Is Hi V Ljubljani, četrtek dne 8. avgusta 1912. SgfegggBMe —fifVm—i ammm i pe— —Pmimm— i m| j—uh—'imirmi« rmi-mritmTTi irm« Posamezna številka 6 vinarjev, „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in ‘praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v Upravni.štvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za Inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. s« Telefon številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo ln upravnlštvo: ta Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrnnklrann pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* js pust, *"• Za odgovor je priložiti znamko, m m Telefon številka 118. at UEZXmn& — ■ .-Tt'11 ffi tttiiT-.ii.itBS** f— Kislo grozdje. -Saj še ni zrelo« — je rekla lisica v znani fabuli, ko ni mogla doseči previsoko visečega grozdja! Tako nekako izzveni refrain v uvodnem članku, ki ga prinaša graška »Tagespost« v svoji 215. številki z dne 6. t. m. pod naslovom »Preinenibe« (NVandlimgen). — Povod je ta-le: Nemški poslanik baron Marschail, ki je bil delj časa vsemogočen v Carigradu je videl že v duhu naprej, da se mora velika ljubezen Turčije do Nemčije v doglednem času ohladiti; kot pretkan diplomat je prosil, da ga prestavijo za poslanika v London. — Petnajst let je igrala Nemčija na bosporskih vodah prvo vijolino — »daj jo je pa naenkrat izpodrinila čez vse praktična Angleška! S čudno resignacijo beleži to dejstvo »Tagespost« s tem, ko pravi; »da so lepi dnevi v Aranjueru za nemško diplomacijo — vsaj za nekaj časa vzeli slovo, — in da si bode »bolehni Turčin« iskal zdravila pri angleškem zdravniku!« Turški diplomatje ne morejo preboleti dejstva. da je laskajoča se njim Nemčija kot zaveznica Avstrogrske in Italije dovolila v to', da je prva odtrgala Bosno-Hercegovino in da si hoče druga zaveznica, Italija tudi prilastiti dve obsežni turški deželi Tripolis in Cirenajko. — ’1 o zadnje dejstvo je bilo usodepolno, da je obrnila obupana Turčija Nemčiji hrbet in se zatekla za pomoč k mogočnim Angležem, upajoča, da jej angleška diplomacija pomore do častnega sklepanja miru z vojujočo Italijo! Naš list je že v več člankih dokazoval, kako mogočno se razvija na vse dele sveta nemška trgovina. To priznava tudi »Tagespost« ko piše doslovno: »Nemčija je imela v 15 letih svojega prijateljstva s Turčijo velikanski dobiček. Za več miljonov mark se je prodalo nemških izdelkov v Levanti in osobito je dobivala Turčija vse svoje vojaške potrebe iz nemških tovaren (vpliv maršala von der Goltz-paše). K temu pa se je pridružilo »remek-delo« nemške diplomacije, ko je leta 1899. dobilo neko nemško podjetje s pogodbo pravico za zgradbo tako zvane Bagdadske železnice skozi Malo Azijo do perzijskega zaliva, koja železnica se gradi sedaj s francoskim denarjem. Ne more se pričakovati, da bi sedaj Turčija to pogodbo enostransko razveljaviti hotela!« Kaj namerava Nemčija s to železniško gradnjo doseči, t. j. dohod za hrbtom Angleške do Indije, to smo nedavno temu že povedali. Angleška hoče namreč pri zadnjem delu ob perzijskem izlivu imeti svoj odločujoči vpliv — in ga bode sedaj tudi dosegla! Nemčija je hotela ta udarec od angleške strani nekoliko omiliti in se je sporazumela v Baltišportu z Rusijo. — Staro diplomatično spletkarjenje se zopet začenja — ob Bosporu!« — Ves članek je pisan v takem tonu, da iz njega zveni tolažba: »Saj še ni zrelo grozdje!« Obrambna razstava v Ljubljani. Cujejo se prvi glasovi o pravkar priobčenih številkah ljudskega štetja. V splošnem se lahko izid označi v nekolikih besedah, kljub temu, da ni bilo štetje še nikdar tako zanimivo, kakor sedaj. Ni niti pravilno in malokedaj resnično to, kar pri nas v Avstriji štejemo za izraz ljudske LISTEK. Sreča. Ruski spisal M. Arcibašev. Prevel P. Pamidov. Odkar je bolezen razjedla nos vlačugi Saši in je vsled tega njen čedni, ljubki obraz postal podoben gnijoči lupini, je izgubilo njeno življenje vse, kar se je v njem moglo imenovati življenje. Ostalo ji je samo še nekakšno nenavadno zoprno životarjenje: dan je izgubil svojo svet-1? IR-,50'006 Jn se sPremenil v brezkončno, D0S,ala br';zk°'>i"a. , , Q,la,d l" m.rfZ sta razgrizla njeno slabotno telo, bilo je videti, da so ostali samo koščeni telesni deli še in dvoje zgubanih grudi, kakor pri živali, ki je že poginila napol. Morala se je umakniti z velikih cest na prazne, puščobne predmestne trge in se udajati najbolj zamazanim, ostudnim moškim. Ob pustem večeru, v neverjetno mrzli mesečni noči, je prišla na neko novo cesto, ki so jo gradili šele zadnjo jesen. Ta cesta je ležala že čisto ob robu ceste onstran železnice in se je vlekla ob praznem, s kupi kamenja pokritem prostoru; le poredkoma so stale hiše ob njej. In nobenega glasu ni bilo čuti od nikoder, svetilke so brlele slabotno v dolgi vrsti in bledotna luč se je komaj opazno mešala in spajala z modro mesečino, ki je lila jednakomerno svečano na mrtva zidovja. Črne sence, ki so se plazile preteče za kuni kamenia in Drsti, so ležale široko razpro- volje in če se nam reže pravica na podlagi teh rezultatov, se nam že s tem godi krivica. Ljudsko štetje se še ni povzpelo do one objektivnosti, da bi natančno dognalo število naroda, kar je tudi nemogoče pri »občevalnem jeziku«, ki straši na popisovalnih polah. Najlepša ironija je pri vsej stvari to, kako vlada in naši narodni nasprotniki izrabljajo ta ubogi občevalni-jezik; pred štetjem se vedno govori le o občevalnem jeziku (tako dolgo, da se ljudje premotijo), potem pa celo uradna »Wiener Zei-tung« naznanja število narodov. Vendar nam pa tudi uradno štetje nudi obilo gradiva: če nam ne daje pravih številk, ipak primerjaje posamezna štetja spoznavamo, kje je slovenska zavest utrjena, kje komaj vzdržuje sovražne napade in kje je na umikanju. Priznati si moramo brez ovinkov, da smo — poleg lepih uspehov v Trstu in Gorici — veliko utrpeli na Koroškem in na Štajerskem. Uradno obvestilo govori o teritorijalnih izgubah na Koroškem. In priznati si moramo, da tč izgube niso le provzročene po pomanjkanju slovenske zavesti, temveč resnične izgube slovenske zemlje na nemško celino in otoke. Narodnostna meja ni bila še nikdar v tako živem premikanju, kakor ravno sedaj. Uspehi Koroškega šolstva, katera beseda bode v tej stroki kmalu pomenila to, kar pri volitvah »madjar-ske volitve«, sc kažejo na vseh koncih. Jz vsega nemškega dela — saj m bilo odveč vse značilnosti povdarjati, ko so tako gosto sejane — vidimo stremljenje, da se izvrši geslo »Den Weg zur Adria frcihalten« (Trst__________ nemško pristanišče). Nemci imajo razvito že celo znanstveno slovstvo, ki daje nemškim politikom smer nj’-hovega delovanja. Nimam na mislih časnikarskih puhlic, ki jih je polno vsenemško časopisje, ampak docela resne znanstvenike, ki izda-dajajo med rugmi lepo revijo »Deutsche Trde« z znamenitimi Langhansovimi kartografičnimi prilogami. Tudi pri nas je mnogo gradiva, le zbrati ga je treba in še več je nemškega, francoskega ni angleškega slovstva, ki se z nami bavi. Kavno to je zanimivo, da se ti narodi zavedajo velike važnosti, ki jo zavzemajo Slovenci na najsevernejšem obrežju jadranskega morja. Razumljiv je potem ves boj Nemcev in Lahov proti nam. Hvalevredno je, da je »Prosveta« prevzela nalogo zbrati in tolmačiti gradivo, ki je zelo zanimivo, pa še nismo imeli prilike si ga ogledat v celoti. Razstava, ki bo trajala teden dni in bo otvorjena dne 15. septembra t. I., bo prevsem povdarjala stremljenja pangerma-niznia iti naznačila reakcijo na to: slovansko obrambo. Iz množine knjig in brošur, ki utemeljujejo nemško svetovno nadvlado bodo zbrane najznačilnejše in delikatne mape, ki bodo kazale nemške načrte. Velik del razstave bo zavzemal bol Slovencev z Nemci, Lahi in Madžari. Videli bodemo znazorjeno vse slovensko umikanje pred nasprotniki — Nemci, ki z ogromno silo pritiskajo na našo severno ospredje. Ta oddelek naj ima zbrano tudi naše obrambno delo (Družba C. M., Branibor) in slike ter znake nemških divjaštev (ptujska skupščina itd.). »Boj Slovencev za mesta na slov. ozemlju« pokaže, da je opravičen optimizem. Zanimiv bo vsekakor tudi oddelek naših slabih strani in napak. Izseljevanje in utrakvi-stično šolstvo bodi predvsem omenjeno; pa tudi dobra stran notranje kolonizacije. strte po tleh in brzojavni drogovi, zvezani med seboj z belimi žicami, so bili na debelo oviti z ivjetn in so strmeli v noč kakor duhovi. Zrak je bil suh in je rezal in pekel v kožo z ostrimi bodicami mraza. Zdelo se je, da je pod tem mrazom ves svet in vse življenje okamenelo, da grize mraz vsak okrogli del telesa z žarečim železom, ves život da razpada, vsak delec kože, da se je odločil od drugih. Iz ust je prihajala sapa gosta kakor oblak in se je strdila tik pred očmi, razširjajoč se v bledo-modro svetlobo. Saša že peti dan ni zaslužila ničesar. Prejšnji dan so jo vrgli, iztepli iz stanovanja; njen zadnji, čedni korset so si obdržali razljučeni ljudje. Počasi in boječe se je premikala njena mala, sklonjena postava po prazni, od mesečine obsvetljeni cesti; v njej je bilo čuvstvo, kakor da je na vsem širokem svetu popolnoma sama in da ne bo nikoli prišla čez to puščobno polje. Zeblo jo je vedno močneje v noge vsaka stopinja po škripajočem snegu ji je povzročala skeleče bolečine; kakor da hodi z golimi okrvavljenimi nogami po robatem kamenju. ’ Sredi te žalostne, brezupne ceste je Saša prvikrat razumela vso grozoto svojega brezmiselnega životarjenja. Pričela je jokati, solze so lile iz razpaljenih od mraza otrplih oči in zmrzovale v temni, gnojni jami, ki je bila zdaj na mestu nosu. 1 oda nihče ni videl solz. mesec je plul svetlo kakor preje visoko nad poljem in lil isto cisto, modro svetlobo nad zemljo. Nihče ni prišel od nikoder. Ono brezmejno tesnobno cuvstvo v Saši se je širilo in dvigalo in je doseglo tisto mero, ko se zazdi človeku, da se mora vsak trenotek vse v njem napeti v diviem obuou in zariuti kakor zver s silnim Vsa razstava je zamišljeni br^z balasta številk; vse bo znazorjeno v diagramih, mapah in kartah, vsakomur razumljivo, pa vendar strogo znanstveno. Dosedaj jc zbranega toliko gradiva, da je razstava zagotovljena; obogatc jo pa lahko oni Slovenci, ki se za obrambne^ delo zanimajo in razstavi svoje stvari posodijo. Na to upamo in računamo. DOPISI. Z Vrhnike. (Vrhniški lov — dobra kupčija in delo za narodov blagor.) Vrhniški lov je splošno znan in priljubljen. Do letošnjega leta ga je imela v najemu posebna lovska družba za okroglih 1400 kron. Dne 14. aprila je občinska seja premišljala o tem, kako bi se dalo za lov kaj več dobiti in občinski svet je pooblasti 4 svetnike gg. Majerja, Muleja, Teršarja in Furlana, da naj gredo k licitaciji lova in naj skušajo povzdigniti ceno lovu. Za blagor občine vneti odborniki so svoje poslanstvo prav zvesto izpolnili. Šli so namreč razun g. Furlana res na licitacijo in g. Majer je izlicitiral lov za 1500 K, pa ne v korist občine, ampak v svojo lastno korist, licitiral je namreč zase, oz. za novo lovsko društvo, ki se je mimogrede zasnovalo staremu društvu za hrbtom. Ako pomislimo, da se dobi od podobčine Batranica 300 kron za lov, in da da g. Galle za polovico lova 1000 K, potem pride gospodom lov prav poceni namreč za 500 kron. Tako je g. Majer porabil svojo dolžnost kot odbornik in jc potegnil one, ki so ga poslali. Seveda klerikalni kimavci komaj vedo, kdaj jih kdo potegne in zato marsikdo lahko skrbi zase, ko dela za »narodov blagor«. — Lepo je tudi to, da so gospodje vzeli za to ceno v najem lov kar za 10 let, dočim se jc sedaj oddajal le na dobo 5 let. Računati znajo torej prav dobro — seveda v svojo korist. Rod sedanjimi pogoji je cena lovu gotovo mnogo večja in mislimo, da so občinski odborniki, ki bi morali skrbeti za korist občine — najmanj poklicani, da na tak način oškodujejo občino. Tako je klerikalno občinsko gospodarstvo. Iz Celja. Dne 6. oktobra se vrši glavni zbor narodne stranke, popoldne in zvečer pa velika ljudska slavnost za narodni sklad. — Kako »upravičen« je bil svoječasrii izrek klerikalnega poglavarja dr. Šušteršiča, da je Celje za Slovence »Fremdes Gebiet«, kažejo številke L 1900. je bilo v Celju od 1000 prebivalcev 226 Slovencev in 771 Nemcev, I. 1910. pa 303 Slovenci m 692 Nemcev. Torej smo Slovenci napredovali za 77 na 1000, Nemci pa so za 79.2 na 1000 nazadovali. Sicer Še te številke ne odgovarjajo resnici, pa zanimive so kljub temu. — Začetkom avgusta se je poslovil od tukaj vrl narodni delavec g. dr. Lev Brunčko. Nastani se s 15. t. m. v Ptuju kot odvetniški kon-cipijent pri g. dr. Horvatu. Bil je priljubljen kot vesel družabnik, pa tudi kot neutrudljivi delavec v naši javnosti, osobito kot predsednik »Zveze narodnih društev«, kot tajnik podružnice »Branibora« in kot predavatelj. Težko ga bomo pogrešali v Celju in upamo, da ga bomo v dogledni dobi zopet imeli v svoji sredi. Iz Celja. Ko je minolo nedeljo zvečer prišel oddelek žalskih in celjskih Sokolov z vlakom ob tričetrt na 9. v Celje, jih je čakal na kolodvoru celjski mob, ki je žvižgal in tulil, kakor to že celjska mularija zna, psoval in razgrajal, spremljajoč Sokole in drugo slovensko občinstvo, ki je korakalo mirno proti Ga- glasom v noč, čez polje, v ves svet. človek Pa molči in samo stiska zobe v krčevitem, brezupnem gnevu. Saša je pričela moliti in prositi: »Umrla bi. ah, da bi takoj umrla...« toda umolknila je takoj zopet. Ta hip sc je prikazala na beli poti temna postava moškega. Bližala se je hitro in kmalu se ie čulo jednakomerno hrustanje in škripanje snega pod nogami in se videlo, kako odseva mesečina na ovratniku njegovega kožuha. Saša je spoznala, da mora biti to kdo izmed hišnikov v tovarni, ki je stala na koncu te ceste. Obstala je ob kraju ceste, da bi počakala nanj, prizadevajoč si, da bi skrila ozeble in otrple roke v rokav; glavo je ugreznila med rame in prestopala z ene noge na drugo. Ustnice so bile kakor iz usnja in so se premikale le s težavo, zelo okorno in topo. Saša se je zelo bala. da ne bo mogla izpregovoriti niti besede. »Kava ... 1.. i r...« je zamrmrala komaj slišno. Mimoidoči se je ozrl za trenotek vanjo, toda korakaj le odločno in hitro naprej. Saša je planila z obupnim pogumom za njim in si je prizadevala, da bi ga nagovarjala kolikor mogoče prijazno: »Kava — 1 — ir... pojdite z menoj... zares... No, kaj... pojdiva... Pokazala vam bom tako smešno reč, da vam bo trebuh pokal... No, pojdiva... pojdiva, ljubček...« človek pa je korakal dalje, ne da bi se najmanj brigal zanjo. V njegovem nepremičnem obrazu so se bočile oči tako mrtvo, kakor da so iz stekla. berjem, do študentenhajma. Da niso ohranili naši ljudje mirne krvi, bi bilo gotovo prišlo do pretepov. Razgrajali so posebno pred hišo slovenskega trgovca, ki plača več davka kakor vsa celjska fakinaža skupaj. Zgubljati o celjski mulariji besede, bi bilo samo škoda. Pripomnimo Ie, da so vsi trezni Nemci obsojali faki-nažo. Na voglu Rakuschevega Eisenhofa je stal Nemec, ki je govoril proti svoji nemški okolici: »Aber lasst die Slovenen doch in Ruh’, sie tun eucli ja nichts. Ich bin auch ein Deutscher, ein Reichsdeutscher, aber ich schame mich eurer«. (»Pustite vendar Slovence v miru, saj vam nič ne storijo. Jaz sem tudi Nemec, iz rajha, pa me je sram vas«.) Mislim, da smo že s tem dovolj povedali. Merodajnim krogom med celjskim nemštvom pa svetujemo, naj premišljujejo o tem, ali je umestno, da na ta način pustijo postopati svojo fakinažo proti 30 odstotkom celjskega prebivalstva. Pomislijo naj, da je čisto lahko mogoče, da pri današnjem na ravnem razvoju razmer v Čelju Slovenci v Celju dosežemo v desetih letih 50 odstotkov, in kdo ve, kdo bo takrat tisti, ki bo moral biti lepo ponižen. Naj si predočno naši celjski nemški prvaki Budjejovice na Češkem. Iz Središča. Naš kaplan bi rad na vsak način postal svetnik; svoje grehe, ki so tako očitni, da bolje očitni biti ne morejo, hoče prikrivati čudnim potoni. Starši, ki smo podpisali zadnji dopis, nismo tiste vrste značaji kakor dopisniki »Slov. Gospodarja«; ti krmijo urednika v svoji pregoreči veri z vsakovrstnimi lažmi, mi pa se branimo s poštenimi sredstvi, nam je resnica sveta. Ako bi se osmelil naš kaplan cenj. uredništvu poslati kakršenkoli popravek, v koš z njim! — Povsod napreduje svet, tudi pri nas; ker biva dosedaj v župnišču še tudi župnik in je za kaplana odkazana le ena soba, delajo se v, našem trgu nekake predpriprave za zidanje posebne kaplanije, ki je tačas za silo nastanjena pri »vinotoču«. No, saj se lahko dviga nad pri-prosto hišo ponosno nadstropje, raz katerega bode poveljeval in kjer bode kraljeval sliepac Marko. Večerja se dobi tam izborna, duševna hrana se nudi vsakovrstna, vino se toči pristno, politika se tam tira visoka; kaj hočete več?, Kjer je dobro, tam smo doma. — G. Marko, poštene žene in gospodinje si več ne šepetajo nat ušesa, ampak že prav glasno govore, da Vi zbujate s svojim ravnanjem in delovanjem v naši fari pravcati punt med gazdaricami in služinčadjo. Ako hočete Vi z našimi deklami razpolagati, vzemite jih za svoje in prosta Vam pot. Dokler pa slišijo drugim in ne Vam, pa so glasom cerkvene in posvetne postave poklicane v, to, da opravljajo vestno svoj posel. Tej svoji nalogi pa ne morejo zadostovati, ko jih Vi g. Marko silite k raznim zborovanjem in vajam, h katerim prihajajo po trudapolnem delu pozno na večer in se vračajo k počitku že v trdi noči. S tem svojim ravnanjem kratite Vi g. Marko gospodarjem hasek, in služečim škodujete na zdravju, v drugo pi se za pošteno dekle res ne dohaja nočno jiohaikovanje. Dekla in kaplan! Vi g. kaplan imate bore malo dela, zato pa lahko žrtvujete »trudne pozne ure že« za razne izlete, naše dekle pa se morajo naspati, da sc poprimejo s čvrstim telesom dela, ki jih čaka. Čudimo se res brezmejni popustljivosti našega č. g. župnika. —• G. Marko! nekaj časa še, in Vas ne bo več tu; Vaše seme, rekše Vaše pleve pa bodo ostale pri nas v žalostnem spominu. Marsikateri oče in gospodar, marsikatera pobožna žena in mati bode se še v poznih letih z obžalovanjem ozirala na Vaše pastirovanje. To je rngnr~ri. ricrrcff~'i^Wiire;~iLi»BMgiiwaa«BBhT>riBirowwi Saša je plesala zdaj pred njim, nategnila rame in se ozirala nanj iz bližine; njen glas se je čul kakor zamolklo stokanje, ječanje, hropla je od mraza. »Nikar ne glejte na to, kava-l-ir, da sent takale... Ne, verjemite, moje telo je čedno... in moje stanovanje tudi ni daleč ... kar pojdiva ... no?...« Mesec se je menda ustavil visoko nad polji, tako nepremično mrzla je bila mesečina. Sašin glas je zvenel čudno slabotno v mrazu in bledi svetlobi. »No, pojdiva vendar...« je prigovarjala Saša sopihajoč in jecajoč, in neprestano plesala pred njim z okornimi, otrplimi nogami. »No, če pa nočete... pa mi dajte vsaj dva groša... Za kruh ... Cel dan nisem jedla ničesar... Dajte mi... no, vsaj groš... kavalir... ljubček.« človek je stopil molče bliže k nji, ko sta bila prišla na puščoben, prazen trg. Njegove nenavadne, steklene oči so se bočile še vedno tako mrtvo, (irez življenja, v mesečini. »No, dajte vsaj en groš... Moj lepi kavalir... Kaj pa vam je za to, za en groš...« »Jaz storim vse, kar hočete... zares... I okažem vam nekaj posebnega, čudovitega... jaz sem zelo iznajdljiva... Če hočete, pa dvignem krilo ... in se vsedem v sneg... pet minul bom sedela tako ... lahko gledate na uro ... Da, zares... za en groš bom sedela tako... Zares se boste morali smejati kavalir ...« (Dalje.) Spominjajte društva .Domovina" t torej vojskujoča se cerkev! Take ne potrebujemo in tudi takih vojskovodij ue, kakor ste Vi. Svojemu pogubonosnemu delovanju napravite konec! Ce pa tega ne morete, pa odidite, nia-kar v Rim! POLITISKA KRONIKA. Delegacije. Predsednik avstrijske delegacije poslanec Dobernig se je izrazil napram dopisniku »Deutschnazionale Korrespondenz«, da se prične parlamentarno delovanje v drugi polovici meseca septembra. Ogrska poslanska zbornica se snide k zasedanju že dne 17, septembra. posebno da izvoli nove delegacije. Volitev novih delegatov je potrebna, ker so mandati ogrskih delegatov vsled zaključitve zbornice zapadli. Ogrske delegacije bo sklical cesar sam, dočim bo avstrijska delegacija kar nadaljevala svoje prekinjeno zborovanje. Radi zasedanja delegacij bo Dobernig v kratkem stopil v dogovor z načelniki odsekov. Kakor se splošno smatra, se snidejo delegacije dne 23. septembra. Poincarjevo potovanje v Petrograd. V petek popoldne dospe francoski ministrski predsednik Poincare v Petrograd, kjer ostane do 13. t. m., nakar odpotuje za dva dni v Moskvo in se potem preko Petrograda zopet vrne v Pariz. Povodom svojega bivanja v Petrogradu bo Poincare z ruskimi državniki razpravljal o sledečih točkah: 1. Vojna in mornariška konvencija med Rusijo in Francijo. 2. Železnica v Ana-tolji. 3. Vprašanje o kitajskem posojilu. 4. Itali-jansko-turška vojna. 5. Situacija na Balkanu. 6. Splošni evropski politični položaj. Poincareja bo car sprejel v posebni avdijenci. Konferencam bosta prisostvovala ruski ministrski predsednik Kokovcev, ruski zunanji minister Sazonov in francoski poslanik v Petrogradu. Program konference je kakor razvidno zelo obširen in se radi tega potovanju Poincareja pripisuje v di-. plomatičnih krogih velika politična važnost. Turčija. Odredbe vlade. Abdul Hamid. Tur-ško-črnogorskl spor. Povodom razpusta turške poslanske zbornice je vlada odredila v Carigradu in po vseh večjih mestih obširne varnostne odredbe. Vladni uradni list čisto nič ne poroča o nezaupnici, katero je zbornica izrekla vladi zadnji dan pred razpustom, to pa radi tega, ker je bil razpust zbornice sklenjen že dan poprej, Vlada je v Smirni, Jedrenu in v mnogih drugih mestih odstavila župane, ker so hujskali ljudstvo proti sedanji vladi. Izročila jih bo radi tega tudi sodišču. ljudstvo samo je vzelo razpust zbornice čisto mirno na znanje. — Kakor se poroča iz Carigrada, je turška policija zopet razkrila zaroto, ki je imela namen osvoboditi bivšega sultana Abdula Hamida in ga postaviti na prestol. Dosedaj je bilo radi tega aretiranih že okolu 20 oseb, ki so vsi mohamedanci. — Turško-črnogorski diplomatični konflikt se lahko smatra že kot končan. Takoj po protestu 'turškega poslanika na Cetinju radi turško-črno-gorskega obmejnega konflikta, je črnogorski zunanji minister odpoklical črnogorske obmejne vojake, s Čemur se je turški poslanik zadovoljil. Spor se je torej končal popolnoma mirnim potom. DNEVNI PREGLED. ČUateljem našega Usta. Radi nepričakovanih zaprek izostane za par dni naš zanimivi roman »Zgodbe napoleonskega huzarja«, nakar se bo zopet redno nadaljeval. Terorlstiška klika v napredni stranki. Imeli smo že večkrat priliko povdarjati, da se v naprednih vrstah ima često večje veselje pri ubijanju lastnih ljudi nego politiških nasprotnikov. Je pa v Ljubljani posebna klika, ki v imenu narodno napredne stranke to počenja, ki je vzela .vso naprednost v zakup in misli, da sploh človek ne more biti napreden, če ne trobi v njih ožji rog in si poleg njih ustvarja še svobodnejši samostojno napredno mnenje. Namesto da bi bili ti ljudje veseli, da se napredna ideja poživlja in širi, čeprav ne pod njih patronanco, pa ubijajo vsakega človeka, ki širi napredno misel in se samostojno bojuje proti sedaj vladajočemu klerikalizmu. (Tu nimamo v mislih ustanovnega shoda nar. soc. zveze, pač pa teroristiški napad in zlobno natolcevanje zoper g. Peska, da je hotel pripomoči klerikalcem in socialnim demokratom.) »Dan«, kot neodvisen politiški dnevnik, mora tu varovati politiško svobodno mišljenje, ki je v korist napredni stvari in se mora zavarovati proti ponovnim takim napadom, ki so napredni ideji sploh v odločno škodo. Napredna ideja se je pričela prav v zadnjem času lepo razvijati in to le vsled tega, ker se je precej že iztrebila iz naprednih vrst gniloba, ki je v njih vladala. In eden takih gnilih sistematičnih pojavov je tudi teroristiško napadanje vsled osebne neodvisnosti lastnih pristašev. Ubijanje lastnih ljudi. »Dan« kot neodvisen politiški dnevnik mora nastopati zoper vsak pojav,:ki je v škodo napredni ideji na Slovenskem. JNekateri ljudje imajo posebno slast, če vsled svojih terorlstiških poželenj lahko napadejo Svojega gospodarsko šibkejšega in odvisnejšega pristaša ter mu škodujejo. Proti takemu terorizmu od napredne strani moramo nastopiti naj-odločnejše in tudi javnost obsoja take pojave, ker se na ta način odbija in ubija zveste pristaše napredne ideje. Lahko je nastopiti in ubiti lastnega pristaša! A mi se bojujemo zoDer klerikalizem, zato moramo dbsojatl tak terorizem od napr. strani in se moramo bojevati zoper njega jn najsi ga zagreši ta ali oni. Da bi se pa ljudje, fci so odločno napredni dali terorizirati od klijte, ki misli, da je edina napredna, to je pa silna imota. Razkričevanje lastnih pristašev za klerikalce, ker si upajo zastopati svobodno svoje napredno mišljenje, to je pa delo, ki škoduje nar. napredni stranki in ideji. Denarna kriza — in stavbena podjetnost. Vsak, naše javno življenje motreči meščan je lioral priti v letošnji sezoni stavbinskih del do talostnega zaključka, da je bila ona letos ne le flaba, ampak celo skoraj mrtvaI Na vsak način je iskati vzroka tem pojavam — v splošni denarni krizi! K sreči se je začela gradnja belokranjske železnice, tako da ima naše delavstvo raznih strok vendar nekaj opravila — in pa, kar se mora zelo upoštevati, da kroži več denarnih sredstev v domači deželi. Vsekakor se pa čudno zdi tujcu in domačinu, da stoje prekrasni prostori bivšega vojaškega poslopja v sredini inesta prazni — in čakajo boljših in ugodnejših časov na denarnem trgu. Ali bi ne inogii trdno stoječi domači denarni zavodi v mestu ugodno investirati svojih velikih kapitalov, namesto, da jih nalagajo — na deželi? Skrb za delavske kroge. »Panem et circen-ses« je kričala množica v starem Rimu! Naši delavski krogi pa imajo drugo geslo: »Dela in kruha nam dajte!« — Kajti s pridnim delom si zasluži rokodelec in težak prepotrebni denar — no in za denar se tudi v dobi draginje vse dobi! Ena najvažnejših skrbij vsake politične stranke mora torej biti, da preskrbi svojim pristašem ugodnosti za vsakdanje potrebe! Delavski stan je navezan na svoje žuljave roke, on živi takorekoč »iz rok v usta«. V poletnih mesecih se delavske družine že nekako preskrbe; vsaj je dela dosti na polju in na cestah; ali težavna doba za delo pa nastane v zimskem času. Potrebe so večje, dnevi kratki za zaslužek, ako se ga sploh ima; največkrat pa zdravih zob veliko, a kruli malo! V tem času je torej nujno potrebno, da občina ali velika podjetja izvršujejo takšna opravila, katera niso navezana na suho vreme. Taka dela so: podiranje starih hiš (na bivšem vojaškem oskrbovališču), izkopavanje temeljev, graditev cest in novih potov, dela v občinskem gozdu pod Turnom, dela ob strugi Ljubljanice itd. itd. Ti nasveti naj se vzamejo blagohotno na znanje od strani odločilnih faktorjev! Bolečine naših deželnih gospodarjev. Plemeniti Šuklje je hotel v svoji plemenitosti zaceliti in oblažiti bolečine kranjskih deželnih gospodarjev. A naše klerikalce je Šukljetovo le-čenje še bolj razbolelo in zaskelelo, namesto da bi jim olajšalo bolečine. Pl. Šuklje je razkril — kot bivši klerikalni deželni glavar — klerikanim volilcem, kaj vse počenjajo od njih izvoljeni poslanci z deželnim gospodarstvom in denarjem. Za dr. Lampeta je bila to hujša sodba, nego bode njegov zagovor pred sodnim stolom. Pa kaj, ko je prišel tudi Mandelj, ki je pri bivših svojih volilcih tudi zelo priljubljen in je razkril na drugi strani početje svojih bivših klerikalnih kolegov poslancev. Ljudem se odpirajo oči in klerikalna stranka sedaj ne ve, kako bi pobrala svoje polomljene kosti zopet vkup. Pa zaman, polom je neizogiben. Poziv za prispevke obrambni razstavi. Sredi kimavca otvori v Ljubljani akad. fer. društvo »Prosveta« obrambno razstavo. Povsod, kjer se je to zvedelo, je našla misel najživejše zanimanje in odobravanje. Gradiva je že dosti zbranega in uspeh razstave zasiguran, vendar se obračamo tein potom na vse cenj. bralce »Dneva«, da nam priskočijo na pomoč. Gotovo je po Slovenskem marsikaka zanimiva knjiga skrita, ki bi na razstavi zelo koristila (rabili bi posebno starejše repertorije krajev iz vseh slovenskih pokrajin). Knjiga se seveda na zahtevo vrne in poroštvo vzame »Prosveta«. Z veseljem bi sprejeli tudi fotografije raznih činov iz ptujskih, mariborskih, celjskih, kočevskih izgredov, kjer Slovenec ni bil varen življenja. Narodni doini, slovenske trgovine in slovenske šole hranijo gotovo obilo gradiva. Upamo, da bode naša prošnja našla odziv in bo obrambna razstava pokazala zavednost ogroženih krajev. Vse prispevke sprejema »Prosveta« (obrambna razstava) Ljubljana. Slovenski klerikalci v zvezi z nemškimi čiiuti. Naši klerikalci se ob vsaki priliki trkajo na prsi, češ poglejte kako smo narodni. Da, poglejmo jih kako so narodni v praksi. »Ljudska posojilnica« — ta eden prvih klerikalno-narod-nih zavodov v Ljubljani, je pri znanem gospodarskem polomu v Novem mestu v slučaju Hočevar izgubila precej denarja. Denarno izgubo je deloma pokrila z Hočevarjevo hišo. V tej hiši je tudi prodajalna, kjer ima v najemu neka gospa svojo kupčijo z leseno robo. Trgovka je Slovenka. Začeli so ji poviševati najemnino nazadnje do take visočiiie, da bi je ne zmogla plačati. Videlo se pa je na prvi pogled, da za tem grmom tiči neke posebne vrste zajec. In res se je »Ljudska posojilnica« izkazala ne samo kot ljudska, temveč tudi zelo narodna in globokoverna. Brez posebnega razloga je slovenski najemnici odpovedala lokal, dala ga pa je v najem, kaj mislite, kofnu? Nekemu nemškemu čifutu, ki bo v tem lokalu odprl trgovino in delavnico z urami. Za tem tiči pa še nekaj. Skoro ravno nasproti tej hiši se nahaja že stara trgovina in delavnica ur, g. Rajca, domača slovenska tvrdka, sedanji lastnik je poleg tega tildi naprednega mišljenja. Tega je bilo treba oškodovati, klerikalci iz svojega, a jud iz svojega stališča. Da gre obrtna oblast, ki vedno zatrjuje kako podpira domačo obrt, v zadnjem času sumljivo prijazno na roke klerikalcem, to vidimo posebno v Novem mestu, kjer je tekom zgradbe belokranjske železnice se pričela pravcata kolonija nemških čifutov. Imamo pa zato tudi še druge dokaze, o katerih pa še izpregovorimo prihodnjič. — Tu smo le hoteli pokazati, da so naši klerikalci res narodni, podporniki domačega obrtnika in zelo globokoverni. Judje namreč niso bili tisti, ki so Kristusa bičali in pribili na križ, to delajo zdaj naši klerikalci. Soča prinaša zanimivo poslano o našem vseučilišču. Opozarjamo vse kroge na te važne članke. Kipec A. Aškerca, modeliran od akad. kiparja g. prof. Al. Repiča, je razstavljen v izložbi tvrdke 11. Sevarja na Starem trgu (Zatiški dvorec). Delo hvali mojstra. Izraz pesnikovega obraza je tako izborno pogojen, da se mora kipu priznavati popolno življenjsko podobnost. Odlitki tega doprsnega kipa se bodo dobili pri tvrdki H. Sevar, Stari trg 32, kjer se sprejemajo tudi naročila. Vsak kip stane 10 K. Velikost kipa znaša 40 cm višine in 20 cm širThe. Na Danes zvečer pride v Ljubljano 24 čeških to umetniško delo opozarjamo narodna društva, zavedne družine in vse čestilce A. Aškerca, učiteljic, ki so na potu v Opatijo, kjer imajo češke učiteljice svoj lastni penzijonat. češke učiteljice ostanejo en dan v Ljubljani in si ogledajo naše mesto in razne zavode. Češki narodni socialisti v Trstu. Danes ob 8.51 zvečer so dospeli z brzovlakom v Trst češki narodni socialisti. 2e zdavnaj pred napovedano uro se je začelo zbirati slovensko občinstvo pred južnim kolodvorom. Na peronu pa je pričakovala prihoda Čehov godba N. D. O. Ko je dospel vlak je bila Miramarska ulica pred južnim kolodvorom nabito polna ljudstva. Pričakovalo je prihoda bratov Čehov najmanj 5 do 6 tisoč ljudi. Godba N. D. O. je zasvirala ob velikanskem navdušenju »Hej Slovani«. »Živio« in »Nazdar« pozdravov ni bilo ne konca ne kraja. (Čehi takega sprejema z ozirom na kla-vrnost v Ljubljani niso pričakovali ob obali Jadranskega morja.) Po pozdravu se je velikanska množica začela pomikati z godbo na čelu, ki je svirala narodne komade, proti Narodnemu domu. Veliki vojaški trg pred Narodnim domom je bil poln občinstva. Nato se je občinstvo podalo v veliko dvorano Narodnega doma, kjer pa ni bilo prostora niti za eno četr-tinko od te ogromne množice. Ostati je morala torej velika masa zunaj. V Narodnem domu so se vršili pozdravi. V imenu tržaškega Slovenstva je pozdravil goste državni in deželni poslanec dr. Rybaf, v imenu Narodne delavske organizacije njen predsednik dr. Kisovec, v imenu Zveze jugoslovanskih železničarjev pa njen podpredsednik Jaklič. V imenu čeških narodnih socijalistov sta se zahvalila za bratski sprejem dr. Stehlik in urednik Niki. Vladalo je med govorom velikansko navdušenje. To je bila res prava manifestacija za naše ideje, manifestacija za narodni socijalizem. Korenika je na jugu, iz juga pa se bo razprostrla drugam. Zmagoval bo le narodni socijalizem. Smrtna žrtev belokranske železnice. Kakor vsaka železnična zgradba, zahteva tudi zgradba belokranjske železnice svoje žrtve. In kdo drugi so te žrtve, kot tisti, ki jih podjetja najbolj izkoriščajo: delavci. Med vsemi tremi podjetniki šteje Samohrd doslej največ nesreč, v vsej kolikor oficielno znano. Pred kratkim je ponesrečil neki delavec v predoru pri novomeškem kolodvoru; kamen mu je priletel na spodnji del telesa, kjer ga je težko poškodoval. Zdaj pa je nesreča zahtevala naj-večjo žrtev, mlado življenje. Komaj 151etni fant Bukovec, doma iz Ljubila nad Toplicam je bil zaposlen na progi od Birčne vasi proti Uršnini Selom. Uporabili so ga največ za to, da je do-našal vodo iz neke jame v gozdu pred Uršnim Selom. Fant je bil priden in radi so ga imeli tudi starejši delavci. V jami, v katero je hodil po vodo, je blizo do 3 metre globoka voda; ob času nesreče je je bilo mola manj kot 2 metra. Vodo uporabljajo domačini tudi za pranje. Do vode se mora iti po navadnih kamenih stop-uicah. Ko je mali delavec šel zadnji pot po Vodo, je bil obut v podkovanih čevljih. Kakor je naš poročevalec blizo mesta te nesreče zvedel. se je fantu doli grede spodrsnelo, padel je naravnost v vodo in utonil. Zenske ki so ob tem času bile tam blizo in prale, so sicer slišale nekak pljusk v vodo, pa seveda se niso nadejale, da je v tistem trenutku fant padel — v svojo smrt — v vodo. Še le ko ga le dolgo ni bilo nazaj, so začeli iskati po njem. Nad licem mesta so našli fantovo pokrivalo ter posodo, v kateri je donašal vodo. Še le tedaj so slutili, da se je fantu zgodila nesreča. Ko so prišli bližje do vode so ea našli v vodi sklonjenega. Akor-dant Poljančič ga je potegnil iz vode, poskušal vse nad njim, da bi ga oživel, toda je bilo že prepozno. Naravno je, da posebej v tem slučaju ne zadene podjetja Samohrd nobena krivda, je bila pač nesreča in tudi zgolj slučaj, da se je ta nesreča zopet ravno pri tem podjetju zgodila. Preprečen požar. Dne 3. avgusta t. 1. okrog 6. ure popoldne nastal je ogenj v shrambi v gospodarskem poslopju posestnice gospodične Frančiške Trojanške v Mengšu. Slučajno tam v bralni sobi navzoči učitelj g. Peter Sire je hitro poklical sosedove, s katerih pomočjo je bil ogenj udušen in preprečena večja nesreča. Ko bi se bilo to zgodilo ponoči, bi bil nastal velik požar. Drobiž iz Štajerske. V Mariboru je lastnik kavarne »Meran« Wagner dobil koncesijo za prevažanje oseb v avtomobilu. Vozili bodo baje trije avtomobili. — Na Vranskem priredi 15. t. m. »Vranski Sokol« v zvezi z drugimi narodnimi društvi veliko ljudsko slavnost, združeno z zletom celjskega sokolskega okrožja in javno telovadbo. Slavnost bo na obširnem Apatovem vrtu. — Veseličev Framu, ki jo priredi tamošnja podružnica sv. Cirila in Metoda, se ne vrši 11., ampak IS. t. m. — Iz Ptuja naznanja kmetijska podružnica za ptujsko okolico, da se bodo že naznanjena poučna zborovanja, ki so morala vsled smrti g. predavatelja izostati, vršila: 11. avg. v Vurberku v bralni sobi ob pol 11. uri dop., 15. avg. pri Sv. Marku ob pol osmi uri dop. v šoli, 18. avg. v Ptuju v g. Zupančičevi dvorani ob 9. uri predpoldne. Predava c. kr. okr. žiVinozdravnik g. Pirnat iz Slovenj. Gradca o prvi pomoči pri oboleli živini. — V M a r i b o r u so 4. t. m. zaprli Marijo Šober, ker je prodajala na Glavnem trgu prekajeno meso, ki je že začelo gniti. — Ravno tam so zaprli tudi 13Ietnega Viktorja Weissa iz Sladkegore. ki je navzlic svoji mladosti že prav izurjen tat in je zadnji čas kradel osobito v mariborski stolni cerkvi, v magdalenski in Alojzijevi cerkvi, v duhovskem semenišču in pr: kanoniku Vohu. — Veliko množino mrtvih rib so te dni zopet opazili ribiči v Dravi, in sicer tam, kjer se izliva kanal iz usnjarske tovarne VilJ. Frenda v Klavnični ulici v Dravo. Smatrajo za gotovo stvar, da izhaja ribji pomor vedno od strupenih tekočin, katere večkrat spuščajo iz te tovarne v Dravo. — Slovensko delavsko podporno društvo v Celju je svojo veliko ljudsko veselico v Bukovem žlaku pri Teharjih preložilo na 18. avgusta. — Za preložitev vojaških naborov, iz Celja v Št. Jurju ob j. želez., Vojnik in Žalec se baje zavzemajo nekateri slovenski politiki, prvič zato, da naši fantje ne bi bili vsakokrat izpostavljeni inzultom celjske mularije in policije, in drugič, ker bi bili nabori tako tudi cenejši. — V M e s t i n j u pri Šmarju priredi »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-ro-gaško-kozjanski okraj« dne 1. septembra popoldne veliko slovnost pri Smehu. — Iz Maribora. Mariborski vinski trgovec Pessl je zaradi j onarejemh vin že večivrat stal pred sodnijo, a se je vselej znal izmuzniti. — Pač pa je bilo kaznovanih že mnogo krčmarjev, ki so točili njegova vina. Nedavno pa je vinarski nadzornik našel pri Pesslu nad 1000 hi pokvarjenega vina. Pessl je bil obsojen na 200 K globe, vino pa so rnu — pustili. Skoro istočasno pa je bil neki krčmar na Koroškem, ki je točil Pesslovo vino, obsojen na 500 K globe. Čudne razmere. V Sevnici priredi slovenska šola v nedeljo, dne 11. t. m. popoldne šolsko veselico z godbo, gledališko igro, petjem in telovadbo učencev. Prijatelji šole in mladine dobro došli! Zvečer koncert na vrtu gostilne Simončič. Eksplodirala tvornlca smodnika. V bližini Concubiona je zletela 3. t. m. v zrak privatna tvornica smodnika. Vsa poslopja so se do tal porušila. Več delavcev je bilo strašno razmesarjenih, a enega je ubila elektrika. Velik požar. 4. t. m. je izbruhnil v Toulunu ob 1. uri zjutraj v skladišču razsvetljevalnih predmetov velik požar. Pri gašenju so naleteli na izvanredne težave. Tri skladišča in mnogo častniških stanovanj je porušenih. Več oseb je ranjenih, škoda velika. Grozen čin umobolnega. 301etni pariški špiritist trgovec Vaudey, ki že delj časa bo-eha na živcih, je streljal 3. t. m. štirikrat na svojo gospodinjo. 551etno učiteljico Moitiex in o zadel v srce. Zensko so umirajočo prenesli v. bolnišnico. Pet Angležev prijetih zaradi vohunstva. V !ckerforde so prijeli pet Angležev, ki so se pripeljali tjakaj pred petimi dnevi z angleškim parnikom po prekopu cesarja Viljema in kielski bojni luki. Čoln, fotografske predmete in papirje so jim zaplenili. Ponesrečbe na Passeieru. Iz Inomosta se poroča: Dunajskega odvetnika dr. M. HSfin-gerja je na Passeierjevem vrhu zadela odtrgana skala in ga pahnila v nižino, kjer je bil takoj mrtev. Na istem vrhu je ponesrečil tudi dijak GOrscli. Še dva veteranca Napoleonovega pohoda na Rusko. Letos bodo praznovali na Ruskem stoletnico Napoleonovega pohoda na Rusko in bodo ob tej priliki javno nastopili veteranci, ki so se udeležili rusko-francoske vojske! Posebnemu odboru, ki skrbi za dostojno proslavo tega spomina, sta se pred kratkim prijavila zopet 2 moža: 1181etni kmet Juk, ki je v bitki pri Kulevu prinašal vojakom orožje in 122 letni kmet Akirn, ki se je vojske udeležil kot aktiven vojak. Bakuninov sin prijet vsled goljufije. V Milanu so pred kratkim prijeli vsled raznih sleparij sina znanega ruskega revolucionarja MIhajla Bakunina knez Vazitjeva Bakunina, ki je ogoljufal s krivimi akcijami več oseb. Kinematograf Ideal. Danes zadnji dan krasnega sporeda. Velezanimiva je drama »Tuj ptič« z Asto Nielsen. Naj nikdo ne zamudi si ogledati to veliko umetnico. Jutri specijalni večer. DRUŠTVA. »Matica Slovenska« je sklenila v svojem »Letopisu« za 1912. leto priobčiti inserate slovenskih in slovanskih tvrdk. »Letopis« se tiska v 4500 izvodih in pride v roke najimovitejšim in najinteligentnejšim krogom našega naroda, če izvzamemo koledar »Družbe sv. Mohorja«, se po številu eksemplarjev nobena slovenska publikacija ne more meriti z našim »Letopisom«. Vljudno Vas vabimo, da inserirate, ter pričakujemo čim preje cenjeni odgovor. Cena za celo inserirano stran »Letopisa« znaša 60 K, in za četrtino sorazmerno. — »Matica Slovenska v Ljubljani. Podružnica sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino priedi dne 1. septembra 1.1. vrtno veselico v restavtaciji pri »Sokolu« na Jesenicah. na kar že danes opozarjamo in prosimo, naj jemljejo druga narodna društva ozir na to prireditev. Več bodemo poročali pozneje. Gledališko društvo na Jesenicah ima v nedeljo 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavraciji pri »Sokolu« svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom, h kateremu pride še točka: prememba pravil. Cenj. člani se vabijo, da naj zanesljivo in točno pridejo na občni zbor. _ - . Čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko opozarja trgovce in obrtnike na Imenik, katerega izda ob priliki čebelarske razstave v Celju od 15. do 20. septembra 1912 in jih poživlja, da se oglasijo z inserati. Naznanila do 25. 8. 1912 pri sodniku A. Zdolšek na Laškem. Proces proti atentatorju komisarja Čuvaja. Jukič je normalen. Zasliševanje prič Je končano. Danes se prično govori državnega pravdnika in zagovornikov, katere pričakujejo * veliko nestrpnostjo. Včeraj sta bila zaslišana psihijatrska izvedenca dr. Žirovčič in dr. Lang, da podasta svoje mnenje o duševnem stanju glavnega obtoženca Jukiča. Njiju izpoved je vzbudila velikansko senzacijo. Videlo se Je, da stojita oba poa vplivom vlade in da se nista upala izpovedati tako, kakor bi sama želela. Dr. žirovčič, ravnatelj hrvaške deželne blaznice, ki Je bil pred par leti radi svoje nezmožnosti že odpuščan iz službe, Je sicer po- vdarjal da je Jukič nevrastenik na dedni podlagi in da lahko tudi zboli na umu, da pa je atentat čisto gotovo izvršil pri polni zavesti. Naglašal je, da je Jukičeva rodbina res popolnoma degenerirana — sestra je že dve leti v blaznici, oče je slaboumen, mati kaže znake degeneracije, teta in stari oče sta popolnoma degenerirana — toda s tem še ni rečeno, da bi Jukič ne bil zdrav. Iz izpovedb prič, ki so vse povdarjale, da so imele Jukiča za ekscentričnega in slaboumnega, se še ne more sklepati, da bi bil duševno bolan. On namreč pri Jukiču ni opazil nobenih halucinacij. Jukič je slične čuti kakor znani atentator Neguš. On je neke vrste paranoik, ki žive pod vtiskom blazne ideje, ki ne stoji v nobeni zvezi z realnostjo. 1 i paranoiki so navadno egoisti. Jukič pa ni egoist, nasprotno on je fanatik, ki se navdušuje za pa-trijotske ideje o zedinjenju in osvoboditvi domovine. On je plemenit altroist, zato tudi ni izvedel atentata na Telovo, ker so se mu smilili navzoči otroci. Da je pri razpravi ekscediral. Je povsem naravno. Ker ne priznava sodišča, smatrajoč ga za inkvizicijo, ter zahteva poroto. V krogih zdravnikov je izzvalo strokovnjaško mnenje dr. Žirovčiča veliko presenečenje, ker je bilo podano tako, kakor da bi ga diktirala vlada. Ko je dr. Zirovčič podal svoje mnenje je predsednik Wendler odredil kratek odmor. Po odmoru je podal svoje mnenje izvedenec dr. Lang. V bistvu se njegovo mnenje strinja z onim dr. Žirovčiča. Tudi on pravi, da je Jukič storil atentat pri polni zavednosti. Pl. Šukljeja recept za ozdravljenje dež. financ. (Beseda k novemu davku na zasebno vino.) Ali je predlagatelj novega davka na zasebno vino danes še resna, uplivna oseba, radi katere se Je komu prizadetih bati, da bi znal mož, zdravnik, ki je napisal ta recept, ta recept tudi uveljaviti, magari s silo? Ne! PL Šuklje, ta nekdaj mogočni mož, ki je v zadnji dobi zatona svoje politične zvezde silil ljubljanske policaje, da mu salutirajo, je danes vsaj politično rartev. Prav popolnoma mrtev še ni, a mož, ki piše svojim bivšim tovarišem recepte za ozdravljenje jetike deželnih financ, leži sani onemogel v agoniji, v smrtnem boju, v zadnjih izdihljejih. To pa veste, da vsako živo bitje, če se bliža koncu svoje zemeljske poti, še enkrat zarohni s preostanki svojega ugasujočega življenja. Ugasujoča leščerba zaplamti lepše kot Je preje gorela, in o modrasu je celo znano, da v takem trenotkn zadnjega boja tudi samega sebe vpiči. In zdi se mi, da se sličen proces dogaja sedaj tudi s pl. Sukljejem. Mož, ki mu Je bilo častihlepje čez vse — najboljši dokaz njegov silovit nastop napram ljubljanski policiji zaradi salutiranja — mož, ki je za to častihlepje prodal svoje boljše notranje prepričanje, ta mož, ki je veliko storil, pa vse radi častihlepja, je bil kakor od puha strele omamljen, ko je zapustil čast deželnega glavarja in šel sabenkovat na svoj Kamen v Kandijo. Tudi ta zadnji njegov čin je čin častihlepja. Moža je bolelo, da je moral kot deželni glavar le for-melno igrati vlogo deželnega glavarja, dočim So bili v resnici deželni in njegovi glavarji 'drugi. Da tega Šuklje ne bo mogel dolgo prenašati, to smo vedeli naprej vsi, ki ga poznamo od bližje. Ko je pl. Šuklje zapustil deželni dvorec, ga je zapustilo tudi drugo vse: vpliv, moč, ob last. Tega se je mož prav zavedal šele, ko je sedel k počitku na svoj Kamen. Uvidel je, da |e postal politično mrtev, da so pa to smrt zakrivili tisti, katerim se je prodal. In modras se je v smrtnem boju, v sovraštvu proti svojim ugonobiteljem vzpel z zadnjim naporom po koncu, siknil je s strupenim zobom, zadel jih je, pa pičil tudi samega Sebe.., Takrat je pl. Šuklje izdal svojo bro-šuio, nnp;sal je obsodbo r.ad vsemi, s katerimi Je pomagal deželno gospodarstvo poriniti na rob propada, torej je strogi sodnik navsezadnje Obsodil tudi samega sebe. Predlagatelj novega davka je torej kakor bi bil že danes mrlič. Strahopetci, kaj se mrliča bojite 1 Sicer pa naj bi bil pl. Šuklje še tako 'Čvrst, naj bi bil predlagal še tako dobro sredstvo za ozdravljenje jetičnih deželnih financ, yse zastonj, njegovi nekdanji pristaši bi takega zdravila že zgolj iz opozicije proti novemu so yražniku nikakor ne sprejeli? In kal je na tem davku na zasebno vino? jCe si stvar samo kot tako ogledamo pobližje, yldimo. da ima nekaj na sebi. Ali k sreči za tiste, ki se tudi stvari same boje, čepi poleg stvari same tudi vrag. tako malo prikupljiv. da ne najdete v celi sedanji zbornici ne enega poklan«!,, ki bi imel korajžo, pa bi stvar vzel v toke in Jo predlagal v zbornici. Ponovimo kratko: Pl. Šuklje ni tega recepta napisal kot odkritosrčen zdravnik, marveč iz želje, da poginejo tudi tisti, ki so njemu pripomoKti do pogina. Ker pa tl hočejo še dolgo živeti Iz deželnega korita, ne bo niti eden segel So pl. Šukljejevem receptu. Predlagani novi avek na zasebno vino je tedaj že v spočetju mrtvo dete. Edini kranjski farovži bi bili v nevarnosti, če bi se ta davek res kdaj uvedel. No, zoper to možnost imajo gospodje vsaj nekaj let še proti-receptov dovolj. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ČEŠKI NARODNI SOCIJALCI V TRSTU. Trst, 7. avgusta. Včeraj ob b. uri 51 minut zvečer so dospeli semkaj češki narodni soci-jalci, ki so se ustavili na svojem potovanju tudi v Ljubljani. Slovenci so jim priredili sijajen sprejem Miramarska cesta je bila nabito polna ljudstva. Ko so Cehi prišli z kolodvorskega poslopja, so jili pozdravili tisočeri Živio! in Na-zdar! klici. Godba N. D. O. je zasvirala himno »Hej Slovani«, nakar se je ljudstvo uvrstilo v sprevod in med velikanskim navdušenjem pe-ljajo Čehe v Narodni dom. Pred Narodnim domom je stalo več tisoč Slovencev. Pozdravni večer se je vršil v gledališki dvorani Narodnega doma. Goste so pozdravili dr. Rybar, dr. Kisovec v imenu N. D. O. in Ivan Jaklič v imenu Zveze Jugoslovanskih Železničarjev. Za prijazni sprejem sta se zahvalila dr Stechlih in urednik Niki, ki se je zlasti zahvalil dr. Ryba?u možatem nastopu v državnem zboru v na obrambo časti češkega naroda proti napadom nemških listov v času sokolskega zleta v Pragi Danes ponoči so se Cehi odpeljali s parnikom v Benetke. Pri njih odhodu so se Slovenci zopet zbrali na pomolu Sv. Karla in se poslovili od severnih bratov. IMENOVANJE BOSENSKEGA BANA. Budimpešta, 7. avgusta. Glavni organ ogrske ljudske stranke »Alkotmany« je prinesel te dni senzačno vest, da bosta v kratkem imenovana za Bosno posebni ban in minister rojak, ki bosta odgovorna edino avstrijskemu parlamentu. Ta vest je bila sicer uradno de-mentirana, toda včerajšnji »Alkotmany« izjavlja, da kljub vsem dementijem vzdržuje svojo trditev, ker Je dobil podatke iz zelo zanesljivih virov. NOVA TRGOVSKA AKADEMIJA V SARAJEVU. Sarajevo, 7. avgusta. Iz sigurnih virov se poroča, da otvori vlada tekoče leto v Sarajevu novo trgovsko akademijo. POSKUSNA MOBILIZACIJA RUSKE VOJSKE. Petrograd, 7. avgusta. V Irkutsku je na stala radi nenadno odrejene poskusne mobilizacije vojske in brodovja prava panika. Po mestu so se razširjale najstrašnejše vesti. Vojaki in mornarji so bili popolnoma uverjeni, da se namerava Rusija navaliti na iztočno Azijo. Generalni guverner je moral radi tega javno razglasiti v listih, da gre tu le za poskusno mobilizacijo in šele na to je nastal v mestu mir in red. VELIKA PONEVERJENJA NA SIBIRSKIH ŽELEZNICAH. Petrograd, 7. avgusta. Senator Gličinski je pri reviziji prišel na sled velikanskim ponever-jenjem v upravi transbajkalske železnice. Že par let sem so upravni uradniki sestavljali uradnike listine za uradnike in uslužbence, ki niso bil nikdar pri železnici v službi, a plače za te fingirane uradnike so vtaknili v svoj žep. Plače za te »mrtve duše« so se navadno dvignile četrtletno in sicer v naprej. Stvar je imela v rokah posebna organizacija. NOVI JAPONSKI PARLAMENT. Tokio, 7. avgusta. Novi japonski parlament šteje 210 vladnih pristašev, 91 opozicijonalcev, 35 uradnikov in 54 divjakov. Od novoizvoljenih poslancev je 178 pripadalo prejšnji zbornici. Na novo je bilo izvoljenih 179 poslancev. Zbornica šteje 49 odvetnikov, 43 bankirjev in trgovcev, 42 posestnikov, 29 časnikarjev, 9 upokojenih in 8 aktivnih uradnikov. Za 153 poslancev se ne ve, kaj so pravzaprav. t DR. EMANUEL TYLŠ. Praga, 7. avgusta. Tu je danes skočil češki vseučiliški profesor dr. Emanuel Tylš iz svojega stanovanja na ulico in obležal takoj mrtev. Samomor je najbrže izvršil v trenutnem blaznem napadu. Odgovorni urednik RadivoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Spretno šiviljo se takoj sprejme k družini. Več v »Prvi anončni pisarni«. 532—1 Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času obnov . pošiljanje ne preneha In da dobe vse ?tt vilke „DAN“ „DAN“ se prodaja po 6 viu.: 1. V Gorici: Karol Schmelzer. Južni kolodvor Ter. Leban. Corso Verdi 20. Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9. U. Likar, državni kolodvor. 2. V Kranju; Adamič. Glavni trg; Rant; šifrer na kolodvoru. 3. Na Bledu: Pretnar in A. W61fling 4. V Bohinjski Bistrici: M. OTObctrk 5. V Radovljici: Oton Homan. 6. V Škofji Loki: M. Žigon. 7. V Idrill: tiskarnar Sax. 8. V Cerknici: K. Werli. 9. Na Rakeku: A. DomicelJ. 10. V Gor, Logatcu: Josip Rus. 11. V Postojni: l. Marinčič. 12. V St. Petru na Krasu: K. SJui\ i r 13. V Novem Mestu: Josip Kos 14. V Opatiji: A. Tomašič. 15. V Reki: J. Trbolevlč. j6. V Divači: K. Schmelzer. 17. V Komnu: A. Komel 18. V Nabrežini: K. Schmelzer. 19. Na Zidanem mostu: M Peterman. 20. V Celju: Zvezna trgovina. 21. V Mariboru: Vilko Weixl. K 4-50 K 160 velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 18-— Četrt leta . . , Pol leta ... K 9*— En mesec . . . V upravniStvu prejemati na mesec K 1*20. S pošiljanjem po poiti v Avstriji velja: Vse leto ... K 20-— Četrt leta ... K 5-— Pol leta ... K 10-— En mesec , . . K 1’76 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpoStye o pravem času. Upr&vništvo ,,DNEVA". Kavarna »Central*. Danes in VSO vsak noč dan KONCERT nanovo došlega dunajskega damskega elitnega orkestra. Z velespoštovanjem Stefan Miholič, kavamar. | Mestna hranilnica! jublfanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 8. Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1911: 614*6 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42,OoO.OOO K. Rezervni zaklad nad 1,300.000 E. Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po 4U brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Izključena je mka špekulacij a In Izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5#/o obrestim in najmanj V*0/® amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične <3.o:oci.a,<5e itojraa^iliraJJre. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. •j*** iŠirite, kupujte in naropajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! 68£> — i oblike telesa, mož, ki so mu gleclale oči toliko harmonične lepote je moral biti popaden od vrtinca ljubezni. Brez pomena bi bilo primerjati jo temu ali onemu kipu. Njen bledi obraz, njeno mramorno čelo, kamor je silila blesteča krona njenih zlatih las, njene temnordeče napete ustnice in globoke, prodirane, modre oči so imele pač eno posestnico Izabelo Bavarsko, kraljico Francije. Nemogoče je bilo. poznati jo In Jo ne ljubiti. Vsakemu se je vtisnila neizbrisljivo v spomin. Vplivala je kakor brezkončna daljava in nedosežni nebesni oblok. kakor božanstvo, ki ga molimo na skrivnem v svojih dušah, kakor usoda, ki nas vabi in nas dela blažene in do smrti nesrečne... Vse mlado plemstvo, ki ji je dvorilo, je ležalo v duhu na zemlji pred njo in jo obožavalo. Bila je njih ideal, njih vse... Tudi vojvoda jo je videl tako in skrita zavest, da bo njegova, da bo skoro posestnik tega bitja je prekipevala v nebrzdani nasladi. Odette de Champdivers s svojo naivno ljubkostjo, s svojo neomadeževano nedolžnostjo je ležala v njem pokopana pod težo velikega vtisa kraljičinega veličanstva. Nahajale so se tam ženske, ki so slovele radi svoje lepote in mnoge so ga odkrito ljubile, pa nasproti Izabeli so izgledale liki brezkrvne sence. Pogledal je po možeh, videl Je v očeh užgane ognje hrepenenja in oboževanja in ljubosumnost mu je stisnila srce. strast se je razpasla po njegovih žilah... Veliki osvobojevatelj. velik! nasilnik, velik fevdal, drzno stegujoč roke po kraljevski kroni, vse se je zgrudilo v tistem hipu; bil je le — 685 — — Priča! Je vzdihnil In sl ofr! mrzle srage s čela. Saitano mu je omenil, da živi priča tistega, kar se Je dogodilo v kapeli... Takrat |5em podpisal ženitbeni akt z Lavro d’ Ambrun, laz. zakonski mož Margarite de Hainaut... Orožna kazen je določena za ta prestopek joskrumbe zakona. Obsojencu iztrgajo Jezik, aesno zapestje mu odločijo s sekiro m ponavadi sledi še grmada... Hm, in priča živi za moje zločine!... On Je videl vse to. on ve, *do je ubil Orleanca... Pa kdo bo verjel besedam ubijalca, zvračajočega krivdo na me? Kje so ženitbene listine z mojim in z njenim podpisom? Sežgal sem Jih bil... priča bo razčetverjena, Lavra, Lavra d' Ambrun pa... Hipoma Je prenehal misliti in drget strahu ga je jel stresati. Oči so mu izstopile iz Jamio in kakor zamaknjen je bulil proti glavnim vratom. Tam. tam le stala ona, Lavra d’ Ambrun, srebrnobeli lasje so obkrožali njeno glavo in žalostno je zrla vanj. Vojvoda je kriknil in skočil naprej. Pa prikazen Je bila izginila. Stresel se je in spoznal, da ie le njegova razgreta domišljija ustvarila vizijo. Od groze je bil ves poten in opotekajočih korakov je krenil proti kraljičini palači. Od tistega dne, ko Je ■srečal pod obokom tisto žensko, ki ga Je tako presunljivo pogledala in nato izginila brez sledu, od takrat ni imel več miru. V sanjah Jo }e videl, povsod ga Je zasledovala. Sam ni vedel, kaj naj pomeni, kaj hoče od njega, le strašna tesnoba mu je stiskala srce in možgani so se brezuspešno trudili spoznati neznanko... — Prikazni, domišljije, si je dejal. Prenapete misli imam. Pa skoro se mora vse razjas-Hiša Saint-iol 145 99 ,,V senci jezuita Novi roman „Dneva"! Naš drugi roman »Hiša St. Pol" se bliža koncu. Sledi mu „V senci jezuita**, Velik zgodovinski roman iz časov vlade francoskega kralja Franca I. Izmed glavnih oseb, ki v njem nastopajo, naj omenimo samo Ignacija de Loyola, ustanovitelja jezuitskega reda; naši bralci dobe s tem romanom jasno, pretresljivo sliko peklenskih spletk teh »vojščakov Kristovih". Nastopajo pa tudi osebe, znane iz romana ^Otroci papeža*1: Vitez Raga-Stens, Beatrice, njiju sin ter zvesti Spa-dacappa. Povejte vsem, ki so čitali ta roman, da se ,,’V senci jeatnita“ nadaljujejo »Otroci papeža" FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesijonlranl optik In strokovnjak svoj optični zarod. "ENI Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na | zahtevo zastonj in poštnine prosto. Celo noč podprto Celo Cfij. noč odprto iiSllfM'' : v Ljubljani • 1111111II11II HltlllHIIIIIIII* r. z. z o. z. Frančiškanska uica štev. 8 je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert. a □ Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. □ o T. MENCINGER, Ljubljana Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18. Špecerista ra delikatesna trgovina, igalnica za lavo z električnim nitratom ra vročim zrakom. Specialiteta 1 Mf Žgana kava. Speci: liteta! Posebna mešanica ... kg K 4-80 II Kavarnarska mešanica . . kg K 4— Ljubljanska mešanica . . » » 4 40 || Tržaška mešanica . . . , „ 360 Na vogalu Resljeve ceste vlnarna. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan s veže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice. »Angleško skladišče obleka O. Bernatovič, Ljubljana, naznanja okasijsko prodajo noieinih oblek in slamnikov za gospode in dečke, iet voleine damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami. JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta. ^ SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. OEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. SEN K, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, na žel. prel. pri N ar. domu KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. ;po G vin. Izvod: WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIK Alt, Glince. STRKOVlO, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta. M Gi N* < d O < c o< tQ Gl n> f-4- N< C < Ul tu 2- "O Gl H; Zn' c/> 3 3C- O) (/> xr —t Ul X" zr ftl f-H mmm m 3 o. n 55' Q_ tu “t n O ar LQ c Ul -s Er 3 O 13 c MM » 3 D) T SL 3 -o O M -T J— uUstsm ca 3" 3 n> C 25’ -t 3_ Er X3T 3C“ tu ■ O <_ 5" ■ n fl> 3 OJ 3* m CJ =3 mmm ■ Prihod vlakov 1 v Ljubljano iz: Dunaja . . • 12-“ 3-1S 4*2 5.55 9.5« 12*47 5*« 8’2S 5*81 Trsta . . . • 12*22 4*).°u 11-ao IV* 6*22 10*22 Kamniku . . • 7*23 11.50 3.12 7.15 11**22 Rudolfovem. , 7.3J 1-31 7.44 Kočevju . . • 7.3! 1-81 7.44 Vrhniki . . • 7.38 1-18 8-1 „ tir no v la h. ** v > ’ ,.‘ellah ln |naa:.ihh\ t On 2b. inala ozlioma 1. iullja. n a \ru se prodaja po vseh v tobakarnah po 6 vin. 686 niti. Se en napor, in gospodar b'om. Caboclie čaka. Ljudstvo je pripravljeno. Bruscaille pričakuje povelja, da udari. Naprej in premagajmo; še slednjo prikazen, ki je najhujša — Izabelo. Obveščena po celi armadi oglednikov, ki so se nahajali v Hiši Saint-PoJ, je kraljica že izvedela o ujetju Passavanta. Vedela je, dr« pride sedaj vojvoda k njej, zato se je naglo, opravila in šla-v Tezejevo dvorano, kamor je za ta dan dala sklicati dvor. Vojvoda je pri-* spel in vzprejela ga je zelo prijazno. — Glejte ljubi moj bratranec: tako izrabljam veliko varstvo, ki nam jo je blagovolilo preskrbeti Njegovo Veličanstvo, naš dobri soprog, ki je razpostavil straže k vsem dohodom in izhodom. Pridite in bodite z nami. Igramo; karte... Ah, pazite ljuba de Puiseau, kupila! sem kralja... Vidite, dobila sem... Ivan Neustrašni je uklonil koleno in je spoštljivo pozdravil; nato je dejal: — Veličanstvo, oprostite me za danes, druga igra mi gre po glavi... Dvorjaniki in dame, ki so bili navidezno zatopljeni vsak v svojo igro, so napeli ušesa, 'da jim ne odide nobena besedica... Bil je ljub in čudovit pogled na zbrano družbo. Tezejva dvorana je bila vsa opeta s preprogami, katerih znamenitost se je ohranila do današnjega dne, strop je bil bogato rezljan in v kotu je v veliki lončeni peči veselo prasketal ogromen ogenj in širil prijetno toploto od sebe. Ženske so bile zelo lahko oblečene; svila in čipke so tvorile glavno oblačilo najizbranejših in najrazličnejših barv; vsi prisotni, harmonično grupirani tu in tam, so bili — 687 — mladi. lepi in "duhoviti; ženski svet, da bi človek zasanjal ob pogledu nanj, v presenetljivih oblekah največje elegance in lahkote, je čebljal, brbljal stihe, si pripovedoval novice; najbolj so bile priljubne one, ki so se tikale kralja in Odette in kjer se je mogla podtakniti dvoumna duhovitost. Ob steni so bila razpostavljena težka, pozlačena stojala s cvetlicami, ki so spajale vonjavo z vonjavo dehtečih ženskih oblek. Iz sosednje sobe so udarjali na uho glasovi melodične godbe. Ivan Neustrašni se je eudil kraljičini sili volje. V sredi grozne drame, ki se je pripravljala, zastražena okoli in okoli, v smrtni nevarnosti, da jo preseneti nenadoma kraljeva kazen, se je ona smejala, radovala s svojim dvorom, kakor bi se prav ničesar ne pripetilo. Obnašanje Izabele je bilo v resnici občudovanja vredno. Pa vojvoda je bil tudi omamljen od njene lepote. Trepetal je pod utisom nenavadne in mogočne vabljivosti, ki io je izžarevala njena: krasota, enaka krasoti večnomladih, božanskih bitji- . • ui i ... Med vsemi razkošnimi oblekami, ki so jo obdajale, je bilo oblačilo Izabelino priprosta, niti do gležnjev segajoča tunika iz Dele, lahke in mehke volne; sicer vedno obložena z dragim kamenjem, kakor vabljiva vila ni ta dani kazala drugega nego rožnokožna ramena, gole roke in polni vrat. Mož, ki jo je videl tako popolno v veličastni priprostosti, izražujoči jasno resnosti njenega dostojanstva, tako čisto v omamljujoči mehkobi linije, ki je nakazovala prelestne polne n n n n v « Dan** Dan** Dan** Dan** Dan** Dan** je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 1*70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjižil: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino m 26 vinarjev več m Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.