LETO VI. St. 60 T mnliano Dnntl 4 Omogočeno je neposredno odločanje o vseh vprašanjih dela in ekonomskega položaja e e § e m e Osnutek tako zvezne kot tudi republiške ustave je postavil pred naše delovne kolektive izredno zahtevno nalogo, katere vsebina je v tem, da morajo uskladiti svoje interne predpise z obstoječim nivojem proizvodnih in drugih družbenih odnosov v okviru celotnega podjetja. Iz funkcije, katero dajeta notranji zakonodaji oba prej omenjena osnutka, je kaj lahko razbrati, naj predpisi, ki jih kolektiv sprejme, ne imajo samo vloge regulatorja, ampak morajo imeti tudi svoj programski značaj. Kot najvažnejši akt notranje zakonodaje se v obeh osnutkih pojavlja statut podjetja. Ta naj predstavlja v prihodnje interni pravni temelj poslovanja. Statut predstavna glede kategorizacije notranjih Predpisov novo obliko internega akta, ki sta zanj značilni obe prej omenjeni funkciji, to je regulira-nJe notranjih odnosov kakor tudi ojeg^v programski značaj. Z žado-. enjein lahko zdaj ugotavljamo, t srno svojo nalogo glede statuta i. Pesno rešili in pri tem ne poza-1,1 na osnovno poslanstvo tega tetinega akta. j; Precejšnji zmoti bi bil vsakdo, f ni menil, da smo pohiteli s sera e jan jem statuta predvsem za-l j lega, da bi le zadostili nalogi, . atero je pred nas postavil osnutek 1 tave. Naše delo v zvezi s sestav-j/anJem statuta je bilo predvsem zultat potreb po ureditvi notra- . Sanizacije in opustitev tistih na-j_n°v urejanja notranjih odnosov, i,„ So, se v naši dosedanji praksi po-ZaIi kot manj uspešni. Naš trud ni bil zaman hifnprave ,.za sPrejem statuta so v, ^ temeljite, kar nam je sicer sed ' precei časa, vendar pa, kot uaj ugotavljamo, ne zaman. Ce-(] ?v.. sedanja vsebina statutarnih Vs*°cd verjetno še ne ustreza po-5at‘ni. ln jo bomo morali še izbolj-da‘ m dopolnjevati, pa nam v se-tj v.- *etn času, kakor tudi v perspek-lri Predstavlja funkcionalno pri-sinn1'0 osao.vo našega dela. Tako ljp opustili tudi večkrat uporabni” sistem prakticističnega reševa-prn„jln omejili možnost uporabe v ,'ga preudarka na minimum. Uin at^'oblje smo posegli v notra-je Problematiko glede organizaci-nj., 0djetja, sistema samoupravlja-bgn s sredstvi, ki nam jih je d ražnje. Na teP°St Zai‘PaIaoT upravJ?a-notrv • teli najvažnejših področjih tie I}Jega življenja so bile izvede-gofn,rinierne spremembe, ki naj za-cl0iSO(re, cel?tnemu kolektivu, da bo je i,o ipn' nadaljnjem delu še več-teklosti le’ ^0t ^ 1 *e dosegel v pre- ^mnesto treh — šest služb na centrali Podjp,an'z.acija poslovanja centrale Priti,,, |a J.e P° določilih statuta, v stv(.;„;-»avi z dosedanjo, doživela bi-dani;i ®Premembe. Namesto dose-?°spoda!rfh s,azl)’ to je tehnične, imam arsk°-racunske in splošne, denil,°-Pv° ncm delitvi dela predvi-,h sest služb, in to: ^ operativno, ^ komercialno, gospod nrsko-f in ančno, splošno, ^ kadrovsko in ^ analitsko razvojno službo. ZaS'oTm,t*ena delitev naj predvsem 1 realizacijo funkcije, kate- ro ima po predpisih statuta (člen 84) centrala podjetja. V zvezi z ugotovitvijo, da mora biti statut programskega značaja, je delitev dela v omenjenem smislu predvidena, trenutno stanje glede formiranja teh služb, pa je iz razlogov kadrovskega značaja takšno, da od navedenih predvidenih služb obstajajo: — operativna, — komercialna, — gospodarsko-finančna, — splošna in — analitsko-razvojna služba. Kadrovske službe še nimamo Iz navedenega je razvidno, da trenutno kadrovska služba še ni formirana, ampak spada glede na sedanje stanje,- iz že omenjenega razloga, v okvir splošne službe. Kakor hitro pa bodo izpolnjeni osnovni pogoji za njeno osamosvojitev, bo pa izvršena. Precejšnjo spremembo predstavlja formiranje operativne in komercialne službe. Operativna služba, njena funkcija in delovno področje je vsakemu poznavalcu dela razvidni že iz njenega naziva, ima pa predvsem naslednje naloge: — sestavljati elaborate za pripravo dela, — pripraviti nove načine dela za posamezne faze operativne izvedbe, — uvesti pokalkulaeije zanimivih gradbenih faz, — obdelovati konstruktivne detajle za operativno reševanje prevzetih nalog, — opravljati tehnično kontrolo in instruktažo v podjetju, — strokovno in organizacijsko povezovati specializirane obrate in strojno službo v podjetju, — koordinirati delo med poslovnimi enotami, — disponirati stroje težke mehanizacije v skladu z operativnimi plani itd. Glede na omenjeno področje dela ima ta služba naslednje oddelke: — priprava dela, — kontrola in instruktaža, — odd. za obrate in strojno službo, — strojno-konstrukcijski biro, — referat tehnične zaščite in — laboratorij. Imenovanje in razrešitev Vodstvo operativne službe je upravni odbor podjetja zaupal našemu priznanemu operativnemu strokovnjaku ing. Alfredu Petelnu, ki bo svojo delovno nalogo v svoj-stvu glavnega inženirja, glede na bogato poznavanje operativnega poslovanja zagotovo uspešno opravljal. Delovno mesto šefa oddelka za Dvojna pot v svet... Del avtomobilske ceste, ki jo je gradilo naše podjetje obrate in strojno službo je prevzel v svojstvu glavnega inženirja za obrate in strojno službo dosedanji upravnik centralnih obratov tov. Anton Martinšek. Vodja priprave dela je ing. Silvo Erjavec, šef tehnične kontrole pa ing. Milivoj Šircelj. Vodstvo strojno konstrukcijskega biroja je v rokah našega priznanega strokovnjaka s tega področja ing. Franca Marinčiča, za varnost pri delu pa bo še nadalje skrbel tov. Škofič. V naši dosedanji shemi komercialna dejavnost ni bila organizacijsko samostojna. Razmere na tržišču, obseg dela in zahteve s tem v zvezi pa so ostro zahtevale tovrstno samostojno službo, ki naj oblikuje naše odnose do zunanjih poslovnih partnerjev in zagotovi enotnost poslovne politike. Upravni odbor je imenoval za komercialnega direktorja ing. Janeza Gričarja, za njegovega pomočnika pa tov. Polaka, dosedanjega šefa kalkulacijskega oddelka, ki je pa še nadalje zadržal vodstvo te tako odgovorne dejavnosti v svojih rokah. Organizacijska struktura te službe je naslednja: — oddelek za kalkulacije, x — nabavno prodajni oddelek, — oddelek za tržišče, — centralno skladišče, — referat za reklamo in propagando. S teni, da spada v izključno pristojnost komercialnega direktorja sklepanje pogodb, sestavljanje ponudb in zastopanje podjetja na licitacijah je enotnost poslovne politike v odnosu do zunanjih poslovnih partnerjev v temelju zagotovljena. Gospodarsko finančna služba je obdržala svojo fiziognomijo. Isto velja za splošno službo, ki ima v svojem okviru do nadaljnjega tudi kadrovski oddelek s centrom za izobraževanje. Spremembe v dejanskem stanju pa so izvršene glede analitsko-raz-vojne službe. Ta služba ima naslednje oddelke: — analitski oddelek (gospodarske in tehnične analize), — oddelek za razvoj (gradbeni svetniki), — oddelek za plan in evidenco, — referat za tehnične informacije in dokumentacijo, — referat za investicije. Poudarek na znanstveno - raziskovalnemu delu Da bf bila v celoti zagotovljena enotnost poslovanja in dela, vsebinska in funkcionalna koordinacija na področju razvojno-tehnične dejavnosti je upravni odbor podjetja imenoval za skupnega vodjo te službe in biroja za projektiranje, študij in razvoj dosedanjega tehničnega direktorja ing. Jožeta Uršiča v svojstvu pomočnika glavnega direktorja, mesto tehničnega direktorja v dosedanjem pomenu pa ukinil. Mnenje organov upravljanja podjetja je bilo, da bodo v taki obliki skupnega dela tako biroja kot te službe, doseženi še lepši uspehi kot v preteklosti. Oddelek za razvoj v okviru te službe bo imel predvsem nalogo pripravljati študijske predloge, kat°ri naj hi (Nadaljevanje na 2. strani) KAJ SE JE SPREMENILO PO SPREJETJU STATUTA PODJETJA ITA I MESEC | reportaža i s celjskega j gradbenega vodstva Sklepi DSP" X. redno zasedanje delavskega sveta podjetja je bilo 22. marca 1963 na centrali podjetja v Ljubljani. 1. Na podlagi predloga upravnega odbora podjetja in predlaganih sklepov delavskih svetov poslovnih enot podjetja potrdi delavski svet podjetja predlagano delitev ostanka čistega dohodka na osebne dohodke in sklade po posameznih poslovnih enotah in to na osebne dohodke: din — Centrala 3,200.000 — Biro za proj. štud. in razvoj . 1,833.533 — Jesenice 5,173.000 — Koper 4,410.000 — Ljubljana . . * 13,573.459 — Maribor 19,557.438 — Ravne na Koroškem .... 13,577.376 — KO Ljubljana 9,570.130 — Avtopark 4,434.636 — Težka mehanizacija .... 6,845.077 — KO Maribor 2,423.151 — LO Škofja Loka 3,680.503 OGP Ljubljana 8,494.780 skupaj 95,773.083 V skupne sklade podjetja in poslovnih enot pa se nameni po predlagani delitvi 388,370.548 din. Od navedenih sredstev, namenjenih za sklade, znaša prispevek za skupne rezervne sklade gradbeništva 29,585.000 din, prispevek za rezervni sklad podjetja pa 13,987.000 din. Sredstva, namenjena za osebne dohodke lahko v smislu lastnega sklepa delavski sveti poslovnih enot razdelijo oziroma jih razporedijo med nerazporejena sredstva, v kolikor se zato odločijo (npr. gradbeno vodstvo Ljubljana). 2. Potrdi se predlog upravnega odbora počitniških domov, da se za letovanje v počitniških domovih podjetja, ki se nahajajo ob morju, uvede sistem pred- in posezone, kot sledi: — predsezona traja od otvoritve počitniških domov pa do 1. 7. 1963, — posezona traja od 1. 9. 1963 pa do dneva, ko se domovi zapro. Cene v pred- in posezoni so naslednje: dinarjev dnevno, — člani kolektiva na rednem dopustu 400 — občasni gostje iz vrst članov kolektiva 800 dinarjev dnevno, — tuji gostje z napotnico splošne službe 1000 dinarjev dnevno, — tuji gostje brez napotnice splošne službe 1200 dinarjev dnevno. Za tuje goste v sezoni veljajo naslednje cene: — z napotnico splošne službe 1200 dinarjev dnevno, — brez napotnice splošne službe 1500 dinarjev dnevno. Cene, ki so predvidene za tuje goste v sezoni veljajo vseskozi tudi v našem počitniškem domu na Pohorju, 3. Novelirani predlog pravilnika o premijah in racionalizacijah se da v razpravo, katera traja 15 dni od dneva, ko je predlog objavljen. Pripombe zbira sekretariat podjetja. 4. Vloge, katere so naslovljene na delavski svet podjetja v svrho potrditev predlogov za nabavo osnovnih sredstev, se odstopijo komisiji delavskega sveta za investicije v pretres. Komisija za investicije lahko najnujnejša sredstva manjše vrednosti takoj nabavi ter na prvem naslednjem zasedanju predloži delavskemu svetu v potrditev* Za delavski svet podjetja.' predsednik: Viktor Veit 1. r. Sklepi UOP XI. redna seja upravnega odbora podjetja je bila 22. marca 1963 na centrali podjetja. 1. Na podlagi predlaganih sklepov delavskih svetov poslovnih enot podjetja predlaga upravni odbor podjetja delavskemu svetu v razpravo in potrditev delitev ostanka čistega dohodka na osebne dohodke in sklade po posameznih poslovnih enotah in to na osebne dohodke: din — Centrala.................... 3,200.000 — Biro za proj. štnd. in razvoj . 1,833.533 — Jesenice.................... 5,173.000 — Koper........................4,410.000 — Ljubljana.................. 13,573.459 — Maribor ................... 19,557.458 — Ravne na Koroškem .... 13,577.376 — KO Ljubljana................ 9,570.130 — Avtopark....................... 4,434.636 — Težka mehanizacija .... 6,845.077 — KO Maribor.................. 2,423.151 — LO Škofja Loka.............. 3,680.503 — OGP Ljubljana............... 8,494.780 skupaj..................... 95,773.083 V skupne sklade podjetja in poslovnih enot pa se nameni po predlagani delitvi 388,370.548 din. Od navedenih sredstev, namenjenih za sklade, znaša prispevek za skupne rezervne sklade gradbeništva 29,585.000 din. prispevek za rezervni sklad podjetja pa 13,987.000 din. 2. Vlogi za dodelitev stanovanja, ki sta ju naslovili na upravni odbor podjetja tov. Jože Ke-rec in Franc Mežnar se odstopita v reševanje pristojnim poslovnim enotam. za UO podjetja predsednik: Ing. Saša Škulj 1. r. V torek 26. t. m. se je nekaj minut pred 15. uro začel občni zbor sindikalne podružnice Gradis centrala. Kljub temu, da je bil datum občnega zbora objavljen že teden dni pred tem na oglasni deski, se je na predhodni telefonski poziv zbralo v sejni dvorani 51 članov, ali dobra tretina kolektiva, ki šteje s projektivnim birojem 125 članov. Začela so se suhoparna in skopa poročila, poročila, ki so. kakor kaže nekakšne kopije prejšnjih več let ponavljajočih se poročil, le da so bile o teh poročilih nove številke in nova doživetja v tujini. Pa saj ne more biti drugače. Večina članov verjetno ne pozna sindikalnega odbora in njegovega dela. Nekateri pravijo, da se članstvo spomni na sindikat le vsakega prvega, ko mu manjka v kuverti za osebne dohodke 200 din za pobrano članarino. To je »baje« še edina vez in veja naše sindikalne podružnice, ki dela avtomatično, kot inkasant za porabljeno elektriko. Saj sindikat ni samo društvo, ki mu daš mesečno nekaj dinarjev kot podporni član. Po mojem mnenju tak občni zbor. ki ne zasluži več pozornosti kot to, da se opravlja v »uradnih urah«, izgubi mnogo na pomembnosti. Zakaj se ne opravlja občni zbor o prostem času? Morda je kriva zavest, da so ga preslabo pripravili in da bi bila premajhna udeležba. Tako je bila želja podružnice, da si na umetni način pridobi čim več članov. Toda zaradi slabega dela sindikalne podružnice skozi leto, ni čudno, če tudi na takih sestankih v »uradnih urah< gledajo člani na uro, da ne bi prešel sestanek v nadure in jo mahnejo domov še preden se približuje konec občnega zbora. Tov. Jože Lorenčič, ki se je kot član sindikalnega odbora udeležil občnega zbora podružnice, je pravilno povedal, da marsikdaj na centrali ne vedo. kaj se godi o okviru celotnega podjetja. Včasih smo pri Gradisu delali drugače. Spoznavali smo gradbišča in sodelavce, s tem pa smo zvedeli tudi za probleme drugih, ki so bili vselej zanimivi. Danes je seveda drugače. Kaj se gradi po naših poslovnih enotah, izvemo šele iz Gradisovega vestnika, pa še ta poročila so včasih bolj skopa. Pa tudi v lastni hiši premalo poznamo drug drugega. Skratka, postali smo si tujci. Morda bi bilo le drugače, če bi našli več sodelovanja nas oseh. Tako bodo uspehi dela še dosti večji, kot so bili doslej, kolektiv centrale in projektivnega biroja pa se bo bolj zbližal, seznanil in povezal. Reševanje teh problemov naj bo tudi ena izmed nalog novega odbora sindikalne podružnice centrale podjetja b.m. Ing. HUGO KERŽAN Ing. JOŽE URŠIČ Ing. JANEZ GRIČAR IKO RAVNIKAR Ing. ALFRED PETELN Slavin direktor pomočnik glavnega direktorja komercialni direktor direktor gosp. fin. sektorja glavni inženir MILAN ŠURK sekretar podjetja Omogočeno je neposredno odločanje o vseli vprašanjih dela in ekonomskega položaja (Nadaljevanje s 1. strani) služili biroju za program njihovega dela, upoštevajoč pri tem smernice in naloge, ki jih daje tudi strokovni svet podjetja. Funkcija strokovnega sveta je v statutu obdelana posebej, načelno pa ta organ usmerja razvojno-tehnično dejavnost v podjetju. Organizacijska struktura poslovnih enot je izvedena analogno glede na organizacijo centrale in usklajena s potrebami, ki izhajajo iz tehnološkega postopka oziroma procesa dela v naših poslovnih enotah. Sistem samoupravljanja Sistem samoupravljanja, ki ga statut predvideva, je usklajen s principom čl. 37 osnutka republiške ustave, ki pravi, da mora »organizacija dela in samoupravljanja v delovni organizaciji omogočati delavcem v vseh stopnjah in oblikah skupnega dela čim bolj neposredno odločanje o vprašanjih svojega dela in ekonomskega položaja, da pa morajo biti hkrati zagotovljeni najugodnejši pogoji za delo in poslovanje organizacije kot celote.« S tem, da smo našo organizacijo samoupravnih organov razvejali čim bolj na široko, smo dosegli uresničitev principa decentraliziranega upravljanja, ki je vsebovan v omenjenem členu osnutka. V sedanji fazi proizvodnih odnosov imamo glede samoupravljanja naslednje organe: — delavski svet in upravni odbor podjetja, — delavski svet in upravni odbor poslovne enote (gr. vodstva, gradbišča, obrati), — svet obračunske enote (poslovna enota se obvezno deli na obračunske enote), ki je odgovoren kolektivu obračunske enote. Tako smo pritegnili vse člane kolektiva k upravljanju in dosegli uresničitev načela proizvajalec-upravljavec. Organizacijska osnova je dana, od našega sodelovanja pa je odvisno, koliko življenja bomo vdihnili tem organom. Naši dosedanji uspehi s tega področja so dobra spodbuda za nadaljnje delo. Sama shema organov upravljanja pa seveda še ni dovolj. Statut točno razmejuje pristojnost in delovno področje posameznih organov, stremeč pri tem za realno uresničitev ustavnih načel. Statut uvaja za naše enote nov naziv — poslovna enota. Trenutno jih je v podjetju 15, ker so se glede na obstoječo potrebo dosedanji centralni obrati reorganizirali v: — kovinske obrate Ljubljana (vodi jih tov. Jože Repše), — stro jno-prometni obrat (avtopark in težka mehanizacija — vodi ga tov. Anton Vovk). Koordinacijo dela vseh obratov (razen OGP) opravlja pa že navedeni oddelek centrale pod vodstvom tov. Martinška s tem, da obrati navzven ne nastopajo samostojno. Funkcija direktorja podjetja, po novem pri nas glavnega direktorja, je v statuta obdelana v smislu ve- ljavnih predpisov in programskih principov nove ustave, tako da nekih posebnih novitet glede tega ni. Posebej je orisan tudi položaj in funkcija pomočnika glavnega direktorja. to pa z namenom, da naše poslovanje in delo, kolikor se to le da, postavimo na zapisane temelje. Naša nova organizacija je v sedanji fazi uskladila naše potrebe s težnjami, ki so že dal j*šo dobo obstajale. S tem. da je v njenih osnovah zajet tudi perspektivni razvoj na tem področju, smo uspeli rešiti enega najtežjih problemov in na nas samih je, da postavljene osnove čim p rej realiziramo pri vsakdanjem delu ter tako čimprej dosežemo cilje, ki smo jih v statutu postavili. Milan Šurk Strokovno usposabljanje vodilnih kadrov Da bi vzporedno s hitrim tempom in nenehno rastjo produktivnosti dela izboljšali tudi poslovanje in organizacijo dela, smo za tehnično strokovni kader, strojne referente in za druge poklice organizirali več tečajev in seminarjev. Vseh seminarjev se je udeležilo 215 članov kolektiva. Predavanja so obravnavala konkretno problematiko Podjetja. Tudi vsi predavatelji so bili iz podjetja, kar je dalo seminarju še poseben poudarek. Pred pričetkom in ob zaključku seminarja so udeleženci izpolnili Posebne teste in anketno listo. Pravilnost odgovorov smo izrazili v odstotkih. Rezultati testov in ankete ter razlika med prvim in drugim testiranjem so nam dali jasno sliko znanja posameznikov in napredka na seminarju. Podrobni rezultati anketnih pol in testov bodo obravnavani v posebnih skriptah (predvsem vsa snov iz predavanj na Pohorju. Na seminarju so udeleženci obravnavali tudi specializacijo posameznih kadrov in služb. Tako široko zasnovana oblika izobraževanja strokovnih kadrov bo Vplivala na spreminjanje strukture naših kadrov, kajti po vsaki temi Predavanja so se odpirale nove naloge v perspektivnem razvoju podjetja. (feiii Iz vojske nam pišejo Danes se zopet oglašam. Počutim se zei0 srečnega! Vprašate me Zakaj? Pa naj Vam kar povem; čato ker sem prejel »Gradisov Cestnik«, ki sem si ga tako želel. ln danes, ko sem ga dobil, sem zoedel zopet veliko o svojem preljubem podjetju. Zvedel sem tudi 0 športnem dnevu Gradisa, ki ste 6a imeli 8. februarja v Ravnah a koroškem, prav tam, kjer sem 1'vel ceia £firi ieta. Pa sem si za-zf'ei, da skozi »Vestnik« čestitam .dpi gradbenega vodstva Ravne 'n tudi vsem drugim ekipam, ki S? sodelovale o tem tekmovanju. 10rcj ekipi Ravne še naprej r>Uiogo uspehov želi bivši in bo-a°či sodelavec. , Ponosen sem na vsak vaš uspeh. ga ustvarite, ne samo o tekmo-an)u o smučanju, ampak na Dsak oaš uspeh, ki ga ustvarite j!'d delu za dvig naše prelepe Vonuioine in seveda našega pod-lf la, ki igra veliko vlogo o iz-fri'dn ii naše domovine. Pa ravno ato, ker vaše podjetje, oziroma *a.šP podjetje, igra veliko vlogo 'zgradnji naše domovine, s po-j os°m berem »Gradisov vestnik«, „£r 0 njem vsaj n kratkem opi-yie življenje našega podjetja. bedno sem s ponosom izgovarjal i?sed° »Gradis« in jo s ponosom - fuvarjam tudi danes, ker komaj ukam na tisti trenutek, ko bom j°Pgt lahko član podjetja Gradis. ,enamem. da bom enkrat doča-tudi tisti dan. Torej toliko o '~r,t Dovolite mi, da ob koncu Ufega pisma izrečem tople po-6 'n°e in iskrene želje za čim m.C'!,UsPeh pri delu vsem članom udbenega vodstva Ravne, a ■jep° 1°^° tudi osem članom pod- Tov. Anton Martinšek predava tehničnemu kadru o novi organizaciji bivših centralni obratov OSNUTEK PRAVILNIKA O OBRAČUNSKIH ENOTAH Pogoji nadalinii! dinamični! rasli Prejšnji teden se je na Pohorju sestala komisija za delitev dohodka in razvoj obračunskih enot pri sindikalnem odboru podjetja. Na tem sestanku so razpravljali o osnutku pravilnika o obračunskih enotah. Pravilnik obravnava dve stvari. Prvi del govori o konstituiranju in delu obračunskih enot, drugi pa o delitvi osebnih dohodkov po obračunskih enotah. Prvi del temelji na osnovi določil našega statuta in na praksi nekaterih naših poslovnih enot, kjer obračunske enote že nekaj časa uspešno delujejo. V siru geni delu pa je komisijo vodilo nekaj osnovnih načel, ki so se že dalj časa kristalizirale pri sindikalnemu odboru podjetja. Pri obravnavanju osnutka pravilnika o obračunskih enotah so govorili, da ne bi smeli noben sistem in tako tudi ne tega uvesti hkrati v celotnem podjetju, ampak naj bi ga uvajali postopoma. Tehnika obračuna in merila za delitev naj bodo čimbolj enostavna (če je treba delno tudi na račun točnosti, ki je absolutno itak ni moč doseči). Bazo za izračun bi tvorila lastna cena. Vse tiste stroške, ki se med letom ne dajo (ali pa zelo težko) dovolj dobro zajeti (izredni dohodek, razne obresti, režija podjetja in poslovnih enot ipd. stroški), bi okvirno določal za leto ali pol leta naprej delavski svet podjetja, obračunavali pa bi jih po efektivnih urah. Obračun bi bil za en mesec nazaj. Ločili bi gradnjo stanovanj, javnih zgradb od drugih gradenj (seveda bi posebej obravnavali tudi obrate). Posameznosti je še nekaj, med drugim tudi ta, da bi pred izplačilom obvezno primerjali rezultat poslovanja glede na produktivnost. Komisija je končno ugotovila, da je uspešnost njenega dela in kasneje sistem delitve osebnega dohodka odvisen predvsem od poslovnih enot, ki naj bi res temeljito proučile osnutek. Predlog sindikalnega odbora podjetja bo dan v razpravo kolektivu najkasneje do 15. aprila. Kolikor nam je znano, se pripravlja tudi nov predlog stimulativnega nagrajevanja strokovnih kadrov. Kako bomo letos letovali ^inko Vajt, predsednik delavskega sveta podjetja *Gradisc. Tone Hamer 19. marca 1963. je upravni odbor počitniških domov razpravljal o finančnem poslovanju počitniških domov in koriščenju letnih dopustov v letu 1963. Iz poročila, ki ga je podal predsednik UO počitniških domov Lado Janžekovič je razvidno, da je v lanskem letu v GV Ljubljana GV Maribor GV Celje . . GV Jesenice GV Ravne . . Kranj .... Maribor .... Koper .... Ljubljana-okolica UCO Ljubljana OGP Ljubljana LO Škofja Loka Centrala . . . Tuji gostje . . Skupaj: . . naših domovih letovalo 1917 oseb, od tega 982 delavcev 565 uslužbencev ter 370 tujih gostov. Skupno je bilo evidentiranih v glavni sezoni 15.887 nočnin ali 3959 manj kot v letu 1961. Po enotah i bila udeležba takale: Ankaran Poreč Pohorje V% 127 76 63 13,9 142 55 87 14,8 27 30 10 3,5 35 15 5 2,9 34' 8 ' 7 2,6 47 5 3 2,9 43 12 40 5 — 2 8 0,6 25 8 7 1,5 129 67 63 13,6 30 20 18 5,6 50 15 10 3,9 39 131 54 11,8 151 105 114 19,4 879 549 489 100 do 30. junija. Posezona pa od polago prevoznega sredstva, (avtobusa podjetja), bodo morali koristniki uslug uporabiti prevozna sredstva drugih avtobusnih podjetij. Najboljše bo, če bodo koristili popust na železnici K-15. Kot vsa leta se bodo tudi letos vršile izmene v torkih in četrtkih. Člani kolektiva bodo morali ob za izmeno določenem dnevu izprazniti sobe do 12. ure. Vsak interesent bo prejel pismeno odločbo z datumom pričetka letovanja. Razpored po sobah pa se bo izvršil pred vsako izmeno. Kljub podražitvi posameznih artiklov so cene dnevnih penzionov v primerjavi z lanskim letom ostale neiz premen jene. Še več, člani kolektiva lahko koristijo dopust tudi v predsezoni in posezoni po znižanih cenah, t.j. 400 din dnevno. Želimo, da bodo naši domovi čimbolj zasedeni ter da počitniške usluge koristi čim več članov kolektiva in si tako nabere novih moči za nadaljnje uspešno delo. LC & Ljubljana — Naše podjetje je obiskala skupina strokovnjakov gradbenega podjetja Zlatibor iz Titovih Užic. Ogledali so si obrat gradbenih polizdelkov, montažno gradnjo ter se zanimali za organizacijo podjetja in sistem delitve dohodka. H Ljubljana — Odbor stalne konference za oddih in rekreacijo pri republiškem svetu je razpravljal o možnosti koriščenja dopustov za švedske sindikate v naših domovih v pred in po sezoni. Prav tako se vodijo razgovori s predstavniki italijanskih sindikatov o medsebojni zamenjavi, pri kateri bi člani našega kolektiva dobili toliko prostih mest v Italiji, kolikor bi jih mi v naših počitniških domovih odstopih njim. ■ Maribor — Sekretariat Zveze komunistov gradbenega vodstva Maribor je na zadnji seji obširno razpravljal o programu dela in programu ideološke vzgoje članov. Do nekih konkretnih zaključkov ni prišlo, ker pravijo, da bodo program povezali s sklepi letne konference. Analizirali so tudi predvolilne sestanke svetov obračunskih enot in sindikalnih pododborov. V pretežni večini so bili ti sestanki srednje dobro pripravljeni, sama razprava pa je nakazala nekaj pripomb, ki so že več ali manj poznane. ■ Ljubljana — Na peti seji upravnega odbora centra za izobraževanje so razpravljali o osnutku novega pravilnika centra. Dosedanji pravilnik ni več ustrezal, zato ga bo treba spremeniti, O njem bo razpravljal na eni izmed prihodnjih sej centralni delavski svet. ■ Jesenice — Ob navzočnosti 124 članov sindikalne podružnice je bil pred nedavnim občni zbor sindikalne podružnice. Obširno poročilo je zajelo vse gospodarsko politične probleme poslovne enote. Ob zaključku so izvolili nov odbor, ki ga sestavljajo: Frane Polajnar, Andreja Pretnar, Polde Mavčec, Ludvik Srpak, Vlado Čelik, Vid Tomič, Miro Langerholc, Ignac Obit, Viljem Grin, Janez Makovec in Božo Čad. V nadzorni odbor pa: Jože Bertoncelj, Marija Pokljuka in Franc Škr-lec. Za predsednika je bil izvoljen Franc Polajnar, za tajnika pa Božo Čad. ■ Ljubljana — Prejšnji mesec je bila na centrali podjetja skupna seja sekretariata aktiva komunistov in sekretariata sindikalnega odbora podjetja. Na seji so obravnavali ideološko politično stanje podjetja in nekatere notranje odnose. Sejo je vodil sekretar aktiva Martin Zajšek. ■ Ljubljana — Na prvi seji sindikalne podružnice centrale je bila za predsednika sindikalne podružnice izvoljena Vida Arnež, za tajnika Jernej Jeršan, ostali člani pa so: Ančka Javornik, Ivo Leben, Albin Bačer, Rudi ing. Cerkovnik, v nadzorni odbor pa Nuša Piškur, Leander Košuta in ing. Janez Gričar. ■ Celje — V poročilu, ki ga je prebral predsednik sindikalne podružnice poslovne enote Celje Stanko Kranjc, je v kratkih in jedrnatih besedah nanizano delo podružnice v preteklem letu. Med drugim je dejal, da so organi samoupravljanja gradbenega vodstva Celje v celoti opravičili zaupano jim nalogo in vestno urejali problematiko, ki je bila spričo hudih gospodarskih razmer v lanskem letu dokaj težavna. domovih se bo letos delilo na pred- tobra dalje do dneva, ko se bodo sezono, glavno sezono in posezono. počitniški domovi zaprli. Predsezona bo trajala od 16. maja Ker v letošnji sezoni ni na raz- »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Čepuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno Pri zdravniku. Zdravnik: »No, kaj pa je z vami?« Pacient: »Pretegnil sem se pri vzdigovanju vrednosti točk v naši poslovni enoti«. Prejšnji mesec se je v Ljubljani končal enotedenski seminar za naše delovodje. Na sliki del tečajnikov Enota »Gradis* Gradbišča Ljubljana Maribor CiJji- Jvscuitv tiavuu Zalog Koper K ra« j Obrali SPO Ljubljana K.O Ljubljana KO Maribor LO Šk. Loka C G P Ljubljana Projek. biro Skupni finančni plan v % . . 106 120,9 103 132 127 122 HM 141 211 51 79 93 86 14 122 83 116 Gr. finančni plan v % . . . Letni plan v % 131 5,8 131 5,6 59 4.1 127 5,3 146 3,8 163 8,8 148 9,1 134 5,1 227 8.5 73 7,7 6,9 4,6 7,7 1,8 14,5 5,9 19 + ali — v % '+ 0,3 + 5,6 + 4,1 + 1,3 + 0,8 + 1,6 + 0,1 + 1,6 + 4,5 + 6,2 - 1,8 - 0,4 - 1,3 - -11,2 + 1,5 - 1,1 + 3,0 Planski barometer za februar a) USPEH PODJETJA V februarju 1963 je izvršilo podjetje skupni finančni plan s 106 °/o, gradbeni finančni plan pa s 131 %. Letnega plana je izvršeno 5,8 % ali za 0,3 °/o več, kot je bilo predvideno. b) USPEH GRADBENIH ENOT Gradbišča so v februarju 1963 izvršila skupni mesečni finančni plan s 120,9%, gradbeni finančni plan s 131 %. Letnega plana pa je izvršeno 5,6 % ali za 1 %, več kot je bilo planirano. c) USPEH OBRATOV Obrati so v mesecu februarju izvršili skupni finančni plan s 79 ”/o, letni finančni plan pa s 6,9 ”/o ali za 1,8% manj kot je bilo planirano. V primerjavi z istim obdobjem v letu 1962 je vrednost izvršenih gradbenih del v letošnjem letu manjša za 17,9%, vrednost obrtniških del pa za 24%. Glavni vzrok padanja gradbenih in obrtniških del v januarju in februarju letošnjega leta je bila ostra zima, sneg in mraz. Obrati v začetnih mesecih ne do- segajo 100% plana kljub temu. da delajo s polno zmogljivostjo, ker začeta dela niso dokončana ali fakturirana. Zaradi tega se opaža tudi večja potrošnja materiala, kot pa je realizacija. Taki negativni pojavi nas ne smejo zavajati, ker se to negativno delo izravna v naslednjih mesecih leta. Prav tako zelo različno variirajo delovne ure, produktivnost, izplačani osebni dohodki, dohodki na uro in poraba materiala po planskih kazalnikih. Nekatere poslovne enote ne dosegajo delovnih ur, ki so bile postavljene z gospodarskim planom podjetja, druge enote jih pa zelo prekoračujejo, tako se giblje ta odstotek od 65 do 545. Planiranih delovnih ur ne dosegajo naslednje gradbene enote: Jesenice, Ravne in Koper, presegajo pa jih vse druge enote, ena več — druga manj. V celoti presegajo gradbišča planirane delovne ure za 28%, obrati za 98 %, celotno podjetje pa za 42 %. Odstotek planirane in dejanske produktivnosti se giblje od 31,3% do 158,7 %. Planirano produktivnost so presegla naslednja gradbišča: Jesenice za 58,7%, Ravne na Koroškem za 45% in Koper za 2.2%. Vse druge enote so izpod planirane produktivnosti, in sicer gradbišča v celoti za 22%, obrati za 50% in podjetje za 29%. Razlika med planiranimi in izplačanimi osebnimi dohodki je tudi zelo velika in se giblje od 38% do 409 %. Ta pojav je posledica prekinitve del zaradi hude zime in se bo v naslednjih mesecih prav gotovo normaliziral. Pri gradbiščih je odstotek prekoračevanja od planiranega za 38%. pri obratih pa za 92% in pri podjetju kot celoti za 50% večji. Manjša pa je razlika med planiranim in dejanskim dohodkom na uro. Ta odstotek se giblje od 69 do 96. Gradbišča so v celoti 18 % izpod planiranega, obrati 11% in podjetje kot celota 16%. Večja razlika pa se zopet pojavi pri porabi materiala. Kot smo že omenili, je to pojav v začetnih mesecih leta in se gibanje tega odstotka v naslednjih mesecih približa planiranemu odstotku. V naslednjem tabelaričnem pregledu so navedeni nekateri pokazatelji uspeha podjetja, gradbenih enot in obratov za februar 1963: OD DELAVCA DO INŽENIRJA Zdaj so v našem podjetju nudene vsem delavcem široke možnosti izobraževanja in napredovanja. Naš sistem izobraževanja je tak, da omogoča slehernemu članu kolektiva, ki želi v svojem poklicu napredovati, da z voljo in vztrajnostjo pridobi zaželeno znanje in strokovnost. Prav tako niso izključene možnosti, da nekvalificirani delavec postane inženir. Če si ogledamo pot izobraževanja, ugotovimo, da je ta možnost dana. Delavci, ki prihajajo v podjetja »brez poklica«, bodo šli skozi uvajalni seminar, kjer se ugotove osnovne sposobnosti proizvajalca. Že tu ga bomo po njegovi sposobnosti začeli vzgajati za določen poklic. To usposabljanje se pozneje nadaljuje na delovnem mestu. Po določeni dobi bomo najboljše delavec poslali v tečaj. Tako bomo nadaljevali izobraževanje po stopnjah. Prehod iz ene stopnje v drugo bo vezan na ustrezno strokovno delo in znanje na prejšnjem pbiuCeni DELAVCI organizacije, ekonomike, rentabilnosti, obveščenosti kolektiva itd., glede posebnih želja in potreb delavcev v proizvodnji. Ugotovili bomo potrebo po izobraževanju, napredovanju medsebojnih odnosov, analizirali vzroke fluktuacije itd. Na podlagi analiziranih podatkov bomo skušali ugotoviti kritične točke, napake, probleme in težave, ki nastopajo pri gospodarjenju podjetja in ki zavirajo uspešen razvoj ter angažiranost posameznih članov kolektiva. Izdelal se bo plan družbeno ekonomskega izobraževanja, ki bo obsegal predvsem naslednje podatke: — koga je treba izobraziti, S pomočjo družbenoekonomskega izobraževanja bomo lahko: — izboljšali organizacijo dela, — zmanjšali stroške proizvodnje, — zboljšali kvaliteto dela in dosegli večjo storilnost, — zmanjšali izostanke in fluk-tuacijo, — zmanjšali število pritožb delavcev, disciplinskih prekrškov itd., DIPLOM. INC,: kVAUFIC. DELAVCI. NEKVALIFIC. DELAVCI« PRAKSA IN USMERJANJE ^ V POKLIC eniCADiR POM. DELOVODJA A IZPIT DELOVODJA' 6EL0V0DSKA §0lk CRADD.'TEHNIK LRPITi STROKOVNI 12 P IT PRAKSA <5 TEČAJ POKLICNA U Sola g TEČAJ 2A DEL0V0DSK0. au srednjo solo fakulteta II. STOPNJE FAKULTETA 1. STOPNJE i'v) TESTIRANJE uvajal« seminar TEČAJ BREZ POKLICA delovnem mestu ter na praktični in teoretični del izpita za vstop v drugo višjo grupo. Ker v podjetju po tem sistemu ne bo več tako pomembna »klasična kvalifikacija«, bo celoten program vezan na kadrovsko politiko in na dejanske potrebe podjetja. Pri izbiri kandidatov pa bomo upoštevali tudi druge činitelje, kot so spretnost, vestnost pri delu, strokovnost, sposobnost vodenja in dela z ljudmi, kar velja predvsem za vpis v tečaj za delovodsko ali srednjo šolo. Tako bomo na delovnih mestih v bodoče specializirali določene poklice, ker moramo upoštevati, da se bosta specializacija in razvoj mehanizacije nadaljevala. Tako bomo v podjetju v prihodnje potrebovali vedno več strokovnjakov, t.j. kvalificiranih delavcev, več tehnikov in inženirjev oz. organizatorjev proizvodnje, ki bodo organizirali in uravnavali proizvodni proces. Razvoj mehanizacije in vedno večja zapletenost delovnega procesa, pa bosta tudi od organov samoupravljanja zahtevali več ekonomsko političnega znanja. Zato bomo morali poleg strokovnega znanja v celoti poznati in zasledovati družbeno politični razvoj, kajti produktivnost dela ni odvisna samo od tehnične opremljenosti podjetja, temveč v veliki meri od sposobnosti in znanja kadrov. Da bi ugotovili realne potrebe po družbenoekonomskem izobraževanju, bo kadrovska služba podjetja skupno s strokovnjaki delavske univerze sestavila analizo obstoječega stanja glede splošne O TESTIRANJE) VAJENCI TOSC) • KONČANA 8-LITRA — kakšno izobrazbo potrebuje, — kje, kdo in kdaj naj izobrazbo posreduje. Pri realizaciji perspektivnega izobraževanja bodo člani kolektiva povečali družbeno ekonomsko znanje. tako da bodo postali še boljši upravljavci. V /ŠTIPENDIJE) Strokovno in družbeno politično izobraževanje bo torej moralo iti vzporedno. To je pot, po kateri bomo vzgajali kadre in vodili kadrovsko politiko podjetja. Le-ta pa bo dobila svojo vrednost, ko jo bodo organi samoupravljanja y podjetju v celoti sprejeli. C.epuš Gradisovci na prvih zimskih igrah gradbincev Slovenije Uspešen stari Viden uspeli naših športnikov. — V skupnem plasmanu 3. mesto, 2. mesto ekipe v veleslalomu, 3. mesto ekipe v teku na 5 km, 4. mesto ekipe v štafeti 3X5 km in 6. mesto ekipe v slalomu V dneh 16. in 17. marca so bile na Krvavcu I. republiške zimske igre gradbincev, katerih organizator je bila sindikalna podružnica SGP »Projekt« iz Kranja. Prijavilo se je skupno 14 ekip iz gradbenih podjetij Slovenije skupno s preko 80 udeleženci, ki so tekmovali v slalomu, veleslalomu, teku na 5 km in štafetnem teku 3X5 km. V novem domu na Krvavcu so se zbrali tudi športniki Gradisa. Nekateri-so prispeli že dan ali dva prej in pridno proučevali terene. Naša moška ekipa je štela 7 članov: Maks Cekon, Tone Zaletel), Ivan Jamnik, Jernej Jeršan, Jože Zupan, Janez Pirc in Stanko Oblak. V konkurenci žensk pa smo imeli dve zastopnici: Ano Perme in Vido 'Arnež. Vse se je odvijalo po naprej določenem programu. Vodje ekip so se v petek zvečer zbrali na posvet in ižrebali startne številke. Imeli smo srečno roko. saj smo dobili eno izmed prvih številk, ostale pa nekje v sredi. V soboto zjutraj, prvi dan tekmovanja je bilo vreme kot naročeno: lepo, sončno in brez vetra. Tekmovalci so se zbrali pri progi za veleslalom, dolgi 1100 m s 50 vratci in višinsko razliko 110 m. Proga je bila dobro pripravljena in zelo hitra. Jzmed 65 prijavljenih tekmovalcev smo imeli 4 zastopnike, ki so dosegli naslednje rezultate: 2. Maks Cekon 0,51.4, 7.—8. Jože Zupan 0,56.2, 15. Janez Pirc 0,58.0, 40. Stane Oblak 1,26.1. Takšna ie tedana organizacijska shema podjetja GLAVNI DIREKTOR POMOČNIK GLAV. DIREKTORJA OPERATIVNA SLU hi. KOMERC. SLUŽBA GOSP. PAČ. SLUŽBA ' SPLCŠNA SLUŽBA -----------, i---------!--------1 I------- | KADROVSKA SLUŽBA^ IMALITSKO RA2V. SLUŽBAj V GLAVAH INŽENIR POBOČNIH GLAV. ING. HOMEPC. DIREKTOR (pomočnik direkt.J DIREKTOR GOSP. PAČ. SL. SEKRETAR POM. SEKR. TA KADRE ODDELKI : ODDELEK 7A PRIPRAVO DELA ODDELEK za kontrolo IN INSTRUHTAiO ODDELEK ZA OBRATE IN STR. SL. KONSTRUKC. BIRO KALKUUC. ODDELEK NABAVNO PROD. ODD. CENTRALNO SKLADIŠČE FINANČNO KNJIGO V. FINANČNA OPEPATIVA KNJIGOV- PSN. SREDSTEV KNJIGOV. POČIT. DOMOV IN DUR ODD. SPLOŠNIH POSLOV PRAVNI ODDELEK CENTER ZA IZOBRAZBO KADROVSKI ODDELEK ODD. ZA PLAN IN EVIDEN- I---------------------1 \ CENTER ZA IZOBRAZBO! I---------------------1 IKADROVSKI ODDELEK I I_____________________I ODDELEK ZA ANAUZE ODDELEK ZA RAZVOJ ODDELEK 2A INVESTIC. REFERATI: TEHNIČNA ZAŠČITA LABORATORIJ I REF. ZA TRŽIŠČE REJ ZA REKLA MO~N PROPAGANDO ZAVAROVANJE BLAGAJNA KONTROLA IN IN ST RUK E. GLASILO PODJETJA REF. POČIT. DOMOV REF. ZA NAGRAJEVANJE REF. HIG. VARNOSTI. VETER.Z A TEHN. INF OR IN DOKUMENTACIJO \REF. ZA NAGRAJEVANJEI Za ekipno uvrstitev so se upoštevali rezultati prvih treh in smo tako dosegli odločno 2. mesto izza ekipe »Novogradnja«, Tržič. Popoldne je bil na sporedu tek posameznikov na 5 km dolgi progi. Naši trije zastopniki so si med 20 tekmovalci pridobili naslednja mesta: 7. Ivan Jamnik 0.32.55. 8. Maks Cekon 0,53.25, 9. Tone Zaletelj 0,36.21. Ekipno smo osvojili 3. mesio. S tem je bil prvi dan tekmovanja končan. Z doseženimi rezultati smo bili lahko v močni konkurenci kar zadovoljni. Bilo je veliko ugibanj, kako bo drugi dan. Ako bomo uspešni, lahko upamo na plasma pri »vrhu«, smo se pogovarjali med seboj. Vedeli smo, da je naša šibka točka štafetni tek na 5 km. in sicer po krivdi enega izmed članov naše ekipe, ki je bil prijavljen in o tem tudi obveščen, vendar se tekmovanja na Krvavcu ni udeležil. Problem je bil rešen, ko je vodjo naše ekipo sklenil udeležiti se štafetnega teka. pa čeprav smo vsi vedeli, da ni imel še nikoli ozkih tekaških smuči na nogah. Napočil je drugi dan športnega merjenja moči gradbincev Slovenije. Vreme ni bilo tako ugodno kot prejšnji dan. Temni oblaki so pokrivali nebo, shladilo se je in pozneje je pričelo tudi snežiti. Na 220 m dolgi progi za slalom s 36—38 vratci je tekmovalo 69 tekmovalcev. Naši tekmovalci so dosegli ekipno 6. mesto. Rezultat bi bil lahko slabši, ker- je Janez Pirc pri vožnji padel in bil diskvalificiran. vendar sta Jože Zupan in predvsem Maks Cekon. ki je zasedel odlično 2. mesto dala pri vožnji vse od sebe in tako popravila, kar se je dalo. Med tekači v štafeti na 5 km dolgi progi se je vodila ostra borba. Naši fantje: Ivan Jamnik, Jernej Jeršan in Tone Zaletelj so pokazali precej požrtvovalnosti in tovarištva. Z doseženim 4. mestom so bili kar zadovoljni, saj jih je med tekmovanjem ves čas spremljala smola. Bili so slabo in premalo opremljeni. Od dveh parov smuči so se jim ene po prvem teku polomile. Tone je izgubil dragoceni čas, ko se je po več 100 metrih vrnil skoraj do starta, da je zamenjal zlomljeno smučo. Jeršan še nikoli ni bil na tekaških smučeh in Ivan ga je požrtvovalno inštruiral dokler ni »shodil«. Marsikdo bi odstopil od nadaljnjega tekmovanja. saj za tretjega tekmovalca niti ni bilo smuči. Končno smo si jih izposodili od prijaznega Skof-jeločana, ki je progo že pretekel. No, »Gradisova« ekipa je kljub težavam pritekla na cilj in tako pripomogla k uspehu v skupnem plasmaju. Da ne prezremo ženskili zastopnic na zimskih igrah gradbincev. Gradis sta zastopali Ana Perme in Vida Arnež v slalomu in veleslalomu. V »hudi« konkurenci tekmovalk sta dosegli 2. in 5. mesto, in to zasluženo, saj proga ni bila nič lažja kot za moške. Tekmovanje je bilo zaključeno popoldne. Po kosilu pa so bili razglašeni rezultati. Najboljše ekipe so prejele priznanje in diplome, posamezniki pa tudi praktična darila. Gradisovi športniki pa so poleg prejetih nagrad in priznanj spoznali tudi medsebojno povezanost in tovarištvo, ki veže člane našega kolektiva pri vsakem delu kakor tudi pri športnem udejstvovanju. Univerza v Moskvi £jeWoj vlisov s poti po Sovjetski zvezi Po Moskvi in Leningradu Ce nudi potovanje po tujih deželah vselej mnogo zanimivosti, velja to še v večji za obisk Moskve in Leningrada, ki nu-,'ta tujcu tako bogato izbiro kulturnih, zgodovinskih, etnografskih in arhitektonskih Posebnosti, kot nobeno drugo evropsko velemesto. Pa tudi način življenja prebivalcev °)eh mest se razlikuje v precejšnji meri, soj so promet, zabava, šport drugače organizirani kot v ostali Evropi. Najprej neka j o naj novejših objektih Moskve. Nedvomno je treba začeti s Krem-Jlem, tako polnem zanimivosti, da sam zalito'-a mnogo dni ogledovanja, preden ga sPoznaš. Njegovih sedem stolpov obzidja, okrašenih z rdečimi rubinastimi zvezdami. Premera preko 5 m, ki se vrte po vetru na krogličnih ležajih in so ponoči močno razleti jene, so prvo, kar se potniku, ki se pripelje v to mesto, pokaže, Rdeči trg pred 8'avnim vhodom, Leninov mavzolej — cilj, u ga dnevno obišče tisoče obiskovalcev, ki Se Počasi premikajo v kilometer in več dolgi 'isti in potrpežljivo čakajo, da lahko v mi to o hodu za kratko minuto stopijo v zadnje bivališče nesmrtnega voditelja, razsežnost ''ga, ki ga zaključuje iinponzantna katedra la sv. Vasilija, danes spremenjena v zgo-toumski muzej, to so nepozabne panorame uoskve. V notranjosti Kremlja se na vsak tin.-- i 0('l)lrai0 nove krasote. Pozlačeni zvo-katejjh en sam nosi 800 kg zlate pl o-' Ule, car-kolokol — veliki 200 ton težki I ■ °M' car-puška. top premera 760 m/m, ki pa nikdar streljal, ker ga niso mogli premakniti, zakladnica ruskih carjev, m še ih c se vrste zanimivosti. t _'Zredilo široke ulice z živahnim pronie-• nt. tovornih vozil in vozil javnega prometa r 1 uPičile stolpnice z visoko konico so druga 1 oselmost Moskve. V istem slogu je grajena toi univerza, ki ima predavalnice, insti-, to zbirke in naselja za preko 30.000 štu-, n,ov vst'h ras in narodnosti. Ogromni ’ ;;rKl y centru in okolici, drevoredi ob glav-' (iji piicah dajo mestu obilo možnosti za od-v 1 111 razvedrilo, saj ima vsak mestni okraj g, s/ojem parku restavracije, vrtiljake, 0I ?',‘ue prostore in kinodvorane, ki nudijo ])°IS‘v°vaicem za majhen denar poljubno za-Posebna atrakcija je ogromno odprto ' .Pališče sredi mesta, ki ima dva oiim-jtotoka bazena, posebni skakalni bazen in „c„^cn za vaterpolo. Voda v bazenih je v ,stalno poleti in pozimi na 25° C in se iianm--°