126 Naši dopisi. Ogersko. Iz Bana ta 1. apr. — Kmalu po sv. Jožefa je nastopilo pri nas prav prijazno vreme , Jako ugodno ozimini. Pšenica lepo kaže, kjer ni bilo povod-nje, le sem ter tje jej žugajo ogrci (črvi hrosčev) Posebno pa se odlikujeta oves in ječmen. Po poročilu inženirja županije Temeške gosp. Czeipek-a, ki je z nadžupanom obiskavai Podonavske kraje, kjer je povo-dinj bila, je 33.000 oralov obdelanih zemljišč pod vodo stalo. Se več pa je poplavene zemlje bilo v županiji Torontalski, HrvaŠko. Iz Kraja i. aprila. — Če vreme tako ostane, kakor je sedaj toplo, bomo imeli le kratko spomlad. Naši nogradi so manj trpeli po hudi in dolgi zimi, kakor smo se bali; ozimin.na pa je nasproti precejšno škodo trpela. Kupčije ni nič. Iz Trstil 13. aprila. — Preuzvišeni gospod b\3kup Strossmajer, vračajoč se po daljnem bivanji v Italiji zopet na svoj dom, šel je na svojem poti unidan skozi Trst ter obiskal ouduka) preeastitega gosp. škofa D o-brilo, s katerim je ogledal Tržaške humaniterne in druge zavode. Zdravje ljubljenca naroda jugoslaven-skega bilo je videti prav dobro. Bog nam ga ohrani še mnogo mnogo let. — Goveje kuge, ki se je nenadoma prikazala v 2 vaseh okolice nase, je konec; sumljiva goveda, ki niso sama poginila, je komisija dala pobiti. V Gorici 16. apr. — Letošnji veliki petek nam je spet nekaj novega prinesel. Pri sv. Ignaciji na Travniku smo slišali ,,7 poslednjih besedi Kristusovih na križi" od Mercadente-a. „Ut desint vires*, tamen est laudanda voluntas" — lahko rečemo, kar se tiče izvršitve. Kolikor premore osem pevcev in pev-kinj — storil je dotični pevski zbor prav dobro. Drugo vprašanje pa je, ali so take ,,produkcije" za cerkev spodobne. Jaz sam imam v tacih rečeh tenak čut ia sluh , govoril sem pa tudi z razumnimi in nepristranskimi pevovodji in pevci. Nekateri so mi rekli, da celo nespodobna za cerkev Mercadante-va kompozicija ni, drugi pa menijo, da bi bila pristojniša za katero dvorano, na pr. za „Circolo cattolico". Da bi bile Merca-dante-ve „poslednje besede* prava opera — ne smemo reči, marveč se ne da tajiti, da so nekateri — in mnogi napevi prav resnobni in tekstu primerni, vendar pa je splošni vtis ta, da kompozicija preveč po operi diši. Gotovo je, da noveji italijanski s&ladatelji niso podedovali cerkvenega duha svojih prednikov. Tudi najres-nobniši med njimi ne čutijo razločka med zdihovanjem zaljubljenca „pod oknom" in zdihljeji faogoljubnega srci, med prisiljeno sentimentalnostjo in — ljubeznijo Boga-Človeka — umirajočega na križi. Lah ne more biti bre& opere , brez gledišča — tedaj tudi ne brez takih ovinkov in sklenitev v napevih, v katerih ne bi šlo za „efekt" in za konečno obligatno ploskanje. — Karakteristično za italijanske „cerkvene" skladbe je dandanašnji to, da se izvršujejo v — glediščih! O tej moderni prikazni bi jaz lahko ne vem koliko številk „Novic" popisal, toda nočem si pokvariti današnje velikonočne nedelje. Samo to naj še dodam, da ne le Lahi spreobračajo gledišče v cerkev in cerkev v gledišče, temveč tudi pri Slovencih se neko enako na- iiieravanje — nezavestno, se ve da — zapazuje. Na svoja ušesa sem slišal, ko je nek saljivec enkrat v neki čitalnici (ko se je nekaj neprimerno peio) okoli stoječim rekel: „Po& i e k ni te! — zdaj bo „Tantum ergo." In dobro jo je mož zadel. Se bolje pa jo zadenem jaz, če trdim , da se po množin slovenskih cerkvah najča-stitljivšemu tekstu (,,Tantum ergo....") prikladajo na-pevi, ki bi bili na plesišči veliko pristojniši, nego v božji veži. — To so moja velikonočna premišljevanja. — Znabiti, da mi deževno vreme kolikor toliko duha tlači, — ali jedro tega, kar sem pisal, je gotovo resnično. V Gorici 17. aprila. — Dne 14. t. m. se je zgodila v bližnji Pevmi (unkraj Soškega mosta,) grozna nesreča. V baron Teufenbachovi hiši stanuje neka baro-novka Witshof z Ducaja. — Ko je hotela zjutraj v mašini kavo variti, razlila je špirita po obleki; in ko je hotela špirit v mašini z netilnim klinčkom užgati, štrkne ji iskra na krilo, katero se ji zdajci vname. Vsa prestrašena kliče ljudi na pomoč, teče jim naproti, ali predno je utegnil kdo priti, jej je vsa obleka na životu zgorela in bila je po vsem telesu grozovitno opečena. Na veliko noč zjutraj je menda po nepopisljivih bolečinah umrla. Iz BohlDJSke BlSlrice 16. aprila. (Presrčno zalivalo) izreka tukajšnji krajni šolski svet si. kmetijski družbi Kranjski za podeljenih 50 gold. podpore šolskega vrta. Dobil se je tik šole primeren prostor, ki je že tudi z mnogovrstnimi semeni preskrbljen. Mladih dreves bo nekaj že letos nasajenih — v korist vsi občini. V imenu krajnega šolskega sveta: France Mencinger. Iz Lesec lia GoreilSkem 18. apr. A. (Živinski sejm), katerega smo danes imeli, je bil od prodajalcev in kupcev posebno dobro obiskan in pričakovanje, v zadnjih „Novieah" izrečeno , se je popolnoma vresničilo. Šteli smo 300 goved , okoli 100 konj , mnogo koštrunov in jarcev. Prepričane bodo zdaj gotovo tudi druge občine, katerih Leski sejmi niso ravno razveselili, da so Leščani na korist svojo pa tudi druzih občin delali, ko so se potegovali za tukajšnje sejme , kateri bodo brž ko ne kmalu obče znani in imenitni postali. Iz Ljubljane. (V seji družbe kmetijske 2. dne t. m.) so se med drugimi obravnavale sledeče stvari: SI. mi-nisterstvo kmetijstva je vsled skušinj na semenskem poskuševališču v Tarandu naročilo družbi kmetijski, naj opomni kmetovalce, da vsako detelj no seme dobro ogledajo, predno ga kupijo, da se ne ogoljufajo s pri-mešanim drobnim peskom. Ker je v ,,Novicah" ta opomin že bil razglašen, se omenjeni dopis si. minister-stva vzame na znanje. — Dalje naznanja ministerstvo družbi, da se je na grajščini Rati boriški na Ceskem 15. dne t. m. začelo podučevanje delavcev, kako na senožeti vode napeljevati in močvirne osuševati, ter naroČilo družbi, naj razglasi to stvar po deželi. Ker pa 80 pogoji takošni, da je podoba, da omenjena grajščina le cenejših delavcev išče, se je po pomenku z izvedenci opustil ta razglas. — Z dopisom od 21. dne preteklega meseca je si. ministerstvo kmetijstva odobrilo predloge družbe kmetijske, po katerih bodo potovaje po deželi gospodje prof. Po v še, župnik Mesar in obrtnik A. Pisk ar različne kmetijske predmete letos učili, dodalo je ministerstvo le še to željo, naj bi kdo omenjenih gospodov potnih učiteljev dovzei tudi nauk o sadje in vinoreji. — Na dopis si. deželne vlade, naj družba kmetijska izreče svoje mnenje o tem : ali naj bi se na-prošeni 4 sejmi dovolili v Semiču, je odbor soglasno sklenil odgovoriti, da se iz kmetijskega ozira toplo priporoča dovoljenje naprošenih sejmov. — Po želji gospe Orlove v Ljubljani je sklenil odbor priporočiti lano- rejcem dobro potrjeno trlico, ki je za nizko ceno na prodaj. Odbor stori to v tukajšnjem razglasu z do-stavkom, naj se do omenjene gospe obrne, kdor izvrstne trlice potrebuje. — Na prošnjo odbora za shod vi nore j cev prihodnjo jesen v Mariboru jo družba kmetijska dotičnemu odboru naznanila mnogo gospodov, ki naj se povabijo v imenovani shod. — Po želji gospoda župnika Pore n te, naj bi družba kmetijska določila ceno njegove knjižice: ,,Novi Kranjski panj", ki jo on ima na prodaj, je odbor ceno postavil na 15 kr., misleč, da nizka ta cena bode dobri knjižici privabila mnogo kupca; knjigarja, ki jo bode prodajal, naj bi pa gosp. župnik si sam izbral. — Ker se pritožba marljivega uda družbe kmetijske gosp. Matija Stare-ta iz Podjele vjema z mnogimi drugimi pritožbami, ki so o nemarnem pokončevanji gosenic in hroščev došle kmetijski družbi, je odbor se obrnil za pomoč do si. deželnega odbora in do si. deželne vlade. Deželni odbor je že pretekli teden razposlal dotično okrožnico vsem županstvom. ^— Zav nove ude so bili v tej seji sprejeti gospodje: Simon S ar nagi, c. kr. gozdni nadzornik na Kranjskem, Anton Masterlj, farni administrator na Koroški Beli, in pa Janez Obreza, posestnik na Vrhniki. — (Iz seje deželnega odbora 14. aprila.) Imenovanju učitelja M. Japeljna iz Logatca za učitelja v SenČurji pri Kranji je deželni odbor pritrdil. — Ministerstvu za nauk in bogočastje se je izrekla zahvala za 800 gold. podpore za izkopavanje ostankov stavb na koleh. — Županstvu občine Boštanjske se je dovolilo pobiranje 20°/0 priklade na direktne davke. — (Dr. Janez Sust)t škofijski kancelar v Trstu, in odbornik ,,Matice slovenske", je postal častni korar. — (Denarno-pomocna obrtnijska družba) je imela 2. dne t. m. svoj letni zbor. Društveni vodja gosp. J. Horak je zbor začel z ogovorom, v katerem je družbenikom razložil denarni stan tega, že 20 let obstoječega društva. Stan njegov se sme res ugoden imenovati, kajti bilo je preteklo leto prometa za 351.810 gid. med 334 družbeniki, katerim se je bilo na posodo dalo 172.785 gold., posojil pa podaljšalo za 179.025 gold. Posojila so se dajala po 7 od sto. Družbenikom je za preteklo leto plačalo po 5 odstotkov dobička, reservini zaklad pa je lansko leto se od 11.229 gold. 23 kr. pomnožil na 12.383 gold. 92 kr. — (Naznanilo in vabilo. *) Odbor čitalnice naše je sklenil, na čast slavnemu historiografu dr. Palackemu, ki ie ravnokar dovršil monumentalno delo 401etneora •i j* O truda in študij: ,,Dejiny naroda Ceskoha", v soboto 22. dne t. m. zvečer napraviti slovesno „besedo". Ker program tej ,,besedi" ni še po vse določen, ga ne moremo že danes na drobno objaviti, dobijo ga pa častiti udje in vabljeni gosti ob pravem času na dom. Obsegala bo pa ta „beseda": govor predsednika čitalničnega, deklamacijo slovenske pesmi „Palacke m u", zložila Lujiza PesJakova, in pa deklamacijo pesmi Ceske: „Tfi doby v zemi Ceske". Pevski zbor bo pel 3 krasne zbore in ž njimi se bodo vrstile glasbene produkcije in pa čveterospev; začela pa bode ,,besedo" overtura slavljene sedanje tukajšnje c. kr. vojaške kapele. Čitalnica naša res ne more častneje skleniti zimske saisone nego s to ,,besedo", s katero čestita možu, da je dovršil zgoclovinsko kujigo Evropejske slave. Opomniti je le še, da bo ta „beseda" taka, kakor je navada Silvestrov večer. — (Za nagrobni spominek gosp. Lovro Pintarja), župnika in deželnega poslanca, so gospodje deželni po- *) SI. vredništva druzih slovenskih časnikov se vljudno prosijo, v svojih listih priobčiti to naznanilo. 127 slanci pred razhodom letošnjim darovali sledeče doneske : grof Barbo 5 gold., dr. Jan. Bleiweis 5 gold., Peter Grasselli 2 gold., Franc Kramar 3 gold., Martin Kra-marič 2 gold., Franc Kotnik 4 gold., Peter Kozler 5 gold., Matej Lavrenčič 2 gold., Janez Murnik 3 gold., Adolf Obreza 2 gold., Primož Pakiž 2 gold., dr. Josip Poklukar 5 gold., Luka Robič 3 gold., Karol Rudež 3 gold., Mihael Tavčar 2 gold., Janez Toman 3 gold., Josip Zagorec 3 gold., dr. Zarnik 2 gold., dr. vitez Kaltenegger, dež. glavar 10 gold., grof Thurn 5 gold., skupaj 71 gold. — Letošnje zime ni konca ne kraja; v četrtek nam je nasulo zopet snega skoro za čevelj na debelo, pa tudi od druzih krajev se isto sliši. V Marseillu na Francoskem je tudi pretekli teden snežilo kakor pozimi in toplota v 3 dneh se premenila za 15 stopinj. Ce je resničen stari pregovor: „Sv. Jurija luža, sv. Petra suša", imamo vendar pričakovati dobre letine. — (O slovenski igri), ki se je velikonočni ponedeljek prikradla na tukajšnji gledališki oder, le malo besedi. Gosp. Kocelj, ki je to igro prevodil si za svojo benefico , je sam čutil, da ni ,,naše gore list" in da s tem „Kirchenfelderjem" ne bo šlo gladko; zato ga je ogladil s pridevkom „vrli", da bi se nad tem pfar-rerjem nihče ne pohujšal. Temveč pa se moramo zato čuditi, da je eksotično koprivo preselil na naša domača gorenska tla!! V imenu našega ljudstva moramo protestovati, da se ta igra zove naša „ljudska" igra. Ce hočete, da narodno naše gledališče ostane hiša za pošteno razveseljevanje in omikališče ljudstva, pustite Francozom in Nemcem one igre, katere stvari sedanji čas, ki se povsod v škandalih najraji giblje, in ne prezirajte tega, da tudi poštene rodovine nemškega občinstva dandanes ne jemlj6 svojih sinov in hčer več v gledališče, dokler ne slišijo, da ni nevarnosti za pohujšanje. Izobraženemu človeku so novoorne igre zgolj burke brez škode, nevednemu občinstvu pa so šola pohujšanja. Ni vse za vsak želodec! Ce pa tudi krah morale veljd komu za „napredek", no, potem pa ne prezrite brezdna, kamor ljudstvo tirate. Pravo je že izustil Iffland rekši: „Cerkvene reči naj ne pridejo na oder gledališki; cTe pa pride ženska, ne pride naj naga." — V nedeljo se bo na korist pridnega in umnega igralca gosp. Franjo Schmidta kazala igra „Zmota za 30.000 gold." (po nemški „Kanonenfutter"). Igralec^gotovo zasluži polno 128