le na Kras in v najboljšem primeru šteje vsega štiri pare. Pri drugem pa se je lani prvič zgodilo, da na edinih dveh območjih Natura 2000 za vrsto v Sloveniji – Vipavskem robu in Krakovskem goz- du-Šentjernejsko polje – ni bil zabeležen noben gnezdeči par. Vrstno bogat travnik z ilirskim mečkom (Gladiolus illyricus) na Planinskem polju foto: Blaž Blažič POLJSKI ŠKRJANEC (Alauda arvensis) je v Sloveniji v obdobju 2008– 2023 doživel 60-odstotni populacijski upad. foto: Domen Stanič KAKO UKREPATI? O TEM BI MORALI RAZMIŠLJATI ŽE VČERAJ! Če se bo trend izgube travišč nadaljeval, bo podob- nih zgodb še več. Z vpeljavo nekaterih kmetijsko- okoljsko-podnebnih ukrepov (KOPOP) v Strateški načrt Skupne kmetijske politike smo v kislo jabolko ohranjanja vrstno bogatih travnikov pri nas že zagrizli. Za še korenitejše spremembe, ki bi vodile v izboljšanje stanja in posledično obrnjene trende, pa je nujen razvoj bolj ambicioznih, rezultatsko usmerjenih in veliko površinskih ukrepov. Kdaj pa jih bomo razvili? Vsekakor ne smemo čakati do tre- nutka, ko bomo naravo oslabili do te mere, da bodo izgube v kmetijstvu večje od dobička. Takrat bo pre- pozno! S tem je treba pričeti takoj, zato zavihajmo rokave, ne iščimo izgovorov in se lotimo dela! Z a potrebe hranjenja semen v semenski banki (ex situ) je v okviru projekta LIFE FOR SEEDS v lanski rastni sezoni potekala obsežna akcija nabiranja semen, v kateri nam je s projektnimi partnerji in pomočjo prostovoljcev uspelo zbrati 3194 nabirkov 398 različnih rastlin- skih vrst s trajnih travnikov. Ob nabiranju velikokrat ni mogoče nabrati samo semen, saj je morfologija razširjevalnih enot (diaspor) različnih rastlinskih vrst raznolika in se te pogosto držijo drugih delov rastlin (osi, socvetja, pecljev, plev, strokov, mešič- kov, plodov, soplodij itn.), ki se jih težko znebimo že ob samem nabiranju. Posledično končajo ti deli rastlin v naših nabirkih kot primesi, kar prispeva k povečanemu volumnu posameznega nabirka. Zato je treba nabirke semen po prvotnem sušenju ustrezno očistiti. Namen čiščenja ni samo zmanj- šanje mase oziroma volumna nabirka. Naš osnovni cilj je pridobiti čisto in zdravo seme ter zmanjšati tveganje za nastanek bolezni med skladiščenjem ter povečati uporabnost semena za različne namene v prihodnosti. Zato pri čiščenju odstranimo tudi mo- rebitna prazna, okužena in poškodovana semena. Proces čiščenja semen je odvisen od rastlinske vrste in lastnosti posameznega nabirka. O načinu čiščenja se odločimo na podlagi vizualne ocene posamezne- ga nabirka. Nekateri nabirki potrebujejo le čiščenje ČIŠČENJE IN DELO S SEMENI NA KMETIJSKEM INŠTITUTU SLOVENIJE / / Branko Lukač in Azra Šabić Pri čiščenju uporabljamo sita različnih velikosti in perforacij (mrežasta, s podolgovatimi in okroglimi luknjami). foto: Branko Lukač Svet ptic 02, junij 2024 14 s siti, pri drugih je potrebna kombinacija različnih metod in tehnik, ki pa v nobenem primeru ne smejo poškodovati nabranega semena. Praviloma se odločimo za različne metode čiščenja ali kombi- nacijo le-teh: sejanje semen s pomočjo sit, stresanje nabirka v zaprti plastični posodi (kapsuli), drgnjenje med narebrenima gumama, prepihovanje semena z laboratorijskim vejalnikom (angl. seed blower) in ročno prebiranje semen s pinceto. Če se seme drži ali je obdano z drugimi deli rastlin, ga najprej fizično ločimo z drgnjenjem med narebrenima gumama (predvsem vrste iz družine trav (Poaceae), ustnatic (Lamiaceae) in metuljnic (Fabaceae)). Guma je upo- rabna predvsem pri vrstah, ki imajo semena v raz- ličnih ovojih plodov, kot so npr. različne vrste detelj (Trifolium spp.) ali kadulj (Salvia spp.). Pri semenih rastlinskih vrst iz družin klinčnic (Caryophyllaceae) in črnobinovk (Scrophulariaceae) pogosto zelo eno- stavno pridobimo semena s stresanjem plodov (večsemenskih glavic) v plastični posodi. Nato pa presejemo nabirek skozi sito ustrezne velikosti. Podobno metodologijo uporabljamo tudi pri neka- terih metuljnicah, predvsem tistih, ki imajo večja semena v večsemenskih strokih, kot so npr. različne vrste grašic (Vicia spp.), grahorjev (Lathyrus spp.) in nokot (Lotus spp.). Pri čiščenju semen uporabljamo sita različnih oblik in velikosti, pri čemer je izbira sita odvisna od velikosti in oblike semen. Pred končnim sušenjem odstranimo prazna semena in druge lahke nečistoče s pomočjo majhnega laboratorijskega ve- jalnika. Po končani fazi čiščenja in odstranjevanja primesi sledi pregled in ocena kakovosti semena. Vsak nabirek ročno pregledamo ter odstranimo morebitna poškodovana in bolna semena v nabirku. Ko je seme očiščeno in prebrano, sledi faza glavne- ga sušenja. Sušenje je ključnega pomena za dolgo življenjsko dobo in uspešno shranjevanje, zato seme sušimo v posebej prilagojeni sušilni komori, ki omogoča skrbno uravnavanje temperature in vlage. Cilj sušenja je doseči optimalno vlago (4-7 %), ki bo omogočila dolgoročno hranjenje. Ustrezno suho seme zapakiramo v aluminizirane vrečke, da jih zaščitimo pred vlago, svetlobo in drugimi vplivi okolice, ter shranimo pri –20 °C. Zaposleni na Kme- tijskem inštitutu Slovenije in DOPPS-u smo se prep- ričali, da čiščenje semen za namen hranjenja v obliki konservatorske zbirke poleg specifičnega orodja in opreme zahteva tudi znanje, natančnost, skrbno ravnanje s semeni in precej spretnosti. Pri ročnem prebiranju zelo drobnega semena si je včasih treba pomagati z lupo. foto: Branko Lukač Nabirek detelje po drgnjenju med narebrenima gumama foto: Branko Lukač Posušeno seme je zapakirano v aluminizirane vrečke in shranjeno v zamrzovalni skrinji. foto: Mateja Grašič Svet ptic 02, junij 2024 15