. Kot je znano, Ressel tedaj ni imel sreče in ko je tudi tretji poskus z ladjo «Ci-vetta* odpovedal, je izumitelj odnehal. Toda to le v Trstu, kajti strokovnjaki menijo, da je Ressel odpeljal ladjo «Civetta» v Šibenik in da se mu je tamkajšnji poskus leta 1854 obnesel. Kljub
temu pa mu avstrijsko vrhovno pomorsko poveljstvo iznajdbe ni sprejelo.
V dobo njegovih neuspelih po-| skusov z ladijskim vijakom spada tudi njegova draga poroka. Ker mu je prva žena Hrvatica Orebič umrla, se je 1830 oženil z Dolenjko Terezijo Kastelic.
Če je Josip Ressel znan kot izumitelj ladijskega vijaka ter krogličnega in valjčnega ležaja., torej dveh epohalnih izumov, je njegov iznajditeljski duh dal še vrsto dragih bolj ali manj pomembnih novosti. Seznam njegovih patentov je obsežen in dolg, zato bomo navedli le nekatere njegove izume, ki jih je tudi patentiral in sicer naslednje: 1826 je Ressel patentiral cilindrično prešo za stiskanje pločevine in mehanizem za poganjanje plovnega objekta proti vodnemu toku. Poslednje je bilo namenjeno prvenstveno plovbi po Savi. Naslednjega leta je Ressel patentiral najprej »brezkončni vijak*, nato valjčno prešo za stiskanje grozdja in oljk ter še valjčni mlin za mletje žita. Tudi leta 1828 je Josip Ressel patentiral dva svoja izuma in sicer najprej posebno napravo za črpanje barvil iz rastlin, nato pa kroglične in valjčne ležaje »brez trenja in brez mazanja*. štiri leta pozneje, torej 1832, je Ressel izumil parno vozilo, nekakšno mestno prometno sredstvo na parni pogon.
Čeprav nismo navedli vseh njegovih izumov in zamisli, lahko rečemo, da smo doslej navajali le izume iin patente, kil so človeštvu v prid. In vendar je njegov veliki um dal tudi nekaj negativnega: leta 1841 je predložil načrte za granato, ki bi eksplodirala ob trčenju.
Mimogrede pa bomo dodali, da je tri leta pred smrtjo, torej 1854 pripravil načrte za tako imenovano zračno pošto, ki so jo kmalu po njegovi smrti na Dunaju tudi uvedli.
Do tu nismo izčrpali niti Ress-love izumiteljske dejavnosti, o njem kot gozdarskem strokovnjaku pa še nismo niti spregovorili. Razstava v palači Costanzi pa nam o tem veliko pove. Sicer pa
je naše ožje področje bito glede tega njegovo najpomembnejše delovno področje. Od tod njegova navezanost na naš Kras, na našo Istro, na Goriško, še posebej na Trnovski gozd. Tu bi morali govoriti še o njegovih geoloških študijah o naših krajih iin še o marsičem. In vendar menimo, da je Ressel v svetovnem merilu velik predvsem kot izumitelj ladijskega vijaka. Z druge strani pa v priložnostnem zapisu o neki raizstavi ne moremo prikaza-ti vse njegove veličine, niti ne vse njegove ustvarjalnosti. Največ o njem, pa čeprav ne vsega, nam more najbolj nazorno povedati razstava sama, razstava, ki bo trajala do konca meseca in ki so jo pripravili ljubljanski, dunajski in praški tehnični muzej.
Franc Udovič
razvoj. Ubald Vrabec ie očitno posvetil in že tudi prej posvečal veliko prizadevanja temu vprašanju. saj se je velikokrat znašel pred tatoorekoč celim novim delom zbora. Njegov zbor ie bil. če izvzamemo občasne krize, ki nastopalo pri vsakem zboru, sorazmerno glasovno vedno svež in zvočen. Poudariti hočem pri tem pogum za nanovo začeto delo z novimi pevci m vztrajnost dirigenta in čvrstega kroga rutiniranih in kultiviranih pevcev ki lahko vzdržijo spremembe Vsemu temu pa lahko daje vzpodbude samo smisel za petje, neka notranja nuja po izživljanju v lepoti in neki cilj, ki vodi k čim višje doseženi popolnosti. V tem je vir moči m vztrajnosti dela ter uspehov tega zbora, ki ga je vredno posnemati. Ne bojmo se ponovno začetega dela z mladb* mi pevci. Nekateri pevci se jih namreč branijo, češ da bodo morali ponavljati z njimi stare programe in se dolgočasili. No. to so vprašanja, ki jih morajo reševati skupno s pevovodjem. Važnejše .je vprašanje vstopanja mladih pevcev v naše zbore, čemur moramo posvetiti vso skrb. pa čeprav morda na začetku dela nekoliko na škodo kvalitete, ki se bo pa ob rednem nadaljnjem delu dvakrat obrestovala. Saj niti pri tem zboru še ni vse prečiščeno z novimi pevci, ko se n.pr. v sopranski skupini še niso povsem zlili v homogen zvok, celo toto-nančna labilnost v tei skupini ie nastopila v Pahorjevem «Očenašu hlapca Jerneja*. Toda vsega hkra-tu ni mogoče odpraviti oziroma doseči. Je t>a zbor vidne napredoval od zadnjega nastopa na svojem koncertu. To pot je bila v celoti tehnično in muzikalno najboljša Vrabčeva »Veter*. Sicer pa ie no svoji muzikalno mterpre-tacijski moči še vedno naš najpomembnejši zbor Zaradi tega sem se tudi nekoliko dalje zaustavil na njegovih značilnih potezah, na njegovem delovanju, u-spehih pa tudi na težavah in pomanjkljivostih. Pogled skozi prizmo njegovih težav, dela in uspehov nai vliva poguma tudi drugim zborom
Naj omenim še ostale zbore, ki •so pokazali napredek, Priznati moram komornemu mešanemu zboru *iz Nove Gorice precejšen korak v pogledu pevske discipline, čiste intonacije in dovolj uravnovešenega celotnega zvoka zlasti pri prvi, Gallusovi «Resonet, in laudibus*. Pri Mirkovi priredbi »So še rož-ce...» smo pogrešali nekoliko več zborove plastike v ozadju solistov, ki se tudi glasovno nista povsem
niiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiifimmiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VTISI Z BALETNE PRIREDITVE
«Ali se spominjaš sonca ?»
Pod tem naslovom so nastopili mladi plesalci slovenskih in italijanskih osnovnih šol is Pirana, Portoroža in Lucije, slovenske in italijanske gimnazije in Pomorske šole
Pod tem poetičnim naslovom je Mladinsko gledališče v Piranu priredilo v gledališču Tartini dne 17. t. to. premiero baletne revije z izrednim uspehom, ki je presegal vsa pričakovanja.
Sodelovalo je 34 gojencev baleta iz slovenske in italijanske o-snovne šole iz Pirana, Portoroža in Lucije ter slovenske in italijanske gimnazije, kakor tudi iz Pomorske šole.
Vsako sezono se učenci predstavijo občinstvu z novim delom. Tema baletov temelji predvsem na pravljični zgodbi, kar je mladini najbližje in dojemljivo.
V baletu s 17 slikami: «Ali se spominjaš sonca?* so prikazane različne plesne oblike, ki povezane v celotp izražajo hrepenenje po sreči, življenju in ljubezni.
Deziderij Švara
J ■ J'f	, A, ***	*.}	|
A- ‘*5” l
PHHHHi
Čolni (lanipa.e). 'i razstave v galeriji Russo v Pasaži Rossoni
Prolog je zajel: «Sedanjost» z lepim modernim plesom in k temu ubrano prilagojene kulise v vzhajajočim soncem.
V prvem delu prireditve s, prikazali klasične izvedbe: Baletna suita (Messager) Minuel (docche-rini). Povabilo na ples AVeber), Ljubezenske sanje (Liszt) Trnut) čica (Čajkovski), Praznik pomla di (Delibes), Možiček (Messager). Labodje jezern (Čajkovski)
Drugi del baleta pa je obsegal plese raznih narodov: dve Straussovi polki in valček, Dvoržakov Slovanski ples, Messagerov Ciganski, Čajkovskega španski, Ger-shunnov Jazz-balet in Kavbojski ter Otroci in potepuh. Revijo je zaključil epilog: «Sedanjost*.
Kvalitetna izvedba programa bi mogla zadovoljiti najzahtevnejšo publiko. Pri vsaki sliki je sestavljeni tekst govoril s svojim toplim, jasnim glasom Andrej Jelačin. Lepa in učinkovita je bila osvetlitev scen, kakor je tudi projiciranje filmov na ozadje ustvari'o izbranost razpoloženja na prizore. Kostumi so se pn zamisli koreografinje odlično prilegali baletu, tako kroji kot barve.
Gledališče je bilo razprodano, celo stojišča in gledalci so navdušeno ploskali mladim umetnikom, saj so izvajali svoje točke z veliko vnemo in preciznost jo ter s svojimi čudovito lepimi harmoničnimi gibi pričarali naravnost sanjske prizore.
Največje priznanje in pohvala za izvedbo tako bogatega in zahtevnega programa gre koreografinji Lidiji Pogačar, ki že osem let neutrudno vodi balet v sklopu Mladinskega gledališča im vlaga v to dejavnost veliko prizadevnosti, dobre volje, svojega prostega časa in požrtvovalnosti. Ob koncu predstave ji je Mladinsko gledališče poklonilo košaro pomladnega cvetja in občinstvo jo je toplo nagradilo z dolgim ploskanjem.
Piranski balet je že večkrat gostoval izven svojega okolja, tako v Kopru. Izoli. Divači, Novi Gorici. Sežani in Trstu. Tudi s to baletno revijo namerava obiskati sosedna mesta in Trst.
Ludovika Kalan
zlila. Zbor ie zapustil vtis solidnega dela in resnih hotenj. Vodi ga Stefan Mavri, ki je kot skladatelj prispeval pesem »Dežek pada v polja*. Prvič je nastopil komorni moški zbor iz Idrije pod vodstvom Ivana Rijavca, ki ie pevce pripravil in izoblikoval v precej kompaktno delujočo, pevsko disciplinirano skupino, zvočno enotno v vsem dinamičnem razponu. Pač pa bi si želeli pri Castelyjevi «Kadar misli žalostne* več samostojnega oblikovanja posameznih glasovnih skupin v linijah, kar bi nudilo več nazornosti v celoti skladbe. Skrbno pripravo je odražala tudi Adamičeva »Vanč zelenka jaše*. Le tenorji niso dovoli sledili ostalemu zboru v naraščanju. Sicer ie izzvenela prepričljivo, kakor tudi prva Gallusova «Quam gallina...*, čeprav bi se komu zdela interpretacijska zasnova nekoliko drugačna od običajne. Moški zbor «Franc Zgonik* iz Branika pod vodstvom Gvida Filipčiča ie bil kompaktnejši kakor lansko leto, tudi celotni zvok .je ubraneiši, če izvzamemo nekaj izstopanj v basih in v drugem tenorju, ki se pojavi v dinamičnem naraščanju. Zdaj ko ie zbor v tehničnem pogledu boij dovršen, bo dirigent pri nadaljnic-m delu lahko še boli osredotočil prizadevanja pri oblikovanju pesmi, gradnji in izraznosti. Zbor »Vasilij Mirk* § Proseka—Kontovela je ostal na lanski ravni. Gallusova »Dulcis amica* je zboru še tuja, »neuleža-na*. Ostali dve ;ta inter-pretacijsko učinkovali prepričlji-veje. Imeli smo vtis neke glasovne utrujenosti, ki je bila najoeit-neiša v drugih tenorjih. To in pa trenutna glasovna neizrazitost drugih basov sta nekoliko siabila celotno zborovo poinozvočnost. ki smo je bili navajeni v večji glasovni sočnosti. V er id ar je zbor še vedno na dostojni ravni. V ovc ga Ignacij Ota, ki je že marsikatero težavo znal premagati in bo gotovo tudi to pot zboru v pomoč. Zbor iz Dornberka pod vodstvom Jožka Hareja se je letos predstavil v mešani postavi. V nasprotju z lanskoletnim nastopom, ko je preglasno zastavljeno petje moškega zbora preseglo estetsko mero, je mešani zbor nei v sprejemljivem dinamičnem razponu in dosegel tudi kolikor toliko uravnovešen zvok. Jasno, da v svojem kratkem delovanju ni mogel doseči večje usposobljenosti, kar se kaže v šibkosti intonančne natančnosti, izgovarjave in ne tx»vsem še dovolj dosežene homogenosti v vseh glasovnih skupinah, vendar na trenutke zazveni ubrano, kakor n.pr. v Nedvedovi «Nazaj v planinski raji* — kar nas navaja k sklepu, da se je zbor s svojim pevovodjem resno lotil dela Ob večji usposobljenosti pevcev se oo dirigent ori bodočem delu lahko bolj posvetil interpretaciji pesmi Cezar Možina, ki vodi mešani zbor »Primorec* v Trepča h. se očitno zaveda problema svojih nev-cev pri dinamičnem naraščanju, posebno pa neenotnega delovanja celotnega zbora v tem pogledu, ko mu izmenično zaostajata ali moški del ali ženski de zbora. Da bi zgladil te in ostale pomanjkljivosti, kakor negotovost v intonaciji na t)osameznih mestih in pri posameznih glasovnih skupinah, s katerimi se pač občutljiv pevovodja srečuje ie skušal omiliti v okviru manjšega dinamičnega razpona, kai je popolnoma umestno, ako ima načrtno zastavljeno in na daljšo dobo preračunano odpravljanje pomanjkljivosti. Vendar mora vsak pevovodja izbirati za to primerne pesmi, ki dovoljujejo dovoli možnosti za dinamična razlikovanja in čini bolj nazorno interpretacijo skladb To ne pripominjam samo temu zboru to njegovemu pevovodji, ampak velja za večino ostalih pevovodij, ki so se lotili oroblema lepote petja, celotnega zborovsuega zvoka in temu toodrejene homogenosti ali glasovne enovitosti posameznih glasovnih skupin. Nevarnost .je tudi v tem, da se dirigent v polaganju (oozomosti na tehnično Plat zbora nezavedno zgubi ja v dirigiranje posameznih dob. da večkrat s prepogostimi oodihi raz-ceplja fraze glasbene misli, in nehote pozablja na povezovanje v celoto, v postopno gradnjo. To je več ali mani prisotno pri zborih iz Dornberka. Divače. lijaka, pri Briškem oktetu in seveda pri moškemu zbora »Kras* iz Opatje-ga sela, ki mu pa vendarle ne gre taka zamera, kakor tudi ne zboru iz Dornberka, ko sta nastopila prvič v sorazmerno kratkem času priprav. Res da manjka zboru iz Opatjega sela še mnogo, da bi se povzpel do poprečja ostalih zborov, vendar že njegov pogum, da se je pripravil za nastop potrjuje voljo in veselje pevcev: leta mu bosta dajala vzpodbudo za nadaljnje delo in rast.
Če ^ se povrnemo k zboru iz Trebč, naj še dodamo, da je bito najprepričijivejše izvedeno Mirkovo »Bolgarsko kolo*, kjer je zbor najbolj enotno deloval. Vsekakor uspeh. Briški oktet ima težave ori posameznih jjevcih, ki se sicer v tihem petju ieoo zlivajo v celoten lep zvok 'ločim se pri naraščanju do ff le—ta razprši to pride celo do višanja. Seveda. pri tem trpi oblikovanje
Ivan Silič
(Nadaljevanje na S. strani)
S SEJE RK SZDL V LJUBLJANI
KULTURNO POVEZOVANJE S SLOVENCI V ZAMEJSTVI!
Iz diskusijskega poročila Jožeta Hartmana Poseg predsednika SKGZ Borisa Raceta
(Nadaljevanje s 5. strani)
«Mrwgo še lahko storimo — je dejal Jože Hartman v svojem posegu — in če kdaj, smo v zadnjih letih trdno na poti vsestranskih prizadevanj za izboljšanje položaja naših narodnostnih skupnosti za mejo, mejo, ki naj naš čimboij združuje, ne pa ločuje Načelo odprtih meja nam odpira vedno nove možnosti za široko vključevanje vseh, ki želijo in hočejo prispevati k odnosom, ki bodo vsestransko bogatili življenje Slovencev in drugih narodov, ki so nam sosedi.
Matična dežela mora podpirati vse zamejce, ki jo priznavajo in hočejo z njo sodelovati—razen tistih, ki se zaradi sovražnega odnosa do nje, sami izključujejo Na drugi strani pa je treba še naprej uresničevati načelo, da ie manjšina subjekt v odnosu z matičnim in večinskim narodom, zato se bo predvsem sama na svojih tleh tudi borila za višjo kuitumo raven in nove kulturne dosežke, matica pa .je odgovorna za vso pomoč pri teh prizadevanjih in pri prizadevanjih za vsestranske zaščito naših narodnostnih skupnosti v zamejstvu*.
V	sklepu svojega posega, ko je strnil nalogo matice do zamejcev pa je Jože Hartman dejal:
«V skladu s sprejetimi načeli bi morala SZDL še naprej uresničevati vlogo političnega koordinatorja znotrai Slovenije med vsemi subjekti kulturnega znanstvenega in prosvetnega deiovanja. ki delujejo tudi med zamejci.
—ZKPO ima še posebej pomembno nalogo kot dogovorjeni usklajevalec kulturnih akcij v zamejstvu: druge skupnosti kot KSS, republiška izobraževalna skupnost in raziskovalna skupnost SRS. pa bi morali čimprej v svojih okvirih oblikovati koordinacijo za dejavnost med zamejci:
—	občine naj bi z republiko sodelovale na temelju sprejetih ob vez, zapisanih v ustavi, ki zadevajo odgovornost vseh družbenopolitičnih skupnosti in soudeležbi v kreiranju zunanje politike Jugoslavije. Občinske organizacije SZDL naj bi v svojemu okviru prevzele politično koordinacijo med dejavniki, ki se povezujejo z zamejci:
—	skupnosti, organizacije in ustanove, ki sodelujejo z zamejci, naj bi v svojih okvirih tudi izdelale programe tega sodelovanja in tako prispevale k izpopolnitvi kulturnega programa in kulturne politike Slovenije v odnosu do zamejskih Slovencev. Prizadevati si moramo tudi v prihodnje čimbolj vsestransko pomagati manjšinam v njihovem boju za vsestranski razvoj in za njihovo popolno zaščito pred asimilacijo tako s politično, strokovno. materialno m vsemi drugimi oblikami pomoči:
—	vsem, zlasti mladini je treba omogočati čimboljše spoznavanje problemov, ki zadevajo Slovence zunaj meja njihove ožje domovine. To bo še posebej učinkovito, če bomo vnesli v vzgojne programe šol vseh stesenj, od osemletk do univerze, tudi informacijo o življenju Slovencev za mejo in v tujini in te informacije podprli z razno dejavnostjo od ekskurzij do vključevanja študentov v raziskovalne programe ipd.*
V	nadaljnji razpravi o uvodnem poročilu Marjana Javornika o kulturnih skupnostih in njihovi razvojni politiki, kakor tudi o poročilu Jožeta Hartmana, se je oglasilo več udeležencev konference, med drugimi tudi predsednik SKGZ in Trsta Boris Race. Potem ko je izrazil svoje zadoščenje, da se «v SZDL kot osrednji družbenopolitični organizaciji problemi slovenske kulture obravnavajo v vsej svoji celovitosti predvsem glede prostora in da je prodrla v tem pogledu realnost in resničnost položaja v smislu, da je slovenska kultura tudi vse tisto, kar se obli-
kuje, ustvarja in poustvarja izven meja SR Slovenije, predvsem seveda v narodnih manjšinah. Zaradi tega ie zamejska kultura problem slovenske kulture, pa tudi važno slovensko politično vprašanje*.
Boris Race se je potem bežno zadržal pri važnosti uvajanja gradiva o slovenskeh narodnih manjšinah izven meja SFRJ v učne programe, ker je važno, da pride mlad človek v šoli v neposredni stik s tem vprašanjem. «Usoda manjšine, predvsem njena tragična komponenta — je dejal B. Race — bo v mladem človeku zapustila globlji vtis, ki ga bo težko izbrisati v življenju. In to si želimo, prizadetost vsakega o-srednjega Slovenca za naše probleme in težave, da mu ne bo vseeno, ali bodo ti Slovenci ostali Slovenci, ali bodo utonili v morju večine*.
Boris Race se je potem dotaknil vprašanja gmotnih težav, s katerimi se mora ubadati kulturna dejavnost slovenske manjšine v Italiji in pri tem poudaril bistveno razliko glede tega med narodom, ki živi v lastnem državnem okviru in med tem njegovim delom, ki živi v drugi državi. Poudaril ie. da .je treba upoštevati, da je delovanje zamejskih Slovencev v kulturi važna komponeta ohranjevanja naše narodnosti in da pomeni vsaka zamujena kulturna akcija tudi upadanje narodne zavesti, torej direktno nacionalno izgubo. Zaradi tega je važen problem čas, delati moramo danes, jutri bo prepozno. Ta element moramo imeti vedno pred očmi, pa naj gre za meddržavne dogovore glede obveznosti države do narodnostnih manjšin, bodisi glede obveznosti matice do svojih manjšin*.
Svoj poseg je Boris Race zaključil z besedami: ^Vitalnost manjšine in obsežna dejavnost na vseh kulturnih območjih, pa naj gre za ljudsko prosveto, izobraževanje, gledališko, besedno, likovno in glasbeno umetnost, dajejo zadostno jamstvo, da pomoč manjšini ne pomeni nekaj, kar bo izgubljeno, ampak kar se bo bogato obrestovalo*.
PONOVNO O PROBLEMU, KI BO ZA ZDA VEDNO BOLJ PEREČ
Zakaj bo borba proti mamilom težka, morda celo brezuspešna?
Ameriški podatki sami pravijo, da je v New Yorku že okoli pol milijona ljudi, ki se predajajo mamilom - Turški pridelovalec 40 dolarjev, razpečevalec «na drobno» pa 200.000 dolarjev za kilogram mamila - Zle posledice se že kažejo
FILMSKI KROŽKI V TRSTU
Pred dnevi smo pisali o težavah, na katere zadnje čase naletavajo v ZDA, ko gre za borbo proti marihuani, to se pravi, za borbo proti mamilu, ki je zadnje čase zelo «v rabi* in za katero eni trdijo, da je neškodljivo, drugi pa da še ni povsem proučeno. Danes se vračamo k enaki temi, le da tokrat ne bomo govorili o marihuani, pač pa o mamilih nasploh, torej o problemu, za katerega so rekli, da postaja za ZDA — drugi Vietnam. Morda bi kdo mogel misliti, da je ta trditev pretirana, v resnici pa je to ena žalostnih ugotovitev, kar potrjujejo konkretni podatki, ki jih bomo navedli iz samih ameriških virov.
Mamila so ameriški sociologi o-značili kot največjega sedanjega sovražnika ameriškega ljudstva. Predsednik Nixon je na osnovi najnovejših podatkov o žrtvah mamil napovedal razpečevalcem mamil — vojno. V ta namen je določil tudi ogromno vsoto, eno milijardo dolarjev. Konkretne številke opravičujejo tolikšen strošek. Uradni podatki namreč govorijo, da je v samem New Yorku 150 tisoč uživalcev heroina. To število lahko potrojimo, če vzamemo v poštev uživalce ostalih mamil, to se pravi, da je v samem New Yorku okoli pol milijona uživalcev mamil. Čeprav je New York največja ameriška metropola z osmimi, po nekaterih računih celo desetimi milijoni ljudi (veliki New York), je pol milijona velika številka. Sicer pa je lani umrlo zaradi mamil 1259 Newyorčanov, kar tudi ni malo, saj so te žrtve v glavnem mladi ljudje, v starosti med 15. in 35. letom. Zdravniki so celo ugotovili, da so mamila lani v tej starostni dobi zahtevala več smrti kot rak ali srce. Vrh tega govorijo podatki tudi o tem, da se trenutno zdravi 28 tisoč Newyorčanov, da bi se otresli te nesrečne razvade.
Toliko glede zdravja v samem New Yorku. Te podatke pa lahko z ustrezno primerjavo posplošimo tudi na ostale velike centre ZDA.
Sedaj pa še nekaj o drugih negativnih posledicah uživanja mamil:
V ZDA narašča kriminal. Ponov-
no bomo navedli podatke za New i pač ne porabi zahodna Evropa. V York. Lani so v New Yorku are- | Marseillu je baje največ laborato-
DonatelU Mazzi so pred dobrim letom presadili ledvico, ki ji jo je daroval oče. Operacija ni uspela. Sedaj so ji presadili ledvico v drugo in vse
je šlo prav.
tirali 41 tisoč oseb samo zaradi posesti oziroma razpečevanja mamil. Ker so lani v celoti priprli v New Yorku 200 tisoč oseb, pomeni, da je bila vsaka peta oseba, ki je bila aretirana, aretirana v povezavi z mamili. Kot bi to ne bilo dovolj, bomo dodali, da je zdravniški pregled ugotovil, da je bila vsaka sedma aretirana oseba — narkoman, to se pravi uživalec mamil.
Ker je uživanje mamil v množičnem obsegu časovno razmeroma sveže, je možno korenito zdravljenje, hkrati pa zle posledice še niso tako očitne. Sociologi in zdravniki se zato bojijo hujšega. Policija pa ima že sedaj dovolj dela, kajti vedno pogostejši so primeri, ko narkomani napadajo ljudi na cesti, vlamljajo v trgovine in lokale, da bi kakorkoli prišli do denarja za svojo «dnevno dozo*. Samo v lanskem letu so narkomani ukradli blaga v trgovinah za eno milijardo dolarjev vrednosti, da bi prišli do sredstev za nakup mamil.
Ko smo tako prikazali zares žalostno sliko, ki nam jo dajejo sami ameriški uradni krogi, ki se končno vendarle začenjajo resno u-kvarjati s tem problemom, si o-glejmo še, od kod mamila.
Mamila prihajajo v Evropo in v ZDA v glavnem iz Azije. Sicer pridelujejo nekaj opija tudi v Bolgariji, v Makedoniji in v severni Grčiji, toda to so zelo majhne količine, ki v svetovnem merilu ne pomenijo nič. Veliko pomembnejša je glede tega Turčija, kjer pridelajo na leto okoli 3000 ton surovega opija. Turčija dejansko spada med najpomembnejše proizvajalce tega mamila na svetu. Nadaljnje dežele, ki veliko pomenijo na tem področju, so Indija, Pakistan, I-ran, Burma, Tajska, Laos in Kambodža. V teh državah je veliko polj, koder se pridelujejo najrazličnejše rastline, iz katerih pridelujejo mamila. Ker je ta del sveta hudo zaostal in je oblast v teh deželah dokaj šibka, je težko pričakovati, da bi tudi neki mednarodni sklep o prepovedi zalegel. Res je, da večino mamil, ki jih pridelajo ali proizvajajo v teh deželah, porabijo doma, toda dovolj jih preostane za izvoz. In večina teh gre v razviti svet, kajti razviti svet je bogat in si lahko privošči draga mamila.
Že prej smo omenili Turčijo, za katero smo rekli, da proizvede na leto 3000 ton surovega opija. Okoli 1200 ton surovega opija se proizvede zakonito in sicer za potrebe farmacevtike. V tem smislu se ta količina mamila oziroma njegove surovine proda. Okoli 1800 ton o-pija pa se iz Turčije pretihotapi v bogati svet. Podobna razmerja bodo verjetno veljala tudi za že prej omenjene države, v katerih se pridelujejo razne surovine za izdelovanje mamil, vendar konkretnih podatkov o tem ni. Ustavimo se pri Turčiji in pri številkah, ki so na razpolago.
Turški poljedelec, ki prideluje mak, katerega seme daje smolo — surovi opij, dobi za kilogram surovega opija 40 dolarjev. Kmet bo prav gotovo prodal državi del svojega pridelka, kajti s tem bo o-pravičil pridelovanje tistega opija, ki ga bo prodal skrivaj in za katerega bo iztržil več, pa čeprav ne veliko, ker turški pridelovalec proda neprijavljeni surovi opij tihotapcem po 50 do 69 dolarjev za kilogram. Sedaj pa bomo navedli nekaj podatkov, ki nam bodo povedali, zakaj je težko boriti se proti razpečavanju mamil.
Turški kmet dobi torej za kilogram surovega opija od 50 do 00 dolarjev. Ta opij gre po navadi ali v Francijo ali v Italijo, ali v kako drugo zahodnoevropsko državo v predelavo, v rafiniranje, od tod pa povečini v ZDA, kolikor ga
rijev, kjer iz surovega opija pridelujejo čisti opij ali tako imenovani heroin. Ker da 10 kilogramov surovega opija šele en kilogram heroina, je razumljivo, da bo en kilogram heroina stal najmanj šest tisoč dolarjev. Toda drzni ali če hočemo brezvestni tihotapec, ki bo kilogram heroina pretihotapil v New York, bo tu dobil zanj že 10 ali 12 tisoč dolarjev. Tu imamo še vedno opravka s kilogramom heroina «na debelo*. Razpečevalci mamila pa ga prodajajo v majhnih enkratnih dozah in ga preparirajo za tako imenovano ulično prodajo pomešanega s kininom, laktozo ali kako drugače. V tem primeru, torej na drobno, en kilogram heroina prinese razpečevalcu že 200 tisoč dolarjev. Neka nepisana norma, ki pa se je razpečevalci vendarle držijo, zahteva, da mora biti v enkratnih dozah, ki se razpečavajo «na drobno, pet odstotkov heroina.
Ko gre za tolikšne vsote, za tako velikanske zaslužke, je logično, da se v takšnih poslih uveljavljajo drzni ljudje, najrazličnejši gangsterji, ki prav gotovo ne gledajo na zle posledice, ki jih uživanje mamila prinaša. Zdravstvo je že zdavnaj ugotovilo, da uživanje o-pija oziroma heroina prej ali slej privede do smrti.
Zadnjič smo pisali o marijuani, danes smo se ustavili pri opiju o-ziroma heroinu, v rabi pa je še veliko drugih mamil. V ZDA so ta vedno bolj v veljavi in ko je neki ameriški funkcionar zagotavljal francoskim funkcionarjem, da se bodo ZDA lotile borbe proti mamilom z vso resnostjo, le da bi bilo želeti, da bi se temu pridružile tudi druge, predvsem francoske oblasti, ker da prihaja iz Francije v ZDA še največ mamil, je francoski funkcionar ameriškemu vase zaverovanemu funkcionarju odgovoril takole:
«Vi, Američani, ste prav tako govorili, ko ste prišli v Indokino. Rekli ste, da boste zadevo koj rešili in se nato vrnili domov. So
pa na svetu problemi, ki jih niti bogata in močna Amerika ne more rešiti. Eden teh problemov je tako imenovano enajsto zlo, je sodobna kuga, ki ji pravimo mamilo. To pa je vaš novi Vietnam.*
Zares hudo bi bilo, če bi Francozova sentenca obveljala. In vendar drži, da se Američanom glede tega ne obeta nič dobrega. V članku navedene številke zgovorno pričajo.
BENIAMIN CHRISTENSEN:
«La scala di Satana»
Originalni naslov: SE VEN FO-OTPRINTS TO SATAN. Izvor: ZDA, 1929. V glavnih vlogah: Crei-ghton Hale, Thclma Todd.
La Cappella nam predstavlja reprizo svojevrstne neme komične grozljivke, proizvedene, ko so se že predvajali vrvi zvočni filmi.
Film se zabavljivo norčuje iz običajnih elementov grozljivk. Obenem pa jih uporabVa tako. da se ohranja vsa njihova «metafizična», grozljiva sila. Galerija spačenih likov, ki nastopajo v tem filmu, nima kaj zavidati grozljivim likom klasičnih resnih «horror» filmov
Zgodba sama je zelo lahkotna; na koncu se izkaže, da temelji v celoti na šali. A prav v zaključku ko se zdi, da se vse povrne k normalnosti meščanskega življenja,

Motiv s Trga Unita z Mihcem in Jakcem, ki jima grozi nevarnost, da
ju odstranijo.
je najboljši moment filma: kajti spačeni liki ostanejo taki, čeprav sedijo pri mizi skupaj z ostalimi gosti.	_	..
A ves film je poln iznajdljivih prizorov. Tudi mi obžalujemo t°j rej, da so tako malo znani ostali filmi danskega režiserja Benjamina Christensena, ki je zaslovel le zaradi filma «Haxam (La stregone-ria attraverso i secoli, 1922).
SERGIJ GRMEK
«Primorska poje 72»
(Nadaljevanje s 5. strani) ^
fraz in celotna interpretacija, čeprav je lahko ta še tako leP° zastavljena. Nujno je treba pristopiti k oblikovanju glasov s tehnične strani. Škoda bi bilo te zaslužne pevske skupine, ki že vrsto let uspešno deluje pod vodstvom Vojka Peršulje, če bi obsta-la le na dosedanjih dosežkih, ko bi po svojem glasovnem materialu lahko še marsikaj več dosegla. Zbor «Lijak» z Vogrskega, ki ga vodi Branko Marvin. 'ie zastavil presoden korak—sebi v prid. Res. da se še čutijo posledice glasnega načina petja *z prejšnjih let in to zlasti v f ih ff, ko izstopajo posamezniki ah se zaradi preforsirano uporabljene sape zastre zvočnost te ali one glasovne skupine, vendar je bilo nekaj lepih mest in kar ie še P°' membnejše. ie pevovodja prešel na polje vemejše interpretacije in se približuje oblikovanju fraze. To in pa dejstvo, da zbor zveni mnogo bolje, je uspeh o~ čitnih prizadevanj. Zbor iz Divače pod vodstvom Bojčenke Bobnar ima lepe glasove in tudi veliko veselje do petja, tako da se so; dec po nastopu, pevci v prijetni medsebojni družbi zbirajo k petju tudi izven pevskih vaj. Kakor običajno, ima petje zahtevnejših pesmi tak učinek, da mimogrede marsikateri pesmi na težjem mestu sčasoma pevci pripnejo kak nov ton in po svoje «zaokrožijo» akord, da je sprememba tu. \ tem pogiedu sta izzveneli prvl dve pesmi, dočim je bila Rijavčeva «Ob Koipi* najsolidneje pri' pravljena in pri kateri ie zbor tudi najenotneje deloval. Potrebno bo posvetiti več dela poglavju di' hanja in oblikovanja fraz pravil' nejši izgovarjavi in di nami ki—kar pa velja za večino nastopajočih.
+
Veljaven od 26. marca do 1. aprila 1971

OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekdo skuša posredovati za vas, da bi se neke vaše zadeve primemo rešile. Prepustite pobudo ljudem, ki se na zadevo bolje spoznajo kot vi. Kljub vsemu pa ne smete o-stati v senci, da bi vas čas ne prehitel. Isto velja tudi za neke vaše nove čustvene pobude. Z zdravjem vso v redu.
BIK (od 21. 4. do 20.
5.) S potrpežljivostjo boste morali počakati, da nekatere zadeve dozorijo. Vsaka pobuda, ki bi prišla prezgodaj, bi več škodovala kot koristila. Sicer pa boste mogli kak načrt popraviti pozneje. Ne bo pa mogoče popravljati nekih razpoloženj, kajti ljubezen se tako ne spreminja. Zdravje dobro.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Veliko svojih energij boste potratili, ker se lotevate dela nesistematično. Vrhu tega bo na delovnem mestu ali v poslih vladala neka čudna napetost, ki bo marsikaj pokvarila. Potrudite se, da pomirite vzdušje, kar bo vplivalo tudi na vaše družinske in čustvene razmere. Zdravje odlično.
RAK (od 23. 6. do
22. 7.) čeprav vam niso zvezde kdove kako naklonjene, bo ves teden, vzet v celoti, pozitiven. Zato pa boste morali krepko pljuniti v roke in pritegniti k sodelovanju strokovnjake. Svoja čustva boste morali nekoliko brzdati, saj ne gre vedno kot bi človek želel. Pismo, vest itd. Zdravje dobro.
LEV (od 23. 7. do 22.
8.) Vaši cilji so dosegljivi, celo zelo blizu in ’ vendar je vprašanje, če jih boste sploh kdaj dosegli. Nekoliko zaletavi ste in to vam močno škoduje. Tokrat bi mogla vaša vnema imeti daljše negativne posledice. Potolažite se v svojem ožjem krogu, kjer bodo pokazali razumevanje. Zdravje odlično.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Premagajte ne-i katere svoje predsodke in lotite se nalog z vsem elanom. Uspehi so vam bolj ali manj zagotovljeni, posebno ker prehaia-te v konjunktumo obdobje. Neka nevoščljivost vam bo napoti, toda rezultat je gotov. Ni pa gotovo, da boste uveljavili neko drugo pobudo. Prehlad.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neke novosti bi mogle v precejšnji meri sprevreči vaše dobro izdelane načrte. Podvizajte se, zavihajte rokave in vse bo prav. Vabili vas bodo k sodelovanju ali celo poklicali na pomoč, ki je ne smete odreči. Tudi v čustvenih zadevah bodite velikodušni. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne smete pustiti tekmecem, da bi prišli do sape. Hkrati pa ne smete vreči puške v koruzo, če bo šlo kaj narobe. Pripravljeni bodite na polovične rezultate, pa čeprav bodo napori precejšnji. Toda bolje nekaj kot nič. Ljubljena oseba potrebuje več razumevanja. Prebavne motnje.
STRELEC (od 23. 11.
do 20. 12.) Ne utvarjaj-te si, da ste edini in prvi. Spodneslo bi vas lahko, ker niste doma na področju, kjer se skušate uveljaviti. Torej pozornost, skromnost pa tudi ne bi bila odveč. Več skromnosti tudi v vaših odnosih v družbi, celo v najožjem krogu. Zdravje pa kar od lično.
KOZOROG (od 21. 12-
do 20. L) Dnevi, ki se bližajo, se bodo pokazali nekoliko naporni in vendar se nimate kaj pritoževati in tudi če kaj ne bo šlo tako, kot ste računali, bo rezultat na koncu pozitiven. Brez strahu tudi glede nekih novih čustvenih vezi, ki so začele v samem začetku popuščati. Zdravje odlično.
©
VODNAR (od 21. L do
19.	2.) Razmere se kažejo normalne, rekli bi celo dobre, kljub temu čutite, da nekaj ne bo šlo. Brez obotavljanja
na pot, ki jo poznate, vendar se ne spuščajte v nove posle. Ne bodite preveč zaverovani vase.. To naj vam bo vodilo tudi ko sklepate nova prijateljstva. Zdravje dobro, vendar ne odlično.
RIBI (od 20. 2. d»
20.	3.) Neko nerazpolo-, ženje, ki bo zajelo va-
. —...	v j še okolje, bo vplivalo
tudi na	rezultate de-
V	/	la. Zato	bo treba de-
lo temeljiteje pripraviti, kajti sicer	bodo	rezultati	bolj skromni-
Bolj skromno pa bo tudi vaše tt-doščenje tam, kjer ste računali, da boste edini gospodar. Nervoza in glavobol.
TOUG SVETIMA
345.
V K AS A
TRETJA KNJIGA
«še ti, Andrejček, bi ga lahlko malo srknil,« se je obrnil k dojenčku, ki ga je Ana ujcala.
«Daj, Leban, povej nam, kako si zamenjal Fazana,« je dejal Primož, da bi izvedela tudi Ana in Travndkar.
«To je bilo nekaj posebnega. Imela sva stare račune. Zavoljo njega sem bil pred dobrim letom razrešen. Tudi name je nameril pištolo zavoljo neke bolničarke, pa sem ga mahnil, da je padel po tleh.«
«Tudi tu je bil, ta prašič! šestdeset krav je gnal na Primorsko. Tu je imel štab, vse borce pa zunaj na položaju. Kot bi bil njegov kaplar, mi je ukazal: štrudelj specite za štab, Travnikar, za borce pa pripravite lonec žgancev z mlekom! Marko je bil tisti dan pri nas, z Ano sta se bila skrila v kamro. Ko je bilo kuhano in pečeno, sem ukazal Tinki, naj nese štrudelj patrulji na položaj, štabnim, ki so zabavljali, zakaj jih kličejo na Primorsko, pa skledo žgancev z mlekom. Fazan je poskočil: 'štrudelj sem ukazal, Travnikar!' Pa sem mu rekel, da mi nismo gostilna in da damo, kar imamo. Kaj pa meso, kruh in žganje, ali imaš kaj?’ 'Nimam,' sem rekel. Vsak dan dajemo, pa je zmanjkalo. Tedaj pa je Marko odprl vrata in rekel: 'Malo tiše Fazan in malo bolj skromno! Travnikar je tu ljudska oblast, ti pa diktiraš, a? Kdo te je učil komunizma?’ 'Drži gobec,’ se je Fazan zadrl nad Markom. 'Zanimaj se za svoje stvari.’ In Marko je odgovoril: 'Saj se Fazan! Zdaj sem pri Ozni. Ali veš, zakaj te kličejo
na korpus? Zdaj boš videi hudiča...’«
«Res ga je videl,« mu je segel v besedo Leban. ((Komandant Borštnar mi je povedal, da bom prevzel odred. Fazana sem našel v neki hiši za pečjo. Vstal je in me premeril od nog do glave. Potem je zataknil palce za pas, kjer mu je na vsaki strani visela pištola; odkar je bil komandant odreda, pa je imel poleg pištol še dva trakova: belo rdečega za piščalko in modrega za kompas. Rekel mi je, da, če bom ostal pri njem, bom morda načelnik štaba, ker ga nima. Potrebuje pismenega človeka, je dodal. In da ne ve, če bom zmogel. Skomignil sem z rameni. On pa me je klestil naprej: če bom hotel z njim vozi ti, se bom moral poboljšati. «Tu ni več brigada,« se je širokoustil, «tu imam jaz vso besedo! Zato je bolje, da to veš prej kot kasneje.«
Naslednjega dne nas je štab korpusa postrojil. Prišla sta komandant in komisar in razglasila pred vsem odredom, da je Fazan razrešen s štabom vred in da sem jaz postavljen za komandanta. Da ste videli Fazana! Kar barve je spreminjal. Komaj je prišel do sape.«
Travnikar se je zakrohotal.
«Pa so ga tudi obdelovali tam, kajne?«
«Pa ne malo«, je dejal Leban in v dušiku spal kozarec žganice. «V bohinjskem kotu je bil spremenil vojno v miting. Zabil se je visoko v hribe in pošiljal druge v žerjavico po kostanj. Preveč je plesal in vpil 'včselo, včselo’ in si ožemal srajco. Do akcij mu ni bilo dosti, že nekaj dni potem, ko sem prišel s fanti v Bohinj, smo naklestili Nemce, čeprav nas je bilo polovico manj. Precej smo jih potolkli ob Fužini in jezeru, tako da si zdaj ne upajo več v gornjo dolino.« Leban se je obrnil k Primožu in ga potrepljal po ramenu: «Ej, Primož, da bi jaz imel jurišni bataljon v Bohinju! To bi ropotalo!«
«Kam pa je šel Fazan?« se je zanimala Ana.
«Na Dolenjsko, v oficirsko šolo. Preden jo bo končal, bo že konec vojne.«
'(He, čudno pojmuje ta tič komunizem,« je dejal Travnikar In jim znova natočil.
Kmalu potem, ko Je Leban odšel s svojimi na položaje, so zagledali na nasprotnem pobočju kolone.
((Primož, poglej!« je viknil Travnikar. «Primojduš, da ni lagal Leban! Poglej vojsko! Brigada!«
Vsi so šli k oknom. Na repu kolon so zagledali konjske vprege s topovi. Borci so jih na ozkih poteh podpirali, da niso zdrknili s pobočja. Primož je prepoznal 75-milimetrski gorski top pa brzostrelni in protitankovski top. Sledila jim je kolona mul z municijo In minometalci. Pomikali so se počasi in preudarno, kot bi hodili po brvi.
((Primož! Divizija! Pečeni so! Ni boga, da bi jih rešil, belogardiste! Ana, nič več se nam ne bo treba skrivati pod zemljo. živio svoboda!« je kričal stari in Primož je moral pita z njim.
Nestrpno so pričakovali noči. Že med večerjo je začelo nekje globoko pod njimi pokati. Sedeli so okoli mize in večerjali žgance z mlekom. Vsi so zajemali iz ene sklede.
Z nočjo je balo pokanje vse močnejše. Rafale mitraljezov so zagluševale eksplozije. Odmevi so se prelivali s hriba na hrib.
«Skoda, da nisva šla z njimi, Primož,« se je jezil Travnikar.
«Oče Travnikar, jaz nikamor tja, kamor ni treba,« je odvrnil.
«Tako je prav in tudi pametno,« je dejala mama. «Naš oče pa bolj ko je star, bolj je neumen. Politika ga je čisto zmešala. Odkar je odbornik in partijski sekretar, misli, da se ne da brez njega nič opraviti. Politika je za gospode in brezposelne, za kmeta pa sta njiva in cerkev!«
«Tiho, ženska! Poslal te bom na politični tečaj!«
Nočnik je prinašal čedalje močnejše odmeve spopada, ženske so šle spat, kmet in Primož pa sta se napotila na rob, od koder je bila napadena postojanka vrh hriba videti v temi kakor plamenček sveče, ki ga hoče veter upihniti. Cepetala sta od mraza in čakala, kdaj bo izbruhnil požar. Poslušala
sta grmenje topov — zdelo se je, da se sovražnik krepk° upira. Morala sta nazaj v hišo — pit na srečo tistih, ki so napadali.
Proti jutru sta spet odšla na rob. Razveselil ju je požar. Postojanke so že gorele. Potem je zasijala orjaška eksplozij® — njen sij je segal vse do strmin Jelovice — in dolino je napolnil oglušujoč odmev.
((Minirajo! Oj, ubogi Marko, kod vlači svoje drobne kosti!” je tarnal Travnikar in vlekel pipo.
«Spet bo prinesel tobaka,« je dejal Primož.
Mraz ju je še enkrat pognal v hišo za peč. Zadremala sta. Z dnem ju je zbudil grom topov. Hrumelo je po vsej dolini-Spet sta odšla na rob. S hribčka sredi belih planjav, kjer je bila postojanka, je rastel v nebo steber črnega dima. Bil je čedalje večji in mogočnejši. Razraščal se je kot radost v Travnikar j evem srcu. Kmalu potem je pokanje utihnilo. «Hitro so jih dotolkli,« je ugotovil Primož.
Nad vso prostrano dolino je ležala tišina, v katero se je vil dim kot roke utopljenca. Izza gora se je vzpenjalo na nebo mrzlo sonce. Brezbrižna svetloba je polnila svod in rastlft-Potem je zagorela na kopastem vrhu gore.
Sredi dopoldneva je Orlov pripeljal ranjence. Pri Travni' karju so se ustavili, da bi se odpočili. Tudi upehani in oznojeni konji so se morali oddahniti pred novo strmino. Tako sta se srečala pri vežnih vratih Primož in Orlov.
«Kaj pa ti tu?« se je obregnil Orlov ob Primoža in g® premeril od nog do temena.
Primož se mu je umaknil, da je lahko stopil v hišo, kj®r je zagledal Ano z otrokom v paročju. Z dekleta mu je pogled zdrsnil na otroka. Poteze na obrazu so se mu zmehčale. Pri' jazno je dejal:
«0, kako je lep! Prav kakor mama!«
Postalo mu je žal, da je izgubil to dekle. Njegova bd bila> če bi bil vztrajnejši in če bi si bil upal tvegati...
Zadrego je skušal odpraviti s šalo. Obrnil se je k Tra-vnikarju, rekoč:
((Vidiš, eni delajo otroke, drugi pa spravljamo bele s
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAMIZNI TENIS
V ZADNJEM KOLU
Nepričakovano visoka zmaga ŠD Sokol v Tržaškem pokalu
V zadnjem kolu letošnjega tržaškega pokala je Sokol premočno premagal tržaško ekipo ARAC z visokim izidom 7:3. Tako visoka zmaga vsekakor ni bila predvidena, saj je v Nabrežini Sokol igral z ARAC neodločeno 5:5. Kot je znano, je bil Sokol že pred to tekmo zmagovalec
>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIBII!!!!IIIIIIII|||||||||||||||||||||IIIIIIIII|
DOMAČI ŠPORT
I
DANES
NEDELJA, 26. marca 1972
NOGOMET
2 AMATERSKA LIGA
15.00 v Križu
Vesna — Flaminio * * *
15.00 v Tržiču
S. Michele — Zarja * * *
15.00 v Štandrežu
Juventina — S. Anna * * *
3. AMATERSKA LIGA
15.00 v Padričah
Primorec — S. Marco * * *
10.30 na Proseku
Olimpija — Union * * *
15.00 na Proseku
Primorje — Libertas Prosek MLADINCI
9.00 v Padričah
CRDA — Primorje
NARAŠČAJNIKI
13.30 v Križu
Vesna — Breg
* * *
8.45 na Opčinah
Olimpia Greta — Gaia * * *
11.45 na Opčinah
Don Bosco — Union * * *
12.00 v Padričah
Giarizzole B — Primorje • * *
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
10.30 v Trstu, stadion «1. maj» j Bor — OMA
* * * -------------
18.00 v Trstu, stadion el, maj*
Sokol — CUS Padova * * »
10.30 v Brescii
Vignoni — Breg
ŽENSKA C LIGA
10.30	v Trstu, Elizejske poljane
Inter — Sloga
* * *
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
15.30	v Trstu, Ul. della Valle Bor — Tigers
* * *
E. MOŠKA DIVIZIJA
17.00 v Trstu, Ul della Valle
Bor — CGI Milje
MLAJŠI MLADINCI
18.30 v Trstu, Ul. della Valle
Italsider — Polet * * *
NAMIZNI TENIS
DEŽELNI TURNIRJI
8.30 v Gorici, Ul. Nizza 36
Nastopa tudi Sokol * * *
9.00 v Trstu, Ul. Giulia 2
Nastopa tudi Kras
pokala, saj je ARAC v predzadnjem kolu zgubil z Julio s 6:4 in tako zaostal na lestvici za tri točke. Sokol pa je dok/;al v četrtek, da je zasluženo osvojil prvo mesto in je odigral celo najlepšo tekmo turnirja. Dejstvo je, da naši igralci iz dneva v dan izboljšujejo formo. Kot običajno je Fabjan odpravil brez težav oba nasprotnika ter bistveno pripomogel k zmagi mladinske dvojice. Robert Milič žal še ni pripravljen za zahtevnejša tekmovanja. V četrtek je tako klonil obema nasprotnikoma Ker pa je Milič začel igrati šele letos, od njega tudi ni mogoče pričakovati takojšnjih uspehov. Ukmar je včasih igral zelo dobro, včasih pa nepremišljeno. V zaključnih potezah pa je bil vedno dovolj zbran in je tako premagal najprej Venuttija in nato še Mamelija ter je odločilno pripomogel k zmagi dvojice Ukmar-Tavčar, ki je še vedno nepremagana. Adrijan Tavčar je v prvi tekmi gladko klonil Mameliju. Bil je neogret in to je bilo usodno, že v igri dvojic pa je zaigral bolje in končno celo premagal močnega Venuttija.
Naj še omenimo, da je bil letošnji Tržaški pokal zelo zanimiv in do konca izenačen, s številnimi presenečenji. Nad vsemi pa je morda presenetil prav Sokol, ki pred začetkom turnirja niti ni bil glavni favorit. Ekipa Sokola je resno lahko računala le .na Fabjana. Milič je namreč šele začel z namiznim tenisom, Ukmar letos ni redno treniral in bolj malo igral, Adrijan Tavčar se je šele pred nekaj meseci vrnil za zaleno mizo po triletni odsotnosti.
Prav proti koncu turnirja pa je ekipa Sokola postala vse bolj amal-gamirana in uigrana ter danes predstavlja v naši deželi lepo postavko.
REZULTATI:
SOKOL: Ukmar (3/2), Tavčar A.
(3/3 nc), Fabjan (3/2), Milič (3 nc). ARAC: Venutti (3/3), Mameli (3/3),
Carollo (3/5), Pradelli (3/3).
SOKOL — ARAC
7:3
0:2
Milič — Carollo (13, 9)
Ukmar —	Venutti	2:1
(-16, 11, 23)
Milič, Fabjan - Carollo, Pradelli 2:1 (13, -19. 11)
Fabjan —	Pradelli	2:0
(11, 12)
Tavčar A.	— Mameli	0:2
(9, 9)
Ukmar, Tavčar-Venutti, Mameli 2:1 (24, -19, 18)
Fabjan — Carollo (6, 19)
Tavčar A. — Venutti (12, -19, 18)
Milič — Pradelli (-18, 12, 15) Ukmar — Mameli (-£, 21, 18)
2:0
2:1
2:1
T — ar
Za naslov svetovnega prvaka
6. Npasski in R. Fischer v Beogradu in Reykjaviku
Kot je znano, se bo dvoboj za svetovni šahovski naslov med Borisom Spasskim in Robertom Fischerjem pričel 22. junija v Beogradu.
Razdeljen bo na dva dela. Prvih dvanajst partij bosta Spasski in Fischer odigrala v Beogradu, o-stalih dvanajst pa v Reykjaviku od 6. avgusta dalje. Predvideva se, da bo srečanje v Beogradu trajalo do 18. julija, v Reykjaviku pa do začetka septembra. Pretendenta za svetovni naslov bosta igrala ob nedeljah, sredah in četrtkih, prekinjene partije pa dan kasneje. Če se bo srečanje končalo izenačeno (12:12), bo Spasski ohranil naslov svetovnega prvaka. Sporazum o načinu in kraju dvoboja so dosegli v Amsterdamu predstavniki šahovskih zvez Jugoslavije. Islan-da, SZ in ZDA ter mednarodne šahovske zveze.
Kako pa se oba šahista pripravljata na ^šahovski turnir stoletja*? Pripravljata se podobno kot boksarji težke kategorije: Spasski z dviganjem uteži in razgibalnimi vajami.
V Sovodnjah raste nov rod odbojkaric, ki so se z navdušenjem oprijele te panoge. Začetek nastopanja je bil tudi za to šesterko nekoliko težak, toda dekleta so že doslej dokazala, da se bodo razvila v ekipo, ki bo pripravila svojemu matičnemu društvu še marsikatero zadoščenje
......I..........im.......11...........................................................................................................................................................IIIIIIIIIIII.......................................................................iiiiiiiiiiii
PO NOGOMETNIH SREČANJIH V PRETEKLEM TEDNU
Zdaj še polfinalne tekme v pokalnih tekmovanjih
odbojka
V PRIJATELJSKI TEKMI
Ekipa Doma premagala dijake iz Nove Gorice
Kvalifikacije za polfinale evropskih nogometnih pokalov so se odvijale po predvidevanjih, čeprav je bilo precej presenetljivih rezultatov. V pokalu prvakov so se uvrstili v polfinalni del tekmovanja Cel-tic, Benfica, Ajax in Inter. V pokalu pokalnih prvakov pa so premostili oviro Bayern, Dinamo Moskva, Glasgow Rangers in Dinamo Berlin. Polfinalisti pokala UEFA pa so Wolverhampton, Tottenham, Milan in Ferencvaros.
Pokal prvakov
Nizozemski Ajax je dokazal, da ima namen ponovno osvojiti naslov evropskega prvaka. Zmagal je proti angleškemu Arsenalu. ki nerade
NAMIZNI TENIS
uimiimiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiimuuinmraumi
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Ju gosi o vanski igralci medglavnimifavoriti
Letošnje evropsko namiznoteniško prvenstvo bo v Rotterdamu od 15. do 25. aprila. Nastopili bodo seveda vsi najboljši evropski igralci. Za prvo mesto se bodo v moški konkurenci potegovali predvsem Jugoslovani, katerim bi utegnil prekrižati načrte le svetovni prvak Beng-tssan. Med ženskami pa so favoritinje sovjetske tekmovalke.
Pred kratkim so opravili žreb za ekipno tekmovaivie. Moških ekip je 28, razdeljene pa so v deset skupin. Jugoslovani bodo nastopili v drugi skupini: v izločilnem delu tekmovanja se bodo srečali z Grčijo in Španijo ter seveaa ne bodo imeli večjih težav. Italijani pa se bodo morali v tretji skupini srečati s Sovjetsko zvezo in z Luksemburgom. Italijanska raprezentanca ki io bodo sestavljali verjetno Bosi, Malesci in Giontella. nima možnosti za zmago.
V ženski konkurenci pa bo nastopilo 24 ekip, razdeljenih v osem skupin. Jugoslovanke je žreb postavil v šesto skupino, kjer se bodo srečale z Irsko in Poljsko. Medtem ko bodo verjetno gladko odpravile Irsko, utegne biti Poljska kar precejšnja ovira, vendar pa ne nepremagljiva. Italija v ženski konkurenca ne bo nastopila.
S.J.
Namiznoteniški odsek Sokola posveča mnogo pozornosti vzgoji svojega naraščaja. Domač «proizvod» je tudi mladi Pertot (na sliki).
volje prepušča doma točke. Presenetil je rezultat, s katerim je Benfica odpravila Fejenoord. Nihče si ni namreč predstavljal, da bodo Portugalci zmagali s 5:1. Benfica nedvomno lahko upa na končni naslov. Madžarska ekipa Ujpest Dod-za je povzročala velike preglavice Celticu, ki je bil prepričan, da bo imel doma lahko delo, se je moral pa presneto truditi za izenačenje. Inter je sicer zgubil proti Standardu v Belgiji z 2:1, rešil pa ga je zadetek, ki ga je dosegel na tujem.
Pokal pokalnih prvakov
Škotski Glasgow Rangers je z 1:0 premagal Torino in ga izločil. Italijani so doma izenačili in niso imeli dosti upanja za povratno srečanje. Presenetljivi pa so drugi rezultati, saj so bile ekipe, ki so igrale doma, prisiljene k izenačenju, potem ko so v prvem srečanju zmagale ali pa remizirale. Crvena zvezda je izenačila proti Dinamu v Moskvi. Vseeno pa so se v višje kolo uvrstili Rusi. ki so v Beogradu zmagali. Dihamo iz V. Berlina je kljub jemiju izkxjil AatVdaberg, saj je, prej zmagal. Steua iz Bukarešte pa je zaman delila točke z Bayemom, saj je o uvrstitvi v polfinale odločal gol, ki so ga Z. Nemci dosegli v Romuniji.
Pokal UEFA
Milan se je uvrstil v polfinale že pred časom na stroške Lierseja. Angleški Tottenham je napredoval kljub izenačenju proti romunskemu Ut Aradu, tako kot Wolverhapmton, ki je s pičlim rezultatom premagal Juventus. Turinčani so v prvem srečanju izenačili, nato pa niso mogli več nič napraviti. Do zadnjega trenutka pa je bila napeta tekma med Ferencvarosem in Železničarjem. Madžari so zgubili v prvi tekmi doma z 2:1, z istim rezultatom pa so zmagali v Sarajevu. Podaljški tekme niso spremenili rezultata, zaradi česar so bile potrebne enajstmetrovke. Ferencvaros je bil točnej-ši in se je uvrstil v polfinale.
Srednjeevropski pokal
Odigrani sta bili le dve srečanji. Fiorentina je premagala First Dunaj, madžarski Honved pa Sparto iz Prage. S tema dvema uspehoma sta Fiorentina in Honved zmagala v svojih skupinah in se uvrstila v finale. Ekipi morata odigrati vsaka še po eno tekmo, a je nemogoče, da
bi ju kdo še dosegel.
* * *
V Ziirichu so izžrebali pare, ki bodo igrali v polfinalnih srečanjih: POKAL PRVAKOV
Inter — Celtic
Ajax - Benfica
0 letošnji mednarodni atletski se-	Rezkova	169	185	+16
zoni ne moremo še dosti povedati.	Komka	170	184	+ 14
Zanimivi so le dosežki v dvoranah	Gartner	169	183	+ 14
in še ti so omejeni le na nekatere	Gusenbauer	179	192	+ 13
POKAL UEFA
Milan — Tottenham Ferencvaros — Wolverhampton Bayem Miinchen — Glasgovv Ran.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
JERSEY CITY. 25. — Boksar ska zveza New Jerseja je sklenila opraviti zanimiv poskus v boksarskem srečanju težke kategorije med Randyjem Neumannom in Chucom Wepnerjem. Sklenili so podaljšati srečanje še za tri kroge, če bi se dvoboj končal neodločeno. V primeru izenačenja ie namreč izzivalec oškodovan, ker ohrani njegov nasprotnik naslov kategorije. Po teh treh dodatnih krogih pa se bo moral sodnik izreči in proglasiti za zmagovalca enega ali drugega boksarja. Podaljšek dvoboja bodo imenovali «Sudden Death»
Ta teden so domovci imeli na spo-' redu dve prijateljski tekmi. Prvo proti novogoriškim gojencem Dijaškega doma, drugo pa proti gasilcem Caldini iz Gorice. Prvo tekmo so odigrali v torek, druga pa proti gasilcem je v zadnjem trenutku odpadla.
DOM (Gorica) — DIJAŠKI DOM
(Nova Gorica)	3:1
(15:12; 17:15; 9:15; 15:9)
Dijaški dom (Nova Gorica): Hro-bat, Della Blanca, Prešel, Marka, Kravonija, Krapeš in Hrast.
Dom: Carini, Sossou, Terpin, Komel, Prinčič, Strgar, Morel, Mužič in Simoneta.
Tekma je bila v torek zvečer v Gorici v telovadnici ITI, v prijetnem prijateljskem vzdušju. Obe ekipi sta prikazali od trenutka do trenutka še kar lepo in zanimivo igro.
Bili sta si enakovredni vsaj v j prvih dveh setih. V tretjem setu pa so gostje zaigrali bolj zagrizeno in | so zasluženo osvojili set. V četr-I tem nizu pa je domovska premoč prišla najbolj do izraza. Dom je učinkovito napadal in osvojil zadnji set.
Povratno tekmo z novogoriškim Dijaškim domom bodo domovci odigrali v četrtek, 30. marca 1972 ob 20.15 v Novi Gorici, v telovadnici poleg glavnega stadiona.
nc
BEZBOL
Dinamo Berlin — Dinamo Moskva
iiiiii!iiiuiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||,l|||||||immilimi|l||||||l,„ll,„„|,|,|ll„llllllnll|
ZANIMIVOSTI O SKOKU V VIŠINO
Napad skakalcev sloga «fosbury»
panoge. Izstopa vsekakor skok v višino, tako pri moških kot pri ženskah. Dogaja se nekaj nenavadnega. Pri moških je znameniti slog «fosbury» osvojil bolj malo atletov, ‘Veliko voč. pa .je «žrtov» v ženskem taboru.
Ta dejstva so med letošnjo, sezono rodila povsem obratne rezultate. Ženske predstavnice fosburyja niso dosegle doslej nobenega tehničnega ali tekmovalnega uspeha, moški skakalci «nazaj», v manjšini po številu, pa so bili doslej odločno v premoči in so dosegli izredne rezultate.
Zanimiva je tudi primerjava absolutnih dosežkov v skoku v višino, to je razlika med telesno višino in doseženim rezultatom.
Od vrhunskih skakalcev imajo »klasični* dokaj jasno prednost pred «fosburyjem», pri dekletih pa je na samem vrhu položaj izenačen, na splošno pa so tudi tu skakalke »nazaj* v zamudi. Več je pri «fosbury-ju» celo skakalk, ki so dosegle rezultate pod telesno višino. To je dokaj jasen element v tehnični bitki proti novemu slogu, ali bolje «ne-slogu*.
Zanimiv je pogled na najboljše moške in ženske rezultate in na te lesne višine skakalcev in skakalk (f = fosbury):
MOŠKI
Ni Či Čin	184	229	+ 45
Brumel	185	228	+43
Matzdorf	189	229	+ 40
Ahmetov	185	223	+38
Major (f)	186	224	+ 38
Zacharias	185	222	+ 37
Dahlgren	186	222	+ 36
Colebiowski (f)	183	218	+35
Šapka (f)	190	223	+33
Fosbury (f)	193	224	+31
ŽENSKE
Schmidt	173	190	+17
Popescu (f)	170	187	+17
Zelo slaba pokazatelja imata na primer Jugoslovanka Hrepevnikova, ki z rezultatom 186 cm sodi med najboljše na svetu, „ lesno višino,, bivša .avoSHRaa,. rekov' Yi('rtm~JnhmrTrr	tbD'
cm telesne višine k-m -više.	■v+rir’—i— -f n
Pri moških so zelo slabo zastopani v tej svojevrstni lestvici ameriški črnopolti skakalci, ki so na splošno visoki okoli 195 cm in tudi več, telesno višino pa premagajo za samo kakih 25 do 27 cm. K. B.
SNEŽNE RAZMERE
Velika planina
Krvavec
Vogel
Komna
Planica
Ljubelj
Zelenica
Višarje
Nevejsko sedlo
Sappada
Marmolada
Cortina
Misurina
Nevegal
120 cm 160 cm 285 cm 210 cm 15 cm 30 cm 210 cm 200 cm 200 cm 60 - 140 cm 100 - 390 cm 40 - 210 cm 130 cm 20 - 180 cm
.............1
KOŠARKA


■ Bftrafc Jteatft. ip aanrmil .košar-
i --B J L kansko zvezo Slotejiije,.■.
/-»“V"-"--*, um- slovenske;
naj mu dru-;ega o-
zemjja. Kaže, 'da «Taubi» ne zanima več Olimpije in je menda stopil v stik z vodstvom Lokomotive in Jugpplastike. Baesin tega i ni zanikal in ie potrdil, dia. ie bil I pred dnevi v Splitu in Zagrebu.
PRED LETOŠNJO SEZONO
Pestri načrti SD Primoirec
Skoraj poletno vreme je v preteklih dneh omogočilo kraškim fantom, da so že začeli s prvimi bezbolski-mj treningi na improviziranih igri ščih na Opčinah, v Trebčah in pri Briščikih.
Bezbol so k nam na Tržaško pred leti prinesli ameriški vojaki. Najprej so ga začeli gojiti v Žavljah, nato na Opčinah, od Opencev pa so se ga »nalezli* še mladi Treben-ci, ki so se začeli ukvarjati s to panogo v okviru ŠD Primorec.
Trebenci so letos že pred svojo drugo tekmovalno sezono. Poleg dečkov (ragazzi) bodo letos nastopali tudi naraščajniki (allievi), kar je novost za slovenski bezbol. Da bi ekipe dopolnili z novimi močmi, so voditelji društva povabili k sodelovanju še fante iz sosednih vasi. V bezbolski odsek Primorca so se tako vključili tudi igralci z Opčin in od Briščikov. Pristopili pa bodo še fantje iz Bazovice, Gropade, Pa-drič in od drugod.
Razveseljivo vest pa predstavlja dejstvo, da bodo letos nastopila tudi naša dekleta, čeprav trenutno samo v okviru mladinskih iger. Tudi deklice so se že začele pripravljati na svoj nastop, ŠD Primorec pa, seveda, vabi k sodelovanju tudi ljubiteljice te panoge iz sosednih vasi.
Novosti bodo tudi med trenerji. Poleg Karla Tavčarja in Maria Vit-te, bo vodil poseben odsek Pri Briščikih znani kraški igralec Mario Brišček. Mario Vitta pa se bo letos posvetil izključno vadbi bezbola.
Seveda si je Primorec zastavil letos dokaj širok program dela v tej panogi. Lani bezbola ni bilo na slovenskih športnih igrah (iz opravičenih razlogov), letos pa bodo skušali organizirati turnir med slovenskimi vasmi. Slovenski igralci pa bodo nastopali tudi na drugi strani meje, v Sloveniji, da bi se ta panoga razširila tudi tam, za kar je bila društvu obljubljena s strani predsednika Italijanske bezbolske zveze, Bruna Benecka, materialna in moralna podpora.
Delo, ki so si ga zastavili Tre-beoci, ..vsekakor,.ni majhno. .Ker., pa. poznamo njihovo prizadevnost smo prepričani, da ga bodo v redu izpeljali do konca.	KAT
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
|Hf
*
#• ■>. i*
ik
Včeraj so v Trstu nagradili udeležence letošnjih 6. slovenskih zimskih športnih iger SPDT. Na tej prireditvi so sodelovali mnogi naši najboljši smučarji in smučarke, med njimi tudi Alenka Starčeva
(na sliki)
Sveta!«
Še ves je bil črn v obraz, obleko je imel strgano od žičnih ovir in suknjič krvav.
Travnikar se je zasmejal:
«Orlov, saj si jih tudi ti delal, kot pravi Marko, samo naredil nisi nič.»
Orlov se je namrdnil:
«Marko, ta drekač, ki opravlja vse po vrstil... Za mano Prihaja. Zmeraj pošilja druge naprej, da mu minirajo. To noč pa jo je kljub temu staknil. Kos opeke mu je priletel V luknjo, kjer je bil skrit — naravnost na glavo!«
Medtem ko sta mama In Tinka nesli ranjencem na vozovih hiošta, se je tudi Orlov s Travndkarjem in Primožem napotil h koloni. Orlov je vzneseno pripovedoval, da od postojanke hi ostal kamen na kamnu.
Na prvem vozu je ležal brigadnd komisar Viktor, bled In Upadel v lica. Rafal ga je zadel v prsi. Grozno ga je žejalo. Skupil jo je, ko sta z Janom s štabno četo vdrla v vas lin so se srečali z belimi, ki so bili vdrli iz postojanke.
Med ranjenimi je bil tudi prileten možakar.
«Kako pa si jo ti staknil?)) je povprašal Travnikar, ker 8a Je poznal.
Povedal je, da so mu kot domačinu ukazali, naj nese petrolejsko laterno pod sovražnikove bunkerje ter tako označi cilj minometom in topovom. Ni šel rad, pa je moral. Sam bi vedel, od kod je priletelo... Boječ se, da bo ob glavo, če Ue Izpolni naloge, se je — zavit v belo rjuho in ves premočen
ie priplazil k bunkerjem in prižgal luč.
Ko je bežal nazaj, ga je zapeklo...
Drugi so bili ranjeni med naskokom na ruševine župnišča, kjer so se beli najsrditeje upirali.
Preden so se z ranjenci odpeljali, je Orlov stopil v hišo.
«Ana, pa brez zamere. In tudi ti, Primož. Vso srečo želim obema, pravzaprav vsem trem. Ce hočeta, pokopljimo, kar je bilo, in ostanimo prijatelji,» Je obžalujoče dejal. «Saj veš, knirtfi je, tudi meni je bila všeč, Primož,« je dejal, ko mu Je vtisnil roko in še dodal: «M1 moški mislimo, da izbiramo
ženske, pa le one izberejo...«
Široko se je zarežal, vrgel na rame brzostrelko, stisnil roko še Ani in pohitel za kolono.
Marko je prijezdil šele okoli poldneva. Sumljivo se Je majal na kljusetu, ker je bil v rožicah. Imel je obvezano glavo, poln nahrbtnik in tri čutarice za pasom.
«0, Primož, ali si pričakal botra, ho ho!» je zavpil, ko ga je zagledal. Pritekli so Travnikar, Tinka in Ana. Spodaj pri postojanki se ga je bil nalezel.
Zlezel je s konja in zavpil Tinki:
((Deklič, hitro povej mami, naj pride z blagoslovljeno vodo! Naj me poškropi, preden stopam čez prag.«
Tudi mamo je vreščanje prignalo m prag.
«Hej, mama! Antikrist je prišel, to noč sem zbrisal še eno cerkev z zemlje,« se je krohotal, ves kocinast v obraz. Izpod obveze mu je na udrta lica mezela kri.
Materi je zagomazelo po hrbtu. ((Bogokletstvo!« Je zašepetala.
Zginila je v hišo in se vrnila s steklenico.
«Bog naj ti odpusti grehe.« škropila ga je z blagoslovljeno vodo, dokler ni Travnikar zavpil:
«Jera, nehaj s to traparijo! Ce ne, bom zdaj, ko ni več belih, res vrgel boga na velikonočno grmado!«
«Zdaj pa še til... Božjo šibo kličete!« Poškropila je še njega in odhitela v kuhinjo.
Marko, Primož in Ana so s Travnikarjem odšli v hišo. Miner je postavil na mizo vse tri čutarice.
«Pijte na našo zmago. Morda je vaša žganica, saj so Jo ukradli pri kmetih. Ej, to smo jih pobijali, podganarje!«
S kalnimi očmi se je zazrl v Primoža.
«Poglej,» je odpel zaponko in potegnil iz lesenega toka parabolo. «Cev se sveti kot sonce! To je vrtala luknje v lobanje!«
»Marko, da se ne boš preveč hvalil! Tu Je bil Orlov z ranjenci. Povedal je, da so vam belčki zvečine ušli!«
«Ta bahač da je bil tu?!... Zdaj je spot zlezel s psa na
konja! Nam niso ušli, o ne! Ml smo svoje popokali. Njemu pa so res ušli, ker ni pravilno postavil zasede! Sto trideset mož smo imeli v risu. Vsi bi bili crknili, če jim on ne bi bil odprl luknje. Pa pustimo to,» je zamahnil z roko in se sesedel na klop. ((Travnikar, raje poglejmo plen!«
Odvezal Je nahrbtnik. Ker pa je bilo na klopi premalo prostora, je zlagal na mizo: cigarete, tobak, sladkor, cikorijo, tri denarnice, veliko staro budilko...
«Zakaj pa bo ta?» je vprašal Primož.
«Za peklenski stroj, ko nam večkrat zmanjka svinčnikov.«
Potem je zlagal naprej: časopise, ročno uro... Ura je zbudila Tinkdno radovednost:
«Oče, poglejte! To uro je imel narednik, ki je bil pri nas! Spomnim se, kako je gledal nanjo, ko je meni in mami dal deset minut časa, da poveva za skrivališče.«
Travnikar je pozorno pogledal uro.
«če je bil res ta, potem je bil dober preč! Bomo vsaj zagotovo imeli miir.»
«Zdaj pa poglej, če je še kaj po denarnicah, mene pa bo medtem moja dekle obvezala. Nalašč zato sem prišel sem. Ogreblo me je po glavi.«
Ana se je hitro pripravila na obvezovanje. Ker pa je opeka napravila na Markovi lobanji precejšnjo zarezo, ga je obstrigla.
«Za frizerja boš plačal posebej, Marko,« ga je dražil Tra vniikar in brskal po plenu.
Ko je bil Marko obvezan, sta s Travndkarjem nabasala vsak svojo fajfo z zaplenjenim tobakom. Slastno sta vlekla, da se Je dim nenehno vrtinčil pod leseni strop izbe. Tudi Primož, ki ni ne pil ne kadil, je moral srkniti z njima. Potem so brskali po dokumentih in gledali slike pobitih.
«Rad vidim, koga pobijejo moje mine,« je momljal skozi orumenele zobe Marko in polagal slike drugo ob drugo.
Bili so to mladi fantje, slikani sami in z dekleti, v oivilu in v uniformah, eden celo z ženo in otroki. Ena slika pa je predstavljala narednika, ki vodi na vrvi partizana k cerkve nemu zidu, kjer čakajo drugi z zavezanimi očmi, obrnjeni s
hrbti proti vrsti belogardistov...
Potem je privlekel iz zadnjega žepa nahrbtnika še sveženj ožganih papirjev.
«He he,» se je smejal. «še Domobranca sem jim zaplenil! Prav te številke sem dobil, kjer obdelavajo Ceckovega Koralna in kjer je name razpisana nagrada!«
Razgrnil je časopis, dal na nos naočnike in bral po šolsko, zlogujoč s poudarkom:
((Cekcov Karel slavo išče,
je prijezdil na Mravljišče...
Pa mene, glej, Travnikar, imajo naslikanega, hudiči! Pa poglejte tole sivobrado podlasico,« je pokazal s prstom na generala Rupnika, ki govori nepregledni množici. «Temu lažnivemu lumpu bi jaz zaminiral zadnjico! Glej Travnikar, kaj pišejo o kmetih — naj prebere Ana, ki je šolana!«
Ana je vzela v roke časopis in brala:
«... naša lepa, od svojih očetov podedovana zemlja, je zavita v črno grozo, še nikdar niso gorele slovenske vasi s tako strahotnim ognjem, ko jih zažiga sovraštvo do brata, brata po krvi, jeziku in veri. Po naših gorah in ravninah besni hudič...
Slovenska zemlja Je zavpila in slišali smo njen obupni klic... Kri poji slovensko prst... Zemljo grebejo mučemdške roke, pa so mnogi ostali hladni... V uri brezupa je z mogočnim korakom stopil na plan slovenski kmet; v boj pojdem, se je odločil, pa naj bo sovražnik sam hudič. Prijel je za puško in se satanskemu zlu postavil v bran. Brez kmeta ne bi bdlo vaških straž, brez vaških straž ne bi bilo domobranstva. Kmet ve, kaj pomeni očetna hiša, zemlja in domovina. V njem spijo prvobitne navezanosti na zemljo. Njegove roke služijo dan za dnem tajnim močem iz zemeljskega osrčja, ki dajejo semenu rast. Njemu in vsemu človeštvu pa vsakdanji kruh. Zemlja mu je ljubljena nevesta, dom z družino mu je dragi brat, domovina pa rodna mati.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio	1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi	6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/III	Telefon	761 470
Naroinina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna	140.— din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
26. marca 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P L
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
NA SKUPNI SEJI S PREDSEDNIKI IS REPUBLIK IN POKRAJIN
ZVEZNI IZVRŠNI SVET SFRJ DOLOČIL «Manifest* teologov SMERNICE BOJA PROTI ČRNIM KOZAM
Zagotovljene potrebne količine cepiva - V Bosni in Hercegovini obvezno cepljenje za določene osebe
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji preučil poročilo zveznega tajništva za delo in socialno politiko o ukrepih, ki so bili sprejeti v okviru boja proti širjenju epidemije črnih koz. Na sejii, katere so se udeležili tudi predsedniki izvršnih svetov republik in pokrajin, so se dogovorili o nadaljevanju skupne akcije za preprečevanje bolezni. Zvezni izvršni svet je ugotovil, da je zdravstvena služba doslej sprejela učinkovite ukrepe in med drugim sklep o smereh nadaljevanja te akcije. Ugotovljeno je, da so zagotovljene zadostne količine cepiva in določen vrstni red njegove uporabe. Izvršni svet je na podlagi dosedanjih doseženih rezultatov preprečevanja bolezni ugotovil, da obstajajo vsi pogoji, da bi se bo-ležen v najkrajšem času zatrla v kali.
Poleg preventivnih ukrepov, ki so jih sprejeli v raznih mestih Srbije in v vseh krajih Makedonije, je bilo uvedeno tudi cepljenje prebivalstva v Črni pori in v Sloveniji. Zdravstvena služba v Bosni in Hercegovini je pripravila vse potrebno za cepljenje prebivalstva, če bi bilo to potrebno. Za sedaj je uvedeno obvezno cepljenje oseb, kiii imajo zaradi službe stike s številnimi meščana (zdravstveni delavci, pripadniki JLA, železničarji, osebje na letališčih, pismonoše, gostinski delavci in drugi). Organizirano je nadalje cepljenje učencev in prosvetnih delavcev ter delavcev zaposlenih v mnogih podjetjih Sarajeva.
B. BOŽIČ
Odkrit nositelj klic črnih koz na Kosovem ?
RIM, 25.
ročil iz Beograda, da so baje našli osebo, ki je prinesla klice črnih kož iz Saudske Arabije (Meka). Gre baje za nekega muslimanskega romarja iz vasi Ratkovac, blizu Djakovice na Kosovem. Moški je bil cepljen pri odhodu iz Jugoslavije ter po povratku ni zbolel. Prinesel pa je s seboj spominske darove, ki so bili baje okuženi in ki so posredovali bolezen njego vim sorodnikom.
Na drugi strani baje iščejo tud' vse osebe, ki so prišle v stik z nekim moškim iz Novega Pazarj?, ki je zbolel ter bil najprej v bolnišnici v čačku, pozneje pa so ga premestili v bolnišnico v Beogradu, kjer je umrl. V prvem trenutku zdravniki niso ugotovili za kakšno bolezen gre.
Tudi dopisnik agencije ANSA na-vaje izjave pristojnih vladnih organov glede sprejetih preventivnih ukrepov, ki so po pisanju dopisnika posebno strogi v Beogradu, kjer je mogoč dostop v mesto le z zdravstvenim potrdilom o cepljenju.
Argentinska vlada zavrnila zahteve Sallustrovih ugrabiteljev
BUENOS AIRES, 25. - Argentinska policija in vojaštvo še vedno iščeta skrivališče, kamor so ugrabitelji zaprli voditelja tovarne Fiat Cordoba Oberdaina Sallustra. Ugrabitelji so včeraj poslali argentinski vladi in upravi tovarne pogoje za izpustitev Sallustra in sicer zahtevajo milijon dolarjev odkupnine in osvoboditev 50 zaprtih gverilcev.
Uprava tovarne Fiat Cordoba je danes sporočila, da je pripravljena sprejeti vse pogoje, ki so jih gverilci postavili za osvoboditev Dopisnik italijanske i Oberdana Sallustra in sicer plača-
delavce, ki so jih odpustili po lanski stavki v tej tovarni.
Vse kaže pa, da argentinska vlada nima namena pogajati se z gverilci in tako spravlja v nevarnost Sallustrovo življenje, ker so ugrabitelji zagrozili, da ga bodo ubili, če ne bodo njihove zahteve sprejete.
Danes je pri argentinskem predsedniku posredoval tudi italijanski veleposlanik v Argentini, vendar kaže, da je predsednik La-nousse precej ostro zavrnil nastop italijanskega diplomata, češ da gre za argentinske notranje zadeve. Kaže tudi, da je vlada proglasila obsedno stanje, da bi olajšala vojski iskanje ugrabljenega direktorja.
Proces proti Angeli Davis
NEW YORK, 25. — V ponedeljek se bo začel proti afroameriški revolucionarki Angeli Davis, ki je obtožena, da je preskrbela orožje trem pripadnikom »črnih panterjev*, ki so avgusta 1970 skušali osvoboditi tri temnopolte revolucionarje.
Proces se je uradno začel pred nekaj tedni, vendar so do sedaj izbrali le porotnike, v ponedeljek pa se bo začela razprava.
Davisova si je priborila pravico do samoobrambe, kar pomeni, da bo lahko sama zasliševala priče in predložila dokaze v svoj0 obrambo.
Pred sodiščem Lorenzo Kozano
GENOVA, 25 — Genovski državni pravdnik dr. Marvulli je danes zahteval naj postavijo pred sodišče Lorenza Bozana, mladeniča, ki je obtožen, da je ugrabil in ubil Mileno Sutter.
POKONCILSKA KRIZA KATOLIŠKE CERKVE
za obnovo cerkve
Dokument je podpisalo 33 Nemcev, Švicarjev, Američanov, Spancev, Avstrijcev in Kanadčanov
VATIKAN, 25. - Neki rimski dnevnik je danes objavil »Manifest* 33 katoliških teologov iz raznih držav. V vatikanskih krogih niso doslei ničesar vedeli o tem «Manifestu». ker ga prizadeti niso poslali v pregled višjim cerkvenim oblastem.
Dokument 33 teologov je zelo dolg. V izvirniku je bil objavljen v nemščini, a katoliška časnikarska agencija «IDOC* (Holandsko) ga je potem prevedia v razne druge jezike.
»Manifest* je bdi podpisan 17. marca letos, toda šele danes so zanj zvedeli v Vatikanu. Pripomniti je treba, da ga ni podpisal noben italijanski, ali francoski teolog Med podpisniki ie 11 Nemcev, 5 Holandcev, 4 Švicarji. 4 Američani, 3 Španci, 3 Avstrijci ter 2 Kanadčana. Vsi so duhovniki ter poučujejo na priznanih teoloških vseučiliščih.
V	dokumentu 33 teologov ie rečeno. da katoliška cerkev preživi ia zapleteno krizo avtoritete in zaupanja. Po šestih letih od zaključka koncila Vatikana H. se je tretja rimska škofovska sinoda zaključila brez kakega otipljivega rezultata. Cerkvena avtoriteta ki se ie v razdobju koncila skušala spoprijeti s starimi in novimi problemi, ni več zmožna, vsaj tako se zdi, da bi v tem zadniem obdobju žela pozitivne rezultate na tako važnih in zahtevnih področiih kot so pravica in mir na svetu ter kriza duhovništva.
V	«Manifestu* se nadalje kritizira, da je vprašanje celibata, ki ima samo po sebi obroben pomen, postal nenadoma osrednje vprašanje obnove cerkve. Tako se dogaja, da se na eni strani cerkvene oblasti pritožujejo, grozi io ter sprejemajo samovoljne ukrepe, na drugi strani pa vedno večje število duhovnikov zapušča svoj poklic in vedno mani je mladih liudi, ki bi se mu hoteli posvetiti. Pri mnogih članih cerkve vlada velika zmeda in mnogi duhovniki imajo vtis, da so jih škofi in teologi zapustili.
«Manifest» kritizira nadalje tajne postopke pri imenovanju škofov, ne-
nehno ponavljanje zahtev po avtoriteti in poslušnosti itd. Pravi še, da se mnogo govori o pravici in o miru, kadar je to ceneno za cerkev in za hierarhijo. Proti koncu izjavlja, da cerkev ni samo zaostala v času. temveč da je zaostala v svo.iem samem poslanstvu.
Teologi, ki so podpisali manifest, navajajo v petih točkah program, ki bi ?a bilo treba izvajati za obnovo cerkve. Med drugim v teh točkah dopuščajo, da se duhovnik lahko poroči, toda o svojem sklepu mora obvestiti cerkveno skupnost. Na vsak način se ie treba nenehno boriti, v upanju, da bo cerkev postala vedno boli odprta, bolj človeška in bolj krščanska.
Državni udar v San Salvadorju
GUATEMALA, 25. — Po vesteh iz Guatemale je skupina mladih častnikov napravila državni udar v San Salvadorju. Udar je vodil general Jose Alberto Medrano, ki je bil poražen na zadnjih predsedniških volitvah. Za sedaj bo to malo srednjeameriško državico vo-bila trojka častnikov. Tiskovne a-gencije sporočajo, da je bil bivši predsednik Hernandez aretiran.
Delavske demonstracije v Španiji: zaprti dve tovarni v Bilbau
BILBAO, 25. — Zairadi številnih delavskih stavk v tovarnah skupine GEE je uprava dala zapretil tovarne v Trapagi in Talin-du. Včeraj so delavci omenjenih dveh tovarn že drugič protestirali s pouličnimi demonstracijami proti disciplinskim ukrepom proti dvajsetim delavcem, med katerimi so tudi štirje sindikalisti. Dvanajsterico delavcev je prava suspendirala za dobo od enega do dveh mesecev.
časnikarske agencije ANSA je spo-1 ti odkupnino in ponovno zaposliti
-........................................................................................—..............................mu,,..;«,, ........................................
NA SINOČNJI JAVNI SEJI KONZVLTE
TRŽAŠKI DNEVNIK
V TRSTU 9 KANDIDATNIH UST ZA POSLANSKO ZBORNICO
Volilna kampanja v zatišju med velikonočnimi prazniki
(Nadaljevanje z 2. strani)
nji minister Moro in tajnik stranke Forlani. Za 25. april pa je zagotovljena prisotnost ministra za delo Donat-Cattina, ki bo postavil temeljni kamen v Rižarni:.
Prisotnost kar štirih najvidnejših osebnosti KD v naši pokrajini-, ki je drugače volilno nezanimiva, saj gre relativno za malo število glasov, govori, da so ozadja drugačna in za nas Slovence še zlasti: zanimiva. Kat smo že poročali, .je namreč prišlo v lokalni KD do ostrega razkola in je desnica skušala s pomočjo vsedržavnega vodstva stranke na vsak načm vsiliti kandidaturo inž. Bartoli ia. Po nepotrjenih vesteh pa naj bi interveniral osebno predsednik vlade Andreotti, ki je mnenja, da je treba ohraniti dobre sosedske odnose z Jugoslavijo in razvijati sožitje med Ital i rini In Slovenci in bi Bartoliieva kandidatura bila v nasprotju s temi stališči, ki odražajo rrnenie celotno stranke in z njo tudi vlade. A ndreotti jeva prisotnost na otvoritvi volilne kampanje naj bi očitno pomenila potrditev tega načelnega stališča, ki je prišlo do izraza tudi na zadnji s°ji tajnikov sekcij KD in s tem objektivno pctrd;tev dosedanje politične linije, ki jo zastopa vodstvo tržaške krščanske demokracije. V takem ozračiu in ob takih pogojih pa je zaradi tega še zlasti važna zahteva po stvarnih in ne samo volilnih obvezah o celoviti zakonski zaščiti Slovencev.
Socialisti bodn pričeli svojo volilno kampanjo 9. aprila z zborovanjem, ki ga bodo priredili v nekem kinu. Včeraj so o volilni kampanji razpravljali izvršni odbori sekcij, katerim sta namestnik tajnika Gher-si in odgovorni za komisijo za lokalne ustanove Pittoni poročala o vsedržavnem in lokalnem političnem položaju. Organizacijski tajnik Ciac-chetti pa je poročal o tehničnih pripravah za volilno kamnanjo. V tej zvezi so govorili tudi o včlanjevanju, ki je še zlasti pomembno, saj bo letos strankin kongres.
Danes bodo pričeli volilno kampanjo republikanci, ki prirejajo danes tiskovno konferenco, ki bo ob 10.30 v hotelu della Ville. Miisovd se bodo na bučne.iši način predstavili v sred'', ko bo govoril tudi admiral Birindelli.
OBVESTILO SGZ
Slovensko gospodarsko združenje n-pozarja vse svoje člane, ki niso še Izpolnili prijave dohodkov Vanoni, da zapade rok v petek, 31 t. m.
Vabi zato vse interesente, da se takoj javijo v uradih združenja, ki so jim na razpolago vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30.
Pohitite, da se Izognite gneči zadnjih dni.
TAJNIŠTVO
Poziv k budnosti za varstvo Krasa proti požarom
Vseh šest občin tržaške pokrajine, turistične ustanove in pokrajinska uprava so pozvale prebivalstvo, naj bolj varuje Kras, predvsem v zvezi z vedno bolj pogostimi požari.
Veliki požari, ki so v prejšnjem tednu uničili borove gozdove na Krasu, so še enkrat postavili v ospredje — in tokrat zelo nujno — vprašanje preprečevanja požarov in boljšega delovanja protipožarne službe. Danes popoldne bo radio Trst oddajal ob 14. uri debato za okroglo mrzo, ki jo je pripravil urednik tržaškega radijskega dnevnika Tullio Mayer. Pri debati bodo sodelovali ravnatelj gozdarskega nadzomištva dr. Vincenzo Bellaro-sa, poveljnik gasilcev inž. Virgilio Casablanca, prof. univerzitetnega inštituta za botaniko prof. Livio Poldini, član združenja «Italiia Nostra* arh. Romano Boico in predsednik pokrajinskega združenja lovcev inž. Erneste Avanzo.
O VPRAŠANJIH JUSARJEV
V torek predavanje Kmečke zveze v Bazovici
Kmečka zveza priredi v torek, 28. t.m. ob 20. uri v bazovskem domu predavanje dr. Stanislava Oblaka o vprašanjih jusarskih zemljišč. Namen predavanja je, da se vaščani dogovorijo za sestavo krajevnega odbora jusarjev, da se ne bo še dalje dogajalo, da nimajo nobenega pregleda nad upravo obširnih jusarskih zemljišč, ki morajn biti izkoriščena v prid vasi. Priporočamo zato polnoštevilno udeležbo upravičencev, ker gre za bistvena vprašanja koristi posameznikov in vaške skupnosti.
• Prihodnji teden bo predaval na
pobudo združenja diplomirancev tržaške univerze ekonomist dr. Johannes Kasnacich. Predavanje bo v italijanščini o temi: «Pogled ekonomista na
svet: najvažnejše ekonomske perspektive sedanjega sveta*. Predavanje bo v sredo, 29. marca ob 18. uri v dvorani »F. Venezian* tržaške univerze.
• V torek ob 11. uri bo na sindikalnem sedežu CCdL - UIL v Trgu Largo Papa Giovanni XXIII 6 sestanek tovarniškega sveta GMT. Namen sestanka, katerega se bodo udeležile tudi pokrajinske sindikalne organizacije, je razčiščenje položaja v tovarni po dogodkih v zvezi s stavkami za novo delovno pogodbo.
V avtomobilski nesreči laže ranjena Ljubljančanka
Včeraj popoldne, malo po 16. uri, se je 42-letni Lino Zugna iz Umaške ulice št. 8 peljal s svojim fiatom 850 iz Nabrežine proti Trstu, sopotnica pa mu je bila 25-letna Karla Lunzer iz Ljubljane. Nesreča v kateri sta se ranila Ljubljančanka in Zugna, se je pripetila nekaj metrov pred Križem. Zugna je namreč zagledal avto NSU prinz, kako je naglo obrnil na levo in ker mu ni dal prednosti, povzročil nesrečo. Vozil ga je 19-letni Tullio Seguti iz Naselja
3.	Nazario 71.
Lunzerjevo so v bolnišnici zaradi pretresa možganov in ran po glavi sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh, Zugni pa so v isti bolnišnici dali le prvo pomoč in ga poslali domov.
V Amsterdamu aretiran tržaški malopridnež
Po sporočilu osebja letečega oddelka tržaške kvesture, so včeraj agenti Interpola aretirali v Amsterdamu mladega Antonia Lorel-lo, enega od članov zloglasne tolpe, ki so ji v Trstu nadeli ime »anonima incidenti*.
Kot znano je skupina pred približno petimi leti načrtno povzro čila v našem mestu več prometnih nesreč, da bi tako dobila odškodnino zavarovalnice. Najhujša nesreča pa se je pripetila ponoči 24. novembra 1967, ko je v Ul. Batti-sti na križišču Ul. Palestrina prišlo do strahovitega trčenja avtov. Po silnem trčenju z avtom, ki je privozil iz Ul. Palestrina je neki taxi zaneslo na desno, kjer se je prevrnil in vnel. Priletna ženska, ki je sedela v taksiju, je tako zgorela v prevrnjenem avtomobilu.
Državno pravdništvo v Trstu je že zaprosilo holandske oblasti za izročitev Lorella, ki bo moral odsedeti približno dve leti.
Mnoga vprašanja v Rocolu kličejo po nujni rešitvi
15. aprila bo pri Sv. Alojziju začel delovati decentralizirani anagrafski urad
Predsinočnjim je bilo zborovanje prebivalcev Rocola, ki ga je priredila rajonska konzulta. Prisotnih je bilo precej prebivalcev tega predela, ki so članom konzul te prikazali nekatera pereča vprašanja, kot so pomanjkanje primernega prostora, kjer bi se otroci lahko nemoteno igrali, vprašanje tistih prebivalcev Ul. Bolafio, katerih hiše bedo verjetno razlastili in ki do sedaj niso dobili od občine še nobene ponudbe za kakršnokoli odškodnino, pomanjkanje poštnega u rada v tej mestni četrti, kar še zlasti občutijo upokojenci, ki morajo hoditi v mesto po svoje pokojnine in še vrsto drugih drobnih vprašanj.
Predsednik konzulte je za vsa vprašanja zagotovil svoje zanima nje in zanimanje ostalih članov ter dejal, da bodo vse želje posre dovaii županu in občinskim oblastem, da bi jih po možnosti čim-prej rešili.
Napovedana je bila obenem prihodnja seja konzulte, ki bo 5. aprila ob 20. uri na sedežu občinskega središča v Ul. Mauroner pri Sv. Alojziju. Ob tej priložnosti naj omenimo, da bo 15. aprila začel delovati pri tem občinskem središču decentraliziran anagrafski urad, ki bo povezan s centralo in bo z elektronskim strojem lahko izdajal vse potrebne anagrafske dokumen-
Pred dnevi je bila tudi seja konzulte za Skedenj in Čarbole. ki je soglasno sklenila, da bo prenehala s sejami, dokler ne bo imela svojega lastnega sedeža, ki ga dokončujejo v Ul. Roncheto. Sedanji začasni sedež pri Sv. Soboti sploh ne ustreza tako zaradi oddalieno-sti, kot zaradi dejstva, da v takih okoliščinah ni mogoč neposreden stik s prebivalstvom, kar pa ie osnovna naloga vsake raionske konzulte, če hoče uspešno delovati.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Prijava dohodkov (Vanoni) za leto 1971
Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta.
Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno.
Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi
svojih dohodkov ne prijavili.
Kmečka zveza tudi letos, kot običajno, izpopolnjuje v uradnih urah (8.-14., ob četrtkih, 8.-12. in 15.-18.) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj), s seboj morajo pn prinesti: davčne kartele za leto 1971, potrdilo delodajalca o plači v letn 1971 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče). osebne podatke družinskih članov.
Priporočamo vsem, da prijavo o-pravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca.
Stavka uradnikov SIP
V petek ob 14. uri se je začela stavka uradnikov tržaškega sedeža telefonske družbe SIP, ki bo trajala do 18.30 jutri. Razlog za stavko je nova delovna pogodba uslužbencev SIP in uslužbencev drugih telefonskih podjetij, že mesec dni izvaja 55 tisoč telefonskih uslužbencev vrsto razčlenjenih stavk in tudi ministrstvo za delo je poseglo pri delodajalcih. Vendar pa ni prišlo do nobenega sporazuma, ker SIP in INTERSIND sploh nista menjala svojih nepopustljivih stališč.
SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslavija
Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton
-	LINIJA OKOLI SVETA
-	LINIJA JADRAN ZAHOD-NA AFRIKA - JADRAN
-	PROSTA PLOVBA
-	POTNIŠKA SLUŽBA
-	SIMEX Ljubljana — samo stojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino tn za stopanje tujih firm
Za vse Informacije se prosimo, obrnite na upravo podjet ja v Piranu ah na naša pred stavnistva v Jugoslaviji tn v inozemstvu.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NA 1. SP V SMUČARSKIH POLETIH V PLANICI
Steiner vodi z velikim naskokom
•sr
P. Stefančič na desetem mestu
Nad 50 tisoč gledalcev - Danilo Pudgar padel Tudi Wosipiwo in Raška med kandidati za zmago
PLANICA. 25. - Švicar Walter Steiner ni danes dosegel le najdaljšega skoka dneva, postavil ie tudi nov švicarski rekord, obenem pa tudi hipoteko na končno zmago, katero mu bo zelo težko spodnesti. Njegov naskok na lestvici znaša (pred Wosip,wom) kar 32,5 točke, kar ni malo. Svojo izredno formo je Steiner potrdil tudi s tem, da je v uradni konkurenci edini obakrat skočil preko 150 metrov, kar mu ie (tudi edinemu) prineslo več kot 400 točk.
Je torej Steiner res glavni kandidat za naslov prvega svetovnega prvaka v smučarskih poletih?
Vsi njegovi tekmeci so mu to danes brez zadržka priznavali. Skakal je zanesljivo, dolgo, pogumno in lepo. Z ničemer ni pokazal, da bi bilo lahko jute drugače.
Vsa prireditev, ki je privabila pod Ponče rekordno število 55.000
gledalcev, je danes potekala brez večjih zastojev, če izvzamemo premor pred drugo serijo (zaradi slabega stanja snega). Tudi padcev je bilo manj. Med tistimi, ki so padli, pa ie bil v veliko žalost gledalcev, najboljši jugoslovanski skakalec Danilo Pudgar. V prvi seriji je pristal pri 122 metrih, vendar je padel in mu tako v drugi seriji še nekoliko krajši skok ni pomagal več kot do 27. mesta Po prvi seriji je delil 30. mesto.
Med Jugoslovani se ie najbolje odrezal Štefančič. Po prvi seriji je bil 14., nato pa ie svojo uvrstitev popravil za štiri mesta. Izredno priložnost si je zapravil 19-letni Norčič. V prvem poskusu je pristal pri skromni znački 104 metrov. Če bi poletel vsaj nekoliko boli daleč bi mu drugi, odlični skok (in osebni rekord) 131 metrov prinesel precej več kot 23. mesto. Mesec ie bil po
iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiniiiiiiimiiiiiMiniHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiii
mir mu A
_______*____
V MOŠKI B LICI
Prepričljiva poslovilna zmaga Borove šesterke
Bor-UNIPOL 3:0 (15:8, 15:5, 15:7)
BOR: Vodopivec, Starc. S. Veljak, Orel, Grmek, Neubauer, Plesničar in Može.
UNIPOL: Delcarlo, Franceschielli, Gibertini, Lei. Longagnani. Martini, Nava, Quartieri, Dibernardo. Mas-setti in Baraldi.
SODNIK: Moro (PD), stranski: Cassani (GO), zapisnikar: Bertoc-chi (TS).
Borovci so se sinoči poslovili od letošnjega odbojkarskega prvenstva B lige z neoporečno zmago. To je bila njihova enajsta prvenstvena zmaga in so tako osvojili dobro četrto mesto na končni lestvici. Odbojkarjem iz Modene so vrnili milo za drago, sai so Tržačani klonili v gosteh prav s prav enakim izidom.
O sami tekmi ni kai povedati, ker domačim, kljub odsotnosti Klavdija Veljaka in Orla (v prvem setu) niso naleteli na enakovrednega nasprotnika. UNIPOL je bil sinoči v vodstvu samo enkrat in to na samem začetku, ko je povedel s 3:0. To pa je bilo tudi vse, saj je bila premoč domačinov ki do Dravici povedano, niso zaigrali najbolje, kljub temu zadostna za čisto zmago.
Po tem, kar je UNIPOL sinoči pokazal, se lahko le vprašamo, kako so naši odbojkarji v Modeni doživeli poraz?
Pri domačinih so v tem poslovilnem srečanju igrali dobro Veljak, Plesničar, Orel in prizadevni
Grmek.	F G.
« * «
V	Ravenni ie Casadio premagal Are Lineo iz Trsta s 3:1 v moški odbojkarski A ligi.
V	tej ligi se bosta Panini in Ruini v petek. 31. marca, srečala v Rimu v tekmi za določitev državnega prvaka. V B ligo pa sta nazadovala CUS Milan in Petrarca Padova.
Šport na Goriškem
V ženskem promocijskem odbojkarskem prvenstvu bodo Sovodnje danes ob 10.30 nastopile na doma
čem igrišču proti ekipi Corridoni B.
« * «
Ob 15. uri popoldne pa bo nogometna ekipa Sovodeni v okviru 3. amaterske lige doma igrala proti moštvu Pro Monfalcone.
ATLETIKA
Sovjetanja Tatjana Arnsimova je v Leningradu postavila nov svetovni rekord «indoor» v teku na 100 m z ovirami s časom 13”6. Prejš-
nji rekord slabši.
je bil za desetinko
NOGOMET
CMM ie visoko premagal Breg s 4:0 (2:0) v prvenstvu 2. amaterske nogometne lige.
Med začetniki je Breg igral z Zarjo neodločeno 1:1 (1:0).
prvi seriji 25. in si je svoj položaj z drugim skokom izboljšal za nekaj mest.
Od Italijanov je nastopil le Da-molin, pa še on se v drugem delu skokov ni več javil na zaletišču.
Omeniti moramo še, da ie v predtekmovanju skočil mladi, a obetajoči Nemec Danneberg kar 161 metrov, zato je razsodišče zalet nekoliko skrajšalo.
Današnji najboljša rezultati:
1.	VValter Steiner (Švica) 155 — 158
427.5	točke
2.	Hcins Wosipiwo (V. Nem.)
146 — 142,	395 točk
3.	Jiri Raška (ČSSR) 144 — 130 379 (očk
4.	Juiiani Ruotsalainen (Fin.)
131 - 140,	376.5
5.	Jaromir Lidak (ČSSR) 134 — 133
372
6.	Manfred VVolf (V. Nem.) 124 — 137
361.5
7.	Juri Kalinin (SZ)	131 — 124
361
8.	Jan Stenbekk (Nor.) 123 - 132 359
9.	Dielnmr Aschcnbach
(V. Nem.) 130 — 130, 357
10.	1’cter Štefančič (Jug.) 122 — 125 347
11.	Odd Grette (Nor.) 120 - 123 345
12.	Henry Glass (V. Nem.) 123 - 122 344
13.	Seiji Aoči (Jap.) 132 - 131 340
14.	Anatolij Žcglanov (SZ) 126 — 142 340
15.	Rudi Vanner (Av.)	119 — 129
339.5
10. Bohumil Doležal (ČSSR) 142 — 123
338.5
17.	Frithjof Prydz (Nor.) 115 - 120
339.5
18.	Akicugo Konno (Jap.) 115 — 120 334
19.	Marjan Mesec (Jug.) 110 — 121
328.5
20.	VVojciech Fortuna (Pol.) 114 — M*
328
21.	Yukio Kasaya (Jap.) 133 — U®
327.5
23. Bogdan Norčič (Jug.) 104 - 131
325.5
27. Danilo Pudgar (Jug.) 122 — H»
309.5
OBVESTILO
Teniški klub Gaja obvešča svoje člane, da bo trener na razpolago igralcem kluba v sledečih dneh:
—	ob sobotah in nedeljah ves dan
—	ostale dni od 9. do 13. ure Za rezervacijo Igrišč telefonirati
na tel. št. 226-112 vsaj en dan prej.
V TRADICIONALNI NOGOMETNI TEKMI
KASTA-Ž.Zois2:2(2:l)
stalno napadali in so v sredini polčasa dosegli izenačenje s Kapunom-Tekmo je odlično sodil prof. Josip Tavčar, s pomočjo stranskih sodnikov prof. Deškom in Albinom Magaj" no. Srečanju je med drugim prisostvoval tudi ravnatelj žige Zoisa dr-Vladimir Turina.	.
Po tekmi so se navijači, igralo' in simpatizerji zbrali v veselem ra*' položenju ter se domenili za povratno tekmo, ki bo čez dober mesec dni-____________________b. I-
KOŠARKA
Včeraj se je z dvema tekmama zaključil prvi del košarkaiskega turnirja v okviru mladinskto iger. 1° ga prireja ŠZ Bor. Po predvidevanju so tudi v zadrtem dnevu Kondorji z lahkoto odpravili svoje nasprotnike in so take po prvem delu zasedli prvo mesto na začasni lest' vici.
Prvi del turnirja ie bi' nedvomno uspešen, raj ie teden dni igralo skoraj vsak dan kar 40 malih košarkarjev. ki so se z navdušenjem borili za vsako žogo in so predvsem presenetili z dobro tehniko. Na »P°' redu ie bilo neka' srečani. ki to se odločila šele v poslednjih sekundah. Košarka torej pri nas naj predu.je in ta turnir ie do seda! to potrdil.
VČERAJŠNJA IZIDA: Kondorji - Lisice	82:34
Tigri - Levi	72:25
Počitek: Orli
LESTVICA:
Kondorji 8: Tigri 6; Levi 4; Li' sice 2; Orli 0.
Danes bo počitek. Turnir se b° nadaljeval jutri.
........iiiiiMiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiifiirtMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii1*
SINOČI V KULTURNEM DOMU V ORGANIZACIJI SPOT
Izredno uspelo nagrajevanje zmagovalcev letošnjih 6. ZSI
STRELCI: p.p. v 15. min. Grgič (ž). v 20. min. Mezgec (K), v 35. min. Kancja« (K), d.p. v 28. min. Kapun (ž).
KASTA: Wilhelm: Kufersin. Ma lalan; Meden. Lakovič. Gruden: Bernetič, Ukmar. Kiab.ian (k) Mezgec, Kancjan.
ŽIGA ZOIS: Bogateč; Križmančič, S. Husu; Kete, Franko (k). Bla-žina: V. Husu (Kapun). Pertot. Ca harija, Grbec, Grgič.
SODNIK: Josip Tavčar.
STRANSKA SODNIKA: Deško in Magajna.
Tradicionalno nogometno srečanje med Kasto tokrat za prehodni pokal KASTA in izbrano ekipo »trgovcev* šole Žiga Zois se je nepričakovano končalo pri neodločenem stanju 2:2. Veliki favoriti («mladi trgovci*) niso namreč znali izkoristiti svoje tehnične premoči, saj so nastopili s postavo, ki bi lahko nastopila tudi v tretji amaterski ligi. Dijaki pa so bili vse prese-bični in so tako zamudili vrsto ugodnih priložnosti. Caharija in Grgič nista našla poti do vrat tudi zato, ker so branilci Kaste igrali požrtvovalno, in so brez oklevanja čistili kazenski prostor. Srečanje je bilo na splošno dopadljivo, izid pa točen: dijaki so bili tehnično boljši in iznajdljivejši, igrali pa so nepovezano; predstavniki Kaste so bili pozlji-vejši in so igrali preudarneje.
Tekma se je začela v znaku premoči dijakov, ki so kaj kmalu dosegli gol z Grgičem. Nogometaši KASTA so odločno odgovorili in so najprej izenačili stanje z Mezgecem, nato pa so celo povedli s Kancja-nom. V drugem polčasu so dijaki
Pred polno dvorano Kulturnega doma v Trstu je SPDT sinoči izvedlo nagrajevanje zmagovalcev letošnjih 6. slovenskih zimskih športnih iger. Vabilu na sodelovanje na tej slovesnosti so se odzvali skoraj vsi udeleženci iger, od katerih so seveda mnogi prispeli v spremstvu staršev in prijateliev.
Slovesnost je začela dr. Sonja Mašera s kratkim pozdravnim govorom, nato pa ie zaigrala orose-ška godba, ' pod taktirko dirigenta Kanteja. Za godbeniki je prisrčno
zapel nekaj pesmi otroški zbor Glasbene matice pod vodstvom Janka Bana. Lepo presenečenje ie pripravila baletna skupina, katero ie vadila Selma Micheluzzijeva. Deklice so se predstavile z dvema lepima plesoma gopak in so nato v okviru tega plesa pripravile tudi sceno za nagrajevan,ie.
Po tem delu večera ie godba zaigrala olimpijsko himno nakar ie sledilo nagrajevanje Med drugimi so podelili 120 malim smučarjem značke in izkaznice smučarskega te-
sta, največ aplavza pa sta požel najboljša smučarja letošnjih i(S® Alenka Starčeva in Andrei Križni'
Podelili so tudi pokale, ki s jih darovale nekatere slovenske * stanove v Trstu.
Posebne spominske kolajne je pn jelo tudi 45 organizatorjev letel njih iger.
Za zaključek so prisotnim ptoj vajali še barvni film o letošnji zimskih igrah, katerega ie posn< Prosečan Miran Štoka.
S. M.