MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uroamžtuo in uprava: Maribor, Qo»po»ko ut. 11 / Talafon urcanlstva 2440, uprava 246: izhaja rasen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. url / Velja mesečne prejeman » upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi pe ceniku / Oglaae •prejema tudi oglatnl oddelek .Jutra" v Ljubljani I Poštni čekovni račun St 11.409
JUTRA
Od besed k dejanjem
Ob napeti pozornosti evropske javno-st‘ se je z nedeljskimi volitvami dovršil y®lik volilni boj za novo narodno skup-Scin° kraljevine Jugoslavije. V nasprotju 1 volitvami 1. 1931., ko je celokupna oporja proglasila abstinenco in se je '°<-lil boj samo med posameznimi sreski-^ kandidati na takrat edini državni listi *-2ivkovica, se je tokrat opozicija ^ z izjemo nekoliko Koroščevih pristašev in starega Ace Stanojeviči — odločila za boj in je svojo srečo Poskušal;. na petih listah, od katerih pa so j^mo tri ustrezale zahtevam zakona in '■"e Potrjene. Glavni boj se je bil med ii-Sl° predsednika vlade g. Jevtiča in ^ed listo združene opozicije g. dr. Ma-c^a in ste tudi samo ti dve listi zbrali “Sromno večino vseh oddanih glasov ter 0ste deležni mandatov.
Domači in tuji neprijatelji šestojanuar-politike in Jugoslavije so napovedo-'aH ali malenkostno udeležbo ali pa ob Vcliki ude.ežbi zmago opozicije. Slednjo zlasti pričakovali na M a d ž a r s k e m 1,1 povsod tam, kjer še danes vedno sa-l!-larijo o razpadu Jugoslavije. Nedeljske volit ve so jih s trdo pestjo vzdramile iz Sanj in jim pokazale veliko resnico, da je ■"•jgoslovanski narod, ki je oddal 5. maja hizu 70°/« vseh za volitve upravičenih Klasov (to je bil navadno tudi poprej v JJiirnejših časih normalni od;. :tek pri vo-itvah!), odločen vztrajati pri politiki najinega in državnega edinstva, inavgu-rirani od pokojnega velikega kralja g 1 e k s a n d r a, pri politiki narodne slo-gospodarske obnove in narodnega 'ttorazumevanja Jugoslovanski narod je 1 Ogromno večino 1,738.390 glasov, odpilili za listo g. Jevtiča, proti 983.248 pasovom, oddanim za listo g. Mačka, ^klonil politiko notranjih bojev, ki bi izzvala opozicija, ako V ji bilo uspelo ^°biti pri volitvah večino, z obnovo usta-^opravniii sporov glede notranje ureditve r^ave. Dejstvo, da so . izjemo gosp.
‘ a č k a, ki je kot nosilec liste naravno ^■Voljen, propadli vsi trije glavni šefi o-^zicije, D a v i d o v i č, S p a h o in Joca . 0 v a n o v i c, je glaspn memento, ki ga !e_ narod zaklical vsem onim, ki se podajo v politične boje ne zaradi principov j>°spodarskih, socialnih, ekonomskih in ^Iturnih. ampak jim je edini princip na-^rotstvo proti obstoječemu režimu. Dej-'slVo, da je opozicija samo v dveh od de-Vetih banovin dobila večino, govori za s®be cela poglavja.
. Naravno pa volilna zmaga g. Jevtiči1 ne sme piti njega niti njegove večine v' narodni skupščini zazibati v sladke *anie in brezdelje. Nasprotno, še vedno f‘žke ekonomske in socialne prilike od-'°čtio terjajo nadaljnjih odrešilnih korakov. N:, rod je s svojo odločitvo 5. maja petjem poudaril potrebo aktivne gospodarske in finančne politike, ki jo je vlada Jevtiča z nekaterimi svojimi ukrepi že začrtala, ki pa nujno potrebuje ijnje izgradnje. Dati narodu dela in ta prvi in glavni postulat dana-Ijc dobe je treba izvesti do podrobno-*!'• Obraniti pred propadom naš kmečki . a>i kot steber in jedro države in naro-
V	ie drugi postulat. Urediti in sanirati jja5? kreditne prilike, vrniti zaupanje na-°da v denarne zavode, obraniti zlasti samoupravne hranilnice pred kata-'trofo. v katero jih tera oddaja pupiiar-j|ej»ra denarja v Državno hipotekarno ban
0	in kmečki moratorij, to je tretja nujna ^reba našega gospodarskega življenja.
'edvscin pa je potrebno, da vsaj vlada * * e v t i č a izpolni obljubo, ki so jo dale 1>ret! njo že tri ali štiri predhodne vlade.
Konferenca balkanske zveze
Prične se dair&es p©p@5drte v Bukarešti — Glavni vprašanji sta izpopolnitev sporazumov s sovjetsko Rušilo In podonavski oakt
BUKAREŠTA, 10. maja. Danes, ko siavi Romunija svoj narodni praznik, so se sešli tukaj zunanji ministri držav balkanske zveze: Titulescu za Romunijo, Jevtič za Jugoslavijo, Maksi-mos za Grčijo in Ruždi Aras za Turčijo h konferenci, ki bo razpravljala o vseh važnih aktualnih vprašanjih med narodne politike, kakor tudi o vseh drugih zadevah, ki tičejo države omenjene zveze. Zunanji ministri Jugoslavije, Grčije in Turčije so bili z njihovim spremstvom pri prihodu slovesno sprejeti. Dopoldne so se vpisali v knjigo na dvoru, nato pa so prisostvovali veliki vojaški paradi, prirejeni v proslavo narodnega praznika. Opoldne so bili sprejeti zunanji ministri v avdienco pri kralju Karolu, ki jih je pridržal pri kosilu. V jugoslovanski delegaciji so poleg ministrskega predsednika
in zunanjega ministra Jevtiča tudi njegov pomočnik Pnrič, šef kabineta Markovič, osebni tajnik Kojič, ravnatelj »Avale« dr. Petrovič in mnogi čas nikarji.
Na konferenci, ki se bo pričela danes popoldne, se bo razpravljalo v prvi vrsti o francosko-sovjetskem paktu in načrtih, ki so bili izdelani, da se ta pakt na podlagi dvostranskih dogovorov izpopolni še z drugimi sporazumi sovjetske Rusije z državami srednje In vzhodne Evrooe, Nadalje se bo razpravljalo o projektu podonavskega pak ta in podonavske konference v Rimu, zlasti pa z ozirom na zahteve Avstrije, Madžarske in Bolgarije glede ukinitve vojaških klavzul mirovnih pogodb. Ker sodelujeta mala antanta in balkanska zveza zelo tesno druga z drugo, se bo obravnaval celokupni kompleks vpra-
šanj, torej tudi onih, ki balkanske zveze kot take direktno ne tičejo.
Splošno se pričakuje, da bodo na konferenci v vprašanju podonavskega pakta in zlasti zahtev Avstrije. Madžarske in Bolgarije določene smernice, ki bodo služile za podlago tudi sestanku zunanjih ministrov držav male ; antante, tako, da bo stališče obeh zvez docela identično. Na tej podlagi se bodo potem edino mogla nadaljevati pogajanja z Italijo, Francijo in ostalimi zainteresiranimi državami. Zaradi tega se tej konferenci pripisuje v vseli evropskih diplomatskih krogih zelo ve lika važnost. Na konferenci se bo pa razpravljalo tudi o gospodarskih, kul* turnih in drugih vnrašaniih, ki intere* sirajo države balkanske zveze nosa* mično in skupno.
i
Podonavske konference še ne bo
VELIKA NASPROTSTVA ZAINTERESIRANIH DAJEJO MALO UPANJA NA SKLENITEV PODONAVSKEGA PAKTA.
PARIZ, 10. maja. Po informacijah, ki so jih dobili tu iz Rima in držav srednje Evrope, se splošno smatra, da se podonavska konferenca še ne ho megla pričeti tako kmaiu, ker sc se pojavile zelo številne težkoče na vseh straneh. Na eni strani so zahteve Madžarske. na drugi pa je rezerviranost Avstrije, ki ne bi hotela priti popolnoma pod upliv Italije, naposled so pa tu tudi še države male antante, ki imajo prav tako svoje želje in predloge za rešitev podonavskih vprašani, ki v neštetih zadevah nasprotujejo interesom Italije, Potrebna bodo še dolga in muč na pogajanja, da se naposled najde neki kompromis, ali tudi ta bi mogel
obveljati le za krajši čas. Po vsem tem izgleda, da se podonavska konferenca ne bo mogla pričeti 7. junija, kakor je bilo nameravano, ampak mnogo pozneje. Nevarnost je pa, da konference sploh ne bo, ako poprej ne bodo doseženi neobhodno potrebni skupni temelji.
! PARIZ, 10. maja. »Havas« poroča iz Rima, da se na tamkajšnjih merodajnih mestih izjavlja, da se pred podonavsko konferenco ministri male an tante ne bodo sešli z Mussolinijem, ker za tak sestanek ni časa in se bodo pripravljalna pogajanja nadaljevala po normalni diplomatski poti.
Anglija ne bo branila
Memiile
i	LONDON, 10. maja. V zvezi z nemško akcijo za razčiščenie razmerja med francosko-sovjetskim in locarn-skiin paktom piše »Morning Post«, da po mnenju merodajnih angleških državnikov s francosko-sovjetskim paktom nikakor niso prizadete obveznosti Anglije po locarnskem sporazumu. To pomeni, da se Anglija ne bo smatrala obvezano priskočiti na pomoč Nemčiji. ako bi Francija vkorakala v Porenje, izvršujoč svoje pogodbene obveznosti do sovjetske Rusije, Franco-sko-sovjetski pakt je čisto defenzivnega značaja in se more uporabiti šele po sklepu Društva narodov. Zaradi tega ne bi imela Nemčija nobene koristi od tega, ako bi Anglija ponovno potr-
dila svoje obveznosti po locarnskem paktu. Anglija bo to potrdilo dala, ako se bo od nje zahtevalo, nikakor pa ne vplivala na francosko-sovjetski sporazum.
Avstriia pred novo
vsta*©
DUNAJ, 10. maja. Nenavadni odhod k;neelarja Schuschnigga v Rim je vzbudil povsod najveeio pozornost. Kakor se zatrjuje, je odšel k Mussoliniju, da onemogoči Starhenbergove načrte. Nasprotje med kaneelarjem in podkancelarjem je največje v vprašanju oborožitve Avstrije in vrnitvi Habsburžanov. Schusclmigg je trdno odločen odstopiti, ako Mussolini kot vrhovni voditelj avstrijske notranje politike odkloni njegovo stališče. Temu ' se pridružuje še rovarenje Starhemberga,
pa je nobena ni izpolnila: obljubo, ki jo je dala tudi vlada g. Jevtiča v svoji deklaraciji od 3. januarja tl., ko je dejala, da smatra kot eno svojih prvih nalog reorganizacijo državne uprave v pravcu obsežne dekoncentracije državne oblasti in organizacije banovinske samouprave. To nalogo njegove vlade in nove narodne skupščine je g. Jevtič v svojih volilnih govorih v Ljubljani in v Zagrebu še prav posebno podčrtal. Interesi ekonomskega socialnega razvoja v posamez-
nih predelih države nujno zahtevajo, da se uprava narodu čimbolj približa in se izgrade široke banovinske samouprave, ki bodo omogočile sodelovanje naroda pri urejevanju gospodarskih prilik. Čim več bo narodu lokalno dana možnost, da odloča o svojih, zlasti gospodarskih vprašanjih. tem manj bo nerganja in nezadovoljstva. Zato pa kličemo vladi g. Jevtiču in novi narodni skupščini: brez velikih okolišani zagrabiti v sredino in preiti od besed k dejanjem!	V— S—
ki pripravlja državni udar, da odstrani klerikalce in zavlada sam s »Heim-wehrom«, ki pa ne deli z njim njegovih italofilskih ekstravaganc. Govorice o ptiču »Heimvvehra«, so tudi že predmet diplomatskih posvetovanj.
HITLER BO GOVORIL.
BERLIN, 10. maja. Državni voditelj Hitler in vojni minister Blomberg sta se vrnila v Berlin. Pričakuje se, da bo Hitler že v najkrajšem času imel svoj davnn napovedani zunanjepolitični govor.
POLJSKA VPRAŠANJA FRANCIJI.
VARŠAVA. 10. maja. Pred obiskom francoskega zunanjega ministra v Varšavi se poljski tisk zeo izčrpno ukvarja z francosko-sovjet. paktom in ugotavlja, da je treba staviti Franciji neka vprašanja. Listi naglašajo, da je francosko-sovjetski pakt kaotičen in meglen in vzbuja zlasti vprašanje, preko katerega ozemlja bi priskočila ruska vojska na pomoč Fran ciji, ako bi bila napadena?
!	BOLGARSKA KRALJICA V RIMU.
! RIM, 10. maja. Semkaj je prispela bol garska kraljica Ivana v spremstvu svoje sestre Mafalde in ostane več časa na obisku pri svojih starših.
ZAROTA V CARIGRADU.
CARIGRAD, 10. maja. Tu so odkrili zaroto, naperjeno proti predsedniku turške republike Kemalu, ir. aretirali okoli 60 ljudi. Zarotniki so se upirali glavno proti odpravi praznovanja petka in uved bi nedelje.
ITALIJA NI OSLABLJENA.
RIM. 10. maja. Poluradno se izjavlja. da so vesti o oslabitvi vojaške moči Italije zaradi odpošiljanja čet v Afriko brez podlage. Namesto vojakov, ki se odpošiljajo v Afriko, stopajo spro ti novi vpoklicanci.
POL MILIJONA LJUDI NA PROSTEM.
LONDON, 10. maja. Zatrjuje se, da je
v	noči od nedelje na ponedeljek ob proslavi jubileja angleške vladarske dvojice prehočilo v Londonu pod vedrim nebom okoli pol milijona ljudi, ki so hoteli biti že zgodaj zjutraj na krajih, koder se je peljala v slavnostnem sprevodu kraljeva dvojica s svojim spremstvom. Za časa sprevoda se ie onesvestijo 7.000 ljudi zaradi gneče in so morali reševalci nepre^ stano stopati v akcijo.
Dnevne vesti
Počastitev mučenikov za svobodo
SLOVESEN POKOP OSTANKOV U PORNIKOV IN MAISTROVIH BORCEV IZ LETA 1918. V GORNJI RADGONI.
Ko je pričelo leta 1918. vidno pokati \ avstrijski armadi, so se na mnogih krajih, kjer so služili naši fantje, pojavili upori proti avstrijskemu nasilju.in solda-teski. Tak upor slovenskih fantov nacionalistov je nastal tudi meseca maja leta 1918. v Gornji Rodgoni, kjer je bil nameščen kader 97, tržaškega pehotnega polka. Vodja upora je bil Andrej Melihen, ki je kot jugoslovanski nacionalist vzpod kujal svoje tovariše k nacionalizmu in govoril javno o veliki Jugoslaviji. Pri uporu so Melihenu pomagali titulami kor-poral Rudolf Ukovič iz Hrušice, Anton Švab iz okolice Sežane, Marko Frej iz Montane, Peter Hvala s Pečine, Liberaf Velan iz Pazina, Rihard Freb iz Tržiča in Janez Manjako iz Gorice. Vsi so bili obtoženi nepokorščine in jih je avstrijska soldateska obsodila vse na smrt. Melihen in Ukovič sta bila ustreljena 27. maja 1918. ob 14. uri, ostalih šest pa dva dni pozneje tudi ob 14. uri. Usmrtitvi je prisostvovalo mnogo občinstva in celo otroci. Ko so gnali obsojence na morišče, so na zadnji poti prepevali naše narodne pesmi in vzklikali Jugoslaviji, Srbiji in kralju Petru.
Usmrtitvi so prisostvovali tudi oddelki 21). in 47. pehotnega polka iz Maribora, 27. pehotnega polka iz Gradca in 7. pe-hotnega polka iz Celovca. Smrtno kazen je izvršilo 6 vojakov od 7. celovškega
pehotnega polka, ker sc nihče od ostalih polkov ni javil. Trupla vseh osmih žrtev so pokopali na pokopališču v Radgoni, kjer so njihovi ostanki počivali do preteklega torka dopoldne, ko so jih izkopali in prepeljali iz Radgone v Gornjo Radgono. Obenem so na pokopališču v Obrajni v Avstriji izkopali zemeljske ostanke 6 Maistrovih borcev, ki so padli v bojih v februarju leta 1919. za osvobo-jenje naše severne meje. Bili so to Jože Haložan iz Maribora, Janez Repolusk od Sv. Kungote pri Mariboru, Martin Pre-sec iz Budine pri Ptuju, Ivan Masten iz Središča, Martin Kojc od Sv. Lenarta v Slov. goricah in še neki neznan vojak. Kosti naštetih so pretekli torek tudi prepeljali v Gornjo Radgono.
Slavnosten skupni pokop žrtev radgonskega upora in padlih Maistrovih bor cev bo v nedeljo, 26. maja ob pol 11. uri na pokopališču v Gornji Radgoni. Prctvo ril se bo prav gotovo v mogočno manifestacijo zvestobe ir. vdanosti naši domovini, ker se ga bodo udeležile številne nacionalno organizacije iz vseli slovenskih' krajev. Častno bodo zastopana prav gotovo vsa mariborska nacionalna društva. med njimi v prvi vrsti Maistrovi borci. Na dan pokopa bodo vozili v Gornjo Radgono iz Maribora posebni avtobusi po znižani vožnji.
Iz šolske nadzorniške službe. Na r.ašo vest ob upokojitvi šolskega nadzornik i na mariborskem levem bregu g. Ivana Tomažiča, da je postal njegov namestnik šols-ki upravitelj g. Aleksander Alt, nas g. Alt prosi, da ugotovimo, da o kakem takem imenovanju za namestnika nadzornika g. Tomažiča ni nič znano ne njemu ne pristojnemu šolskemu oblastvu.
Premestitve in napredovanja učiteljev 'n učiteljic. Premeščeni so na meščanske šole Josip Rupnik od Sv. Eme v Slov. Bistrico, Drago Klic s Senovega v Vojnik, Marija Strausova iz Rajhenburgu v Šoštanj, Alojzija Rusova pa iz Togovcev v Novo mesto. V višjo položajno skupino so napredovali: Amalija Gorkičeva v Ma riboru, Henrik Sel v Konjicah, Alojzij Tomažič v Ormožu, Alojzij Pucelj v Vučji vasi, Friderika Vizerjeva v Mariboru in !da Petričeva v Dolenji vasi v Prek-inurjti.
Upokojitev. Upokojen je učitelj Janko Ozmec v Lipi v Prekmurju.
Slavnostna seja zgodovinskega in muzejskega društva. Mariborsko Zgodovinsko in Muzejsko društvo sta priredili sinoči v čitalnici Študijske knjižnice slavnostno sejo. na kateri sta društvi čestitali svojemu članu prof. dr. Dolarju k njego-
vi	601etnici. V imenu društva je jubilantu zrekel iskrene čestitke predsednik obeh društev prelat dr. Franc Kovačič. Ginjen ie je slavljenec zahvalil za čestitke in izkazano pozornost.
Kraljica mati Marija sprejme naše že-::e. Naša ženska društva se poklonijo v času od 15. do 18. t. m. na Oplencu maličili velikega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja. Za potovanje tja in nazaj so dovoljene razne ugodnosti, Slovensko žensko društvo v Mariboru je pa dobilo da-ies tudi obvestilo, da je avdienca pri Nj. Vel. kraljici materi Mariji za prihodnji četrtek že dovoljena. Zenske spremljajo ia Oplenac lahko tudi moški. Mariborčanke naj prijavijo svojo udeležbo do juri v soboto opoldne pri ge. Brištlikovi.
Nerodna strokovna zveza priredi romanje na Oplenac dne 9. junija 1935 na unkoštne praznike. Vendar pa je danes že zadnji čas za prijave udeležencev. Pro simo, kdor se še želi udeležiti tega romanja, naj nemudoma danes ali jutri v soboto to stori, ker je potem že prepozno. Vožnja stane za člane 150 Din, za ne člane pa 200 Din. Prijave in informacije dobite v tajništvu Narodne strokovne zveze, Sodna ul. 9 III. p. med uradnimi urami 9.—12. in 14.—19.
Ostanki suženjske preteklosti izginjajo. Mestni delavci so pričeli razdirati kame-rtit podstavek na Jugoslovanskem trgu,
PessI
znana dunajska kozmetičarka vas vabi na
OSEBNI RAZGOVOi
s svojo asistentko, ki vam bo danes in jutri v posebej za to rezerviranem prostoru drogerije KANC daiala brezplačna strokovna navodila o negovanja lepote in lica.
kjer je stal nekdaj Tegetthofov spomenik. Tako bodo izginili z omenjenega trga, kjer bo v doglednem času zrasla med košatim drevjem lepa pravoslavna cerkvica Lazarica, zadnji ostanki suženjske preteklosti našega obmejnega mesta. Ker pa nameravajo Šentiljčani ob meji postaviti osvoboditelju naše severne meje, pokojnemu generalu Rudo fu Maistru spo menik in ker nimajo na razpolago bogatih denarnih sredstev, so zaprosili mestno občino mariborsko, naj bi jim darovala kamenje, ki je tvorilo podstavek nekdanjega Tegetthofovega spomenika. Mestna občina mariborska je prošnji Šentilj-čanov ugodila in bodo kamenje podstavka prepeljali v Št. lij. Šentiljčani bodo podstavek na novo izklesali in postavili na njem spomenik možu, ki je z mečem v roki osvobodil tudi njihovo zemljo.
Ureditev promenadne poti. Promanad-nu pot ob Aleksandrovi cesti težko čaka na asfalt. Asfaltiranje in ureditev se je nekoliko zavleklo, ker "še niso izgotovljeni svetilniki, ki jih bo vlila neka mariborska tvrdka. Vendar pa bo mariborska avenija do Mariborskega tedna dogotov-Ijena.
Pomožna blagajna »Sloga« razpuščena. Ministrstvo za trgovino in industrijo je s svojim odlokom od 2. t. m. razpustilo »Slogo«, registrirano pomožno blagajno v Mariboru, ker ni izpolnila zakonitih pogojev za poslovanje. Za likvidatorja ic imenovan upokojeni okrajni glavar g. dr. Peter Vaupotič iz Maribora.
Obrtna razstava. Slovensko obrtno društvo v Mariboru bo ob svojem letošnjem jubileju priredilo obrtno razstavo za mojstre, pomočnike in vajence. Zato vabi vse tovariške obrtnike, da se razstave kar v največjem številu udeleže. Ker mora društvo določiti prostore, naj se zanesljivo in nujno prijavijo vsi mojstri obrtniki do 31. tm. v pisarni v Vetrinjski ulici in naj tam sporoče, kaj mislijo oziroma kaj nameravajo razstaviti.
Materinski dan v Studencih. Pomladek Rdečega križa dekliške osnovne šole v Studencih bo proslavil materinski dan v soboto 11. t. m. in v nedeljo 12. t. m., oba
krat ob pol 20. uri v šolskih prostorih de Miške šole.
Opozorilo davkoplačevalcem. Dne 15.
maja 1935 poteče skrajni rok za plačilo v II. četrtletju 1935 v plačilo dospele zgra darine, pridobnine, pavšaliranega davka na poslovni promet in luksuz, reutnine, družabnega davka in vojnice. Po tem roku se bo uvedlo izvršilno postopanje, od-uosno prisilna izterjava ter računali ekse kutivni stroški in zamudne obresti.
Sprejem v podčastniško šolo. Rok vlaganja prošenj za sprejem v inženjersko podčastniško šolo v Mariboru je podaljšan do 15. tm. Informacije daje mestni vojaški urad v Mariboru.
Matineje Zveze kult. društev v Grajskem kinu.
Sobota ob 14. uri, nedelja ob 11. uri
nProdana nevesta"
po istoimenski operi.
Jadranska umetniška razstava prof. Stjepana Bakoviča ostane na občo željo našega občinstva odprta še do 13. maja, tako, da si jo more vsakdo ogledati, ki je do sedaj še ni videl. G. prof. Bakovič je vpošteval to željo, da da možnost tudi našemu dijaštvu. da si jo ogleda. Vstopnia 4 Din, za dijake polovična, za skupine šol 1 Din za osebo. — Vstopnina gre v korist Jadranske straže za Mladinski dom v Bakru.
Nočn? lekarniška služba. Jutri v soboto bosta imeli nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu in Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20. uri predava g. univer. prof. dr. Ferdo Šišič iz Zagreba o temi: »Stoletnica ilirizma in njegov politični pomen«. V ponedeljek 13. maja predava v francoskem jeziku g. Vorms iz Pariza o umetniškem življenju v Parizu. Predava nje, ki bo skupno s francoskim krožkom, bodo spremljale skioptične slike.
Ceskj klub. V soboto 11. t. m. ob 8. uri zvečer predava v našem klubu, in sicer v lovski sobi hotela »Orel«, češko-slov. žurnalistka gospa Božena Neumannova, žena pesnika S. K. Neumanna iz Prage. Tema predavanja je »Žene in časopisi ter žena žurnalistka«. S tem predavanjem bo zaključena njena zelo uspeha predavateljska turneja po naših kolonijah v Jugoslaviji. Vabimo svoje rojake k polnoštevilni udeležbi. — Prijatelji Cehov dobro došli! Po predavanju vsi na »Planinski ples«. Odbor.
SK Svoboda poziva vse svoje članstvo na sestanek danes 10. maja, zaradi veselice. ki bo v nedeljo pri Anderletu. Pridite vsi točno in zanesljivo! Načelnik.
Prvo vežbalno streljanje na leteče golobe priredi mariborska podružnica Slov. ovskega društva v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri na vojaškem strelišču v Radvanju. Streljalo se bo tudi s kroglo. Lovci se pozivajo, da sc prvih strelskih vaj pod milim nebom udeleže v čim večjem številu.
Velika športna veselica. SK Svoboda bo priredila v nedeljo 12. t. m. popoldne
v vseh prostorih Anderletovc gostilne v Radvanju prvo poletno športno veselico s pestrim programom. Ribolov, zapor, strelišče in vse mogoče atrakcije bodo pripomogle k najboljšemu razpoloženju. Igrala bo znana železničarska godba. — Vstopnine ni. Če bo slabo vreme, bo veselica v nedeljo 19. tm. K obilni udeležbi vabi vse, zlasti pa športu naklonjeno publiko najvljudncjše odbor.
Planinska balada.
So šli tja v Kačo ves, so šli izkušeni planinci vina kupovat.
S klobuki mahali na vse strani: »Smicberger vstani, ti nesmrtni brat!« Smicberger vstal je in odprl je klet; »Hudiča, v ritoznojčanu vrti se svet?«
In vinski kupci hvalnice pojo v poskušnjah tisočkrat napivani.
»O zdaj gremo, o zdaj gremo...«
A kje ostali so klobuki šivani?
So šli, so šli planinci vina kupovat zdaj hodijo klobuke šivane iskat.
O	Kača ves, o Kača ves!
Kaj ne? Smicberger pride na planinski
ples I
Danes v petek specialni ruski večer in popolnoma nov kabaretni spored v »Veliki kavarni«.
Zvečer v »Grajski kleti« velika izbira morskih rib in jastog z majonezo.
Narodno giedalisce
REPERTOAR.
Petek, 10. maja: Zaprto.
Sobota, 11. maja ob 20. uri: »Poljska kri«. Premier.-. Red D.
Nedelja, 12. maja ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Znižane cene. Nepreklicno zadnjič v sezoni.
Premiera Nedbalove operete »Poljska kri« bo v soboto, 11. tm. Opereta spada med najboljša dela tovrstne produkcije ter sc drži z nezmanjšano svežino na repertoarju gledališč. Glasba »Poljske krvi« je prav pestra in ognjevita, dejanje Pa je živahno in učinkuje z neposredno komiko. Posamezna dejanja se gode: prvo na poljskem p’esu v Varšavi, drugo in tretje pa na posestvu grofa Baranjske-ga na deželi. Dirigira Herzog, režira Rasberger, plese je naštudiral Anton Ha-rastovič. V opereti so zaposleni Udoviče-va. Barbičeva, Zakraiškova. Starčeva, Gorinškova, Sancin. P. Kovič. Harastp-vič, Rasberger. Grom. Stupica, Verdonik in Šauperl.
Nepreklicno zadnja uprizoritev Fa!lovc operete »Veseli kmetič« bo v nedeljo G-tm. zvečer. Dasi tega najbolj uspelega •dela letošnje glasbene sezone niso vcc nameravali uprizoriti je poslednja predstava pritegnila toliko občinstva, da mnogi še vprašujejo po privlačnem »Veselem kmetiču«. Zato bo še ena uprizoritev tc operete v nedeljo zvečer ter je to vsekakor poslednja letošnja predstava »Veselega kmetiča«. Veljajo znižane cene.
GRAJSKI KINO
Od danes dalje Leo olezak v velefilmu
Muzika, mladost in ljubezen
Variete-spored: krasen nastop mu!atkii>!e v svojem kitajskem plesu in pa sestre Blanc in Noir v veselem dno-plesu. Soromli3 domača godba Pall-Cigan.	 _
Kino Union. Danes petek zadnji dan »Suzana« z Liiian Harvey. Soboto vele-napeti kriminalni pustolovni film »Ai Ca-ponc« (Žig sramote).____________________
V	nedeljo, 12. maja na ražnju pečeni odojki v gostilni Tomše, Pekre.
Prostovoljna gas. četa v Studencih pri' redi na čast sv. Florijana v nedeljo, G-maja popoldne v gostilni Omulec (pri svi Jožefu) koncert s pestrim sporedom. Cisti dobiček se uporabi za gasilske potreb ščinc Prijatelji in znanci gasilstva vljudno vabljeni.	|
Smrten padec s kolesa. Pred 4 dnevi sc je peljal 65-letni upokojeni policijski pristav Josip Švajger na svojem kolesu proti Kamnici. Na takozvanem klancu Monte Bello pa je izgubil oblast nad krmilom in padel tako nesrečno, da si 'e pretresel možgane in prebil lobanjo. Nezavestnega in smrtno nevarno poškodovanega so takoj spravili v mariborsko bolnišnico, kjer je preteklo noč podlegel hudim poškodbam. Pokojnik je bii blasf mož in so ga vsi, ki so ga poznali visoko čislali. Pokopali ga bodo v nedeljo ob G>. uri na mestnem pokopališču. Blag h1" spomin!
Žalostna smrt. Stara Dravska vojašnica nudi številnim brezposelnim revežem skromno streho. Iznašli so neko luknjo, v katero so se splazili s Pristana h’ v tej luknji prenočevali. Tam je imek' svoje prenočišče tudi 45-letna uboga Terezija Rešcva. ki je že nekaj let bolehala za jetiko. Reševa je tudi preteklo noC prenočevala v dravski vojašnici. Hude so sc pa prestrašili njeni sostanovalcu ko so jo našli davi mrtvo. Po komisi0' nelnem ogledu so njeno truplo prepelji5*1 v mrtvašnico na mestno pokopališče-kjer jo bodo pokopali.
Vremensko poročilo mariborske «ie*e' orološke postaje. Davi ob 7. uri je
kazal
toplomer 12.6 stopinj C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 8.6 stopi10 C nad ničlo; barometer je kazal pri j’ stopinjah 743, reduciran na ničlo pa 7T' relativna vlaga 79; vreme je mirno 111 oblačno; vremenska napoved napoved1*' je izboljšanje vremena. 	^
°uuUl.,e *a »pomenil* Viteškega kralja Aleksandra I. Zedin.tella v Mariboru I
/ Mariboru, dne 10. V. I9.x
zaKvacsKBasatrexTn*ix ut anaama
Gradbena podoba Maribora
mestne četrti po svojem značaju. — parki in javni nasadi na
OBEH BREGOVIH DRAVE.
Jedro našega Maribora je še vedno I Vzporedno z razvojem pa je mesto bivše staro mesto okrog Glavnega trga, skrbelo tudi za svojo olepšavo. Vsi javni
nasadi so novejšega izvora. V 18. in 19.
Gosposke in Vetrinjske ulice ter Grajskega trga. Tu je Maribor najgosteje naseljen in povsem sklenjeno zazidan. Že v njegovi preteklosti je tu nastala trgovska četrt, ki se je po zgraditvi glavnega kolodvora razširila še na območje današnje Aleksandrove ceste in sc v dobi po vojni širi preko mosta na jugu okrog trga Kralja Petra. V teh delili mesta kaže Maribor najenotnejšo gradbeno podobo. Stavbe so zidane v strnjenem sistemu. Nekatere so dvo-. tri-, nekatere tudi štirinadstropne in imajo pritličje dosledno izrabljeno v trgovske ali pisarniške namene.
Severno in severnovzliodno od središča se mesto redči, le to območje novejšega Maribora, ki je nastal po šema-tičnih, v šahovskem sistemu projektiranih, a cesto spremenjenih regulacijskih načrtih izza 80. in 90. let. Prevladuje sicer Še strnjen sistem dvo- in trinadstropnih hiš. ki pa so izrazito .stanovanjskega značaja. Od Krekove ulice na sever so zidane hiše v odprtem sistemu, večji del so dvodružinske vile. Podobno gradbeno sliko nudi del mesta zahodno od mestnega parka in severno od Koroščeve ulice. Novejšega nastanka je uradniška kolonija zahodno od Vrbanove ulice.
Na levem bregu Drave vzhodno od železniške proge je že danes izrazito industrijska četrt meljskega predmestja s tovornim kolodvorom. Industrija si to pred niestje vedno bolj osvaja ter ji ponekod že primanjkuje primernega prostora. Do-cini je mestni del severno od Drave grad beno toliko opredeljen, da nudi že danes Precej jasno sliko delitve v stanovanjske, delovne in industrijske četrt; in s tem po vsem določen kažipot razvoja v bodočnost, je del mesta južno od Drave gradbeno nedovršen in po izrabi površin danes še nejasen. Vendar se tudi tu že kažejo obrisi take delitve.
Poglavitni del zapadnega mesta tvorijo enodružinske pritlične hiše predmestnega značaja. Odtod proti vzhodu zavzemajo mimo stanovanjskih hiš ogromne Površine objekti državnih železnic in v 1ovejŠem času tekstilna industrija. K delavnicam državnih železnic spada tako-Zvana delavska kolonija. Jugovzhodno od Frankopanove ulice se raztega do železniške proge ogromna površina, ki je danes le kje pa kje zazidana. Precejšnje Wnp!ekse zavzemajo tu vojaški ob jek a, sicer se pa ta del mesta opravičeno iz-'"Šča kot stanovanjska Četrt. Železniška Droga loči ta del mesta od vzhodno ležeče industrijske črtrti. katere začetki so že podani.	____
stoletju Maribor takih nasadov ni imel, ker je bilo mestno območje, izvzemši središča, prepreženo z vrtovi in sadovnjaki. Šele z naglim razvojem mesta, ko so stekle železnice ^ drugi polovici 19. stoletja, se je pojavila potreba po zelenju, senci in zraku. Nastali so mnogoštevilni drevoredi in javni parki.
Najstarejši javni nasad v Mariboru je stari mestni park med Vrazovo in Ciril-Metodovo ulico. Preko parka je vodil že
v srednjem veku kolovoz z mariborskega gradu k pristavi pod Piramido ki je bil obsajen s kostanji ter je postal tudi glavni drevored v starem parku. Z leti se je park večal proti severu in zahodu. Iglaste gozdove na pobočjih Kalvarije je nasadilo obenem z javnimi nasadi mestno Olepševalno društvo. Današnji Jugoslovanski trg je kupila mestna občina obenem z ozemljem za stari park. Preurejen pa je bil Jugoslovanski trg, ko so postavili spomenik Tegetthoffu. Na današnjem Zrinjskega trgu so bile prejšnje čase velike gramoznice. Park na Slomškovem trgu je nastal, ko so zgradili poslopje za Mestno hranilnico in podrli staro mestno župnišče. Najmlajši park pa je magdaleuski, ki je bil še do leta 1903. pokopališče magdalenske župnije.
Cilji in delo gozdovnikov
ZAKAJ VABIMO MLADINO NA TABORENJE?
tudi mariborski gozdovniki, ki pripravljajo za letošnje počitnice taborjenje siromašne mariborske proletarske mladine.
Šport
Čakovečki SK
SK Železničar
Izmed vseh vprašanj, ki prizadevajo težke skrbi današnjemu vzgojstvu. je vprašanje mestne, zlasti mestne proletarske mladine med najnujnejšimi. Vsak količkaj natančni opazovalec — ni treba, da bi bil ravno pedagog — kmalu vidi. da ta mladina nima za zdrav razvoj primernih pogojev. Napaka ne tiči samo v pomanjkanju in bedi. Mestno življenje s svojo nervozno brzino, ki jo narekujejo stroji, s svojim bučnim prometom, s tovarnami, prahom in dimom se tudi vedno bolj oddaljuje od prirodnega življenja in trga človeka od tistih prvobitnih činiteljev s katerimi bi moral kot del prirode rasti in se razvijati.
Ni torej zgolj želja po zabavi in razvedrilu, ni samo prepotrebna skrb za telesno okrepitev mladine, če organizirajo razna društva za mladino letovanje na deželi. Najgloblji pomen življenja v čisti prirodi vidimo prav v notranji rasti mladega človeka. V neposrednem stiku z: mrtvo in živo prirodo, s poljem in gozdom, na gori, ob potoku, reki in jezeru živi mladina sama zase. v družbi sebi enakih, si pripravlja sama svojo hrano in si postavi streho, a svoje čisto osebne težnje podreja interesom skupnosti. V takem življenju se goji duh pravega tovarištva in tkejo se tesne vezi z domačo žemljo. Spoznava se dejanje in nehanje naroda na deželi, njegovi križi in težave, pa tudi lepota življenja na kmetih. Zbuja se smisel za pri rodne vrednote, za poljske in gozdne kulture, za floro na pla ninah. In vzgoja v tem smislu je danes krvavo potrebna, če pomislimo, koliko škode povzročajo ljudje na svojih izletih.
Poleg teh momentov je vreden upoštevanja še eden. namreč izživljanje mladega človeka glede na njegovo težnjo po novih, izrednih dogodkih, glede na njegovo željo, da vsaj za nekaj časa po-
begne iz puste vsakdanjosti. Mladostna doba. zlasti čas od nekako IG do 16 let. je doba romantike, je doba velikega razmaha domišljije. Domači kraj mu je pretesen. mlad človek hoče ven, v svet. Sanjari o junaštvih, o vitezih-pustolovcin in drugih herojih starega sveta. Kakor v vsaki, tako ima mladina tudi v tej dobi pravico, da se izživi, saj je zdravo, polno izživljanje v posameznih fazah razvoja najboljša priprava za prihodnjo stopnjo. Življenje na taborjenju ustreza tudi tem zahtevam. Šotori pod milim nebom, navadno v bližini visokih gora. ob bistrih rekah ali jezerih in daleč od domačega kraja, taborni ogenj in nočne straže, izleti na gore, vse to so stvari, ki imajo ne navadno privlačno moč prav zato, ket prijajo romantičnemu razpoloženju mladine. Seveda se ne da izvesti in morda tudi ni potrebno, da bi vso svojo dobo preživela v takih idealnih razmerah, toda mnogo vredni) je že to. če vsaj nekaj tednov na leto lahko da duška svojemu bistvu.
To so vidiki, ki vodijo mladinske vzgojne organizacije pri njihovem delu. Doslej je bilo to delo omejeno skoro iz-Ijučno le na člane, toda pred nekaj leti so češki gozdovniki razširili svojo skrb tudi na siromašne in zanemarjene proletarske otroke v mestih. V okolici Prage organizirajo vsako leto nekoliko taborov, kjer preživljajo ti otroci svoje šolske počitnice v čisti naravi in pod zanesljivim vodstvom. Nedebe in praznike prebijejo v teh taboriščih tudi obrtniški vajenci in pomočniki, ki se vozijo iz Prage s posebnimi avtobusi, katere jim da na razpolago praška občina. Denarna sredstva za to taborjenje dajejo praška mestna občina in razna industrijska in obrtna podjetja.
Češkemu zgledu nameravajo slediti
V nadaljevanju tekmovanja za prvenstvo LNP bosta v nedeljo 12. t. m. v Mariboru merila svoje moči dva močna nasprotnika, namreč čakovečki športni klub in SK Železničar. Železničar sc je za to važno tekmo temeljito pripravil, prav tako tudi Čakovčani. Oba nasprotnika bosta nastopila z vsemi razpoložljivimi najboljšimi igralci in bo tekma mimo ostrega boja gotovo tudi nudila^ lep nogomet. Tekmo bo sodil g. Ramovž Ljubljane.
Pričetek teniške sezone
Jutri, v soboto bo oficielno otvorjena letošnja teniška sezona, in sicer se bosta na teniških igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu srečala v boju za državno teniško prvenstvo ISSK Maribor in 'K Železničar. Dvoboj se bo odigra: po sistemu Davisovega tekmovanja. Tekmovali bodo gospodje in dame. Barve ISSK Maribora bodo zastopali gg. Evgen Bergant, J. Mešiček in Leo Gašperin ter dami ga.Breda Voglar jeva in ga. Marija Babičeva, dočim bodo zastopali SK Železničarja gg. Masi in Boris Škapin ter dami gdč. Legatova in gdč. Zora Žerovčeva. V obeli disciplinah bodo odigrane po 4 igre posameznikov in ena igra v dvoje.
SK Rapid v Ljubljani. Rapidovci bodo v nedeljo 12. tm. gostovali v Ljubljani, kjer bodo odigrali proti liginemu moštvu ASK Primorja prijateljsko tekmo.
Angleški nogometaši na koniigentu.
Odlično moštvo Manchester City, ki jc v ponedeljek premagalo na Dunaju Rapi-da s 5:2, je bilo včeraj v Pragi od kombiniranega moštva Slavije in Sparte poraženo s 5:1. V Dortmundu pa je reprezentanca Nemčije zmagala nad reprezentanco Irske v razmerju 3:1.
Francoski nogometni prvak v Jugoslaviji. Koncem tega meseca bo francoski nogometni prvak Racing klub iz Stras-burga odigral več tekem v Jugoslaviji, in sicer bo nastopil v Beogradu, Novem Sadu in Zagrebu.
Radio
Radio Ljubljana. Spored za soboto 11. tm. Ob 12: plošče 12.45: poročila; 13: čas, vreme, obvestila; 13.20: plašče; 14: vreme, borza, spored, IS: radio-orkester; 18.40: čas, poročila, vreme, obvestila; 19; zunanjepolitični pregled; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos; 21.30: čas, poročila, spored; 22: potni vtisi, radio-orkester.
Audrci Oset:
Iz Dubrovnika preko Kotora na Cetinje
(Nekai potnih vtisov.)
Kdor je že v Dubrovniku ali Kotoru, ‘laj ne zamudi prilike pohiteti tudi v Črno goro. Vožnje iz Kotora ne bom nikdar Pozabil. Cesta, ki pelje tja, je znana po svoji romantiki in zanimivosti celo izven naših me'. Nad 30 serpentin mora pie-Voziti avto, 30 tako navpičnih, da mora na vsakem ostrem ovinku obstati m potegniti nekoliko nazaj, kakor bi ho ti Mešati tango.
V	višini približno 800 m nad Kotorom le bila bivša državna meja med Orno Soro in Avstrijo. Tu stoji še danes v ska '°vju ob cesti stara avstrijska obmejna stražnica in nedaleč od nje jc na kamem-l> steni znamenje, kjer je stražil črnogorski vojak svojo mejo. Nekoliko v.sj Pa se nudi nepopisno 'ep razgled na ves kotorski zaliv, na sinje morje, na stevi,-na niesta in vasi ob južni dalmatinski o-bali. Lepšega razgleda bi si človek ne niti v mislih zaželeti. Res lepa >n
Marljiva n;lša illba clomovina- Ni ču"
da, da so'se za te kraje že v davni prebosti z vsemi močmi borili Turki m Benečani in da so po stoletnih junaških krvavih bojih zmagali nad tem lepim koščkom zemlje Jugoslovani.
Romantično mesto s črnogorskim obeležjem je Njeguš, kjer je bil rojen veliki knez in vladika Peter Petrovič Njeguš. Njegova rojstna hiša stoji tik ob cesti. Njegovi zemeljski ostanki pa počivajo v majhni kapelici na Lovčenu. Iz Njeguša nas je peljala cesta po kraškem polju. od tam preko hriba v Bukovice in od tam dalje čez hrib in dol, čez drn in strn po samem skalnatem terenu, po samih ovinkih. Vožnja je bila podobna plesu, in tako smo plešoč dreve'i proti Cetinju.
Mesto leži v lepi dolinici, ki se odpre človeškemu očesu po dolgi vožnji skozi divjo romantiko. Lep je pogled na zeleno dolinico, kjer se razprostira nekdanje glavno mesto junaških Črnogorcev. Cetinje šteje 8.000 prebivalcev. Novejše stavbe so zidano po velikomestnih načrtih. Ceste so široke in čiste. Med ce-tinskimi zgradbami jc zlast: zanimiv dvor nekdanjih Črnogorskih vladarjev. V dvoru ni več življenja, ker je danes .	- in
nameščen muzej, ki priča o slavni ^zgodovini črne gore, o junaških bojih Črnogorcev za osvoboditev izpod turškega jarma. V muzeju hranijo mimo dragocenih slik vseh nekdanjih kronanih glav Evrope, raznega orožja in drugih sredstev tudi vojno zastavo, k: je vsa prestreljena. Vodnik v muzeju nam je raztolmačil, da jo v boju s Turki na en dan padlo 11 zastavonoš te zastave. V dru-, geni traktu pa hranijo ogromen relief Ičrnc gore.
Nad Cetinjem gnezdi na hribu samostan svetega Petra, kjer počivajo v grob nlci člani črnogorske dinastije. Črnogorci posebno časte kneza Petra kot čudodelnika in ga smatrajo za svojega svetnika. Cetinčani so silno ljubeznivi ljudje, ki se kaj radi spominjajo svoje slavne preteklosti. Še danes pripovedujejo, da je njihova država nekdaj štela brez Rusov 700.000 duš, z Rusi vred pa jih jc bilo 180 milijonov, tfajlepši hotel na Cetinju je »Grand hotel«, ki se more po svoji moderni ureditvi in komfortu kosati z vsakim boljšim hotelom naših mest. Cene so nekoliko višje kakor drugod, kar je popolnoma umljivo z ozirom na oddaljenost od prometnih žil in na drag prevoz. Mirno pa lahko trdim, da smo se v bivši črnogorski rezidenci počutili kakor doma. Prijetno nam je bilo pri srcih, ko smo opazovali to in ono in nekoliko težko, ko smo se morali posloviti.
Vožnja iz Cetinja proti Kotoru je bila naravnost divja. Nr. vrhu Lovčena nas je zajela megla, vihar in med gromom se je vsula suha toča. Ko smo zagledali Kotorski zaliv, se nam je nudila prekrasna slika. Polutok je bil zavit v črne oblake in nad njim so se kresale strele, na drugi strani pa je sijalo zlato solnce. Pravijo, da so v mesecu aprilu to vsakdanji pojavi.
Vožnja z Lovčena po strmini proti K.o-toru »gre človeku na živce«, ker mora avto na ostrih ovinkih nad prepadi ob-
stati in potegniti nekaj metrov nazaj, da more nadaljevati vožnjo. Prijazen šofer nam je dajal poguma, vliva? korajže in miril naše živce. Med vožnjo nam je vedel povedati marsikaj zanimivega o tem in onem, kar smo srečali na svoji romantični poti. V mraku smo prispeli v Dubrovnik in tako prevozili 300 km.
Prilegel se nam je počitek, še boli pa večerja. Naslednjega dne so se v siani morski vodi umirili naši živci. Ogledali smo si še nekatere zanimivosti Dubrovnika ir. okolice. Priložnostno sem se seznanil -z okrajnim glavarjem v Dubrovniku, .ki je naše krvi. Izjavil pa mi je, da ga kljub vsej lepoti in ugodnostim vendarle vleče nazaj v Slovenijo.
Človeka v Dubrovniku na razgretem pesku, ko pljuskajo ob njegove noge mor ski valovi, nehote prevzame globja misel, nehote se mu vsiljujejo spomini.'' Tako je tudi mene prevzela misel na ljudski tabor koroških Slovencev v Šmihelu pri Pliberku, ko je leta 1911 bodril Slovence neki govornik takole: »Naše oči in srca in misli morajo biti obrnjene na jug, ker tam so naši bratje, a ne na sever. kjer mrzli veter brije, marveč vedno na jug, kjer toplo solnce sije!«
V	Dubrovniku sem se vkrcal na ladjo »Zagreb«. Tu sem imel priliko v bežnih obrisih napisati gornje potne vtise, saj sem svojo boljšo polovico pustil na oddihu ob morju in sam nadaljeval vožnjo proti Mariboru. (Se bo nadaljevalo.)
I	Maribor u, dne 10. V. 1935.
—Mi MII II lil'Pilil »TiTri  ši le
AJpbonsc Daudet
GREH Z.ENE
ROMAM.
74
»Ah, prosim vas! Ne pridite, bojim se.«
»Bojiš, česa? Tvoj mož je v Parizu, stari se pa gotovo ne vrne pred šesto. Gre torej samo za to, da ne za spiva, riu, saj ne bova imela volje zaspati. Pomisli, ena noč, cela noč bo najina, prvič čisto najina.«
Šepetal ji je v uho in lase, med tem ko je ona ogledovala nove dragulje. Zakupniki, ki so ženili sina, so odšli. Trgovec in njegova sestra — srednjeveški pojavi, slabotna i.i bolehna potomca izmozgane rodovine, kakršnih je mnogo na Seine-et-Oisei — sta se približala, se mu poklonila do tal in vprašala, če je monsinjor že izbral, kar je žele .
»Da. gospa Souehotte... Ta nakit tu, in pridem zvečer sam ponj.«
Sautecoeurjeva je vstala vsa rdeča in hotela oditi, ko se je nenadoma ustavil velik landaver pred trgovino, v kateri je bilo že tako mračno, tedaj pa še bolj, ker je bil zastor nad izložbo spuščen. »Kočija gospe Feniganove,« je dejala trgovka z glasom, ki je razodeval spoštovanje. vendar ne tako veliko kakor prej
do Charlexisa. O, trgovski glasovir, stokrat občutljivejši in izvežbanejšj kakor kitajska lestvica!... Princ se ni niti geni), ni niti z glavo mignil, izraz njegovega posmeha se je pa vse bolj menjal, ko je videl, da prihaja v trgovino elegantna vitka ženska postava.
»Je moja ura gotova? ...« Lydija ni imela moči, da bi dokončala svoje vprašanje. Hote ali nehote jj je nervozni kašelj zadušil glas. Po oni komediji v Mon-te Carlu, po ločitvi in begu Charlexisa ni bila več videla, sedaj se je pa pokazala pred nja v ogledalu trgovine ta lepa, a predrzna in podla podoba. Njen do-jem je bil nagel in mnogolik: bil je to stud. strah in srd, obenem pa tudi občutek veselja, da v vsem teni ni nobene žalosti. Veselilo jo je to zaradi tega, ker je sedaj izginila tista negotovost, ki jo je prej mnogokrat mučila, ko se je spraševala: »Kaj bi občutila, ako bi ga zopet videla?«
Ako ga je sploh kdaj ljubila, je zdaj gotovo izginilo še zadnje čuvstvo, hvala Bogu! Zato ni imela prav Sautecoeurjeva, ko jo je tako divje gledala s svojimi
ko oglje črnimi očmi in nesramnostjo ženske iz predmestja. Lydijina ura je bila gotova, vzela jo je in odšla, ne da bi kaj rekla. Toda tašča, ki je opazila njen zbegani obraz, je vzkliknila: »Kaj se ti je zgodilo?«
»Nesrečno srečanje!« je zamrmrala Lydija, ko je sedla k njej. In tiho, da je ne bi slišal kočijaž, ki se je ves sključil, da bi lažje prisluškoval, je izgovorila Charlexisovo ime... »Ah, ne bi bila nikoli smela priti na ta sejem!«
»Tega sem kriva jaz, dragi otrok. Ti si vedno doma, pa sem hotela, da vsaj enkrat vdihneš nekaj čistega zraka.«
»Slutila sem že vnaprej neko nesrečo.«
Mati jo je pogledala in v tem pogledu sta se razodevala strah in nemir: »Nesrečo?«
»O, ni se vam prav nič treba bati zame, četudi sem neumna... Ne, svojega moža ljubim in bom vedno ljubila samo njega. Samo kako naj mu povem, da sem ga srečala?«
»Ohranive to kot skrivnost zase. Ko gre že vse tako dobro in nam Merivet pošilja o njem tako dobre vesti, bi s tem samo zadržali njegovo ozdravljenje in vrnitev.«
»Potem moram lagati in mu ne smem vsega povedati, kakor sem sklenila in
se tega sklepa tudi držala, odkar je Alžiru.«
Med tem. ko sta se tako pogovarjal se je peljala kočija po onih ozkih, krivin in hrupnih ulicah. Fred lekarno, papjrtu-co, delavnico sedlarja in h" "avničarja se je ustavljala in trgovci so prihajal, da sprejmejo naročila obeh gospa in se nato spet vračali z zavitki in steklenicami ter jih metali na sedež k Libertu, oblečenem v svoji dolgi livreii. In tako je bil njun pogovor pravi razgovor žensk, ko si pripovedujejo na.izaupnejse stvari, pa to pripovedovanje prekinjajo s svojimi hišnimi opravki. Kočija se Je ustavila tudi pred slaščičarno, kjer sta naročali razne stvari za nedeljo, in tu se jima je približal tudi sodnik Delcrous. oblečen praznično in z rokavicami n‘J rokah, bleščeče brade in zob Že vee mesecev ni bil v Uzellesu in prav tedaj je hotel naglo pokositi in se nato z vlakom odpeljati h gospema, da ju zaprosi nekaj zelo resnega in nujnega.
»Dobro, stopite potem v kočijo in kosite pri nas!« je dejala mati, in sodnik je ves vesel sedel njima nasproti, vse tiste kupe zavojev. Lydija je bik zmedena, ker se je sedaj prvič sešla z enim njihovih nekdanjih prijateljev, zato je. opazujoč male ploščice na šipah črne in prašne slaščičarne, vprašala z narejenim zanimanjem: »Tu torej vi jeste?« um ii—mmim 'Pi m 11111................11 iurnr
Ko se bodo pogovarjale zvede
med seboi
UČENJAK PRED NAJVEČJMI PROBLE MOM BODOČNOSTI. — OPTIMISTIČNA NAZIRANJA.
Valovi radia bi utegnili biti prvo sredstvo. s katerim bi morda mogli dajati znake na ogromne daljave ozvezdnega prostora. Nekateri učenjaki zanikajo to možnost, drugi pa ji zopet pripisujejo vso bodočnost, in prav v tem je misterij opti mističnega naziranja.
V	nekem znamenitem ameriškem znan stvenem časopisu je bila objavljena razprava o medzvezdnem prometu. Tu piše med drugim: Če je med miljardami zvezd ena, ki ima kot naše solnce ce o vrsto pla netov. tedaj bi smeli sklepati, d;i je vsaj na enem teh planetov temperatura, ki omogoča rastlinsko in živalsko življenje. Če je torej nekje izven zemlje v vesoljnem prostoru življenje, bi bila tudi dana možnost, da pridemo kdaj s posredovanjem radia v zvezo z razumnimi bitji.
Kako razburljiv bo trenutek, ko se bo dosegla prva zveza v medsvetovnem pro štoru. Človeštvo ne bo nikoli doživelo nič večjega. Prvo vprašanje po ugotovitvi take zvezde pa bo, kako najti medsebojni jezik, da se bodo planeti sporazu mevali med seboj. Tudi to ni nepremostljiva zapreka. Vsekakor bo mnogo lažje, kot je bilo citati stare egipčanske hieroglife in asirske klinopise v jezikih, ki so že zdavnaj izumrli. Pri medplanetarnem pogovoru po radiu bodo na tej kakor na oni strani živa in visoko naobražena bitja, ki bodo drugo drugemu pomagala pri sporazumevanju. Vzemimo za primer, da se bomo nekega dne sporazumeli s temi izven zemeljskimi ljudmi ter jih vprašali kakšna je njihova podoba. V tem pogledu moramo dati domišljiji prosto pot, da si po svoje naslika ta razumna bitja, kajti znanost nam ne more dati odgovora. In če vprašamo t;, bitja, kakšna so. ali so podobna nam ljudem, ali pa rakom, ah celo morda bodeči lupini kostanja. Ali ni morda mogoče, da dobimo zvezo s kakšno žuželko, ki modro misli ali s kakšno rastlino, ki je boli razumna in pametna, kakor današnji človek na zemlji.
Pri vsem tem pa moramo upoštevati neke pogoje. Če bo naš sosed Mars oni planet, s katerim bomo stopili v zvezo, bodo brezžični znaki potovali 2 minuti od zemlje do njega in narobe. Radiofonski valovi so namreč neke vrste svetloba, a ta hiti s hitrostjo 300.0(X> kni na sekundo. Če računamo astronomsko, nam je planet Mars zelo blizu. Če pa bi hoteli dajati znake na kakšno zvezdo v ozvezdju Herkula. bi brezžični valovi od nas do nje potovali, pomislite — 40JKK) let! In na odgovor bi morali čakati tudi 40.000 let. Že iz ene same številke spoznamo,
da se nam tudi s pomočjo tako zelo hitrih radiofonskih valov ne bo mogoče kar razgovarjati s prebivalci oddaljenih zvezd. Omejiti se bomo morali na majhno število ozvezdij, ki so nam zelo blizu in kamor radiofonski valovi potujejo samo nekoliko et. Čas nam bo torej v praksi onemogočal vsako normalno pogajanje s prebivalci na zvezdah.
Kdo ve, kaj bo čez 40.000 let tla zemlji? Kako dolgo bo še približno trajalo organsko življenje na ujej? To je odvisno od našega solnca. Predvsem nam mora še nadalje dobavljati ono točno nepreve-liko in nepremajhno količino toplote, ki je potrebna, da se temperatura na zemlji ne dvigne nad 65 stopinj C nad ničlo in ne zleze živo srebro 75 stopinj C pod ničlo. če pomislimo, da je na neštevilnih zvezdah temperatura okoli milijona stopinj in da v medzvezdnem prostoru znaša več sto stopinj pod ničlo, potem spoznamo. da zavisi naše življenje od sprememb topline v razsežnosti borih 140 stopinj C.
Za enkrat se nam ni ničesar bati, kajti temperatura na zemlji je že več milijonov let stalna in bo nedvomno ostala stalna še precej milijonov let. Med tem časom pošilja solnce na vse strani v vesoljni prostor svoje žarke. Pri današnjem izžarevanju solnca se uničuje 360 milijard ton solnčne snovi na dan. To je ogromna masa, toda v primeri s solnčno maso je trohica, ki sploh niti v mnogih milijonih let ne pride v poštev. Dejstvo pa je, da je naše staro solnce danes za 360 milijard ton lažje, kakor je bilo včeraj. Po našem merilu tako shiijšanje ne more dolgo trajati, toda po astronomskem merilu je zadeva vse drugačna;
Učenjaki nas uče in ni dvoma, da je solit ce umirajoča zvezda. Leto za letom izgublja nekaj svoje teže, kar pomeni izgubo privlačne sile in moč izžarevanja. Priznati moramo, da se bo zemlja vedno bolj oddaljevala solncu in bo torej dobivala manj solnčne toplote. (Drugi trdijo spet nasprotno, da se bo približevalo.) Vrhu tega bo solnce samo postajalo čedalje hladnejše in bo torej človeški rod poginil od mraza. Toda kakšen bo človek čez milijon let? če bo tako naglo kopičil znanje, kakor od Kolumba do danes, potem si kulturne stopnje bodočega človeka niti zamisliti ne moremo. Če ne bo morda kakšna katastrofa uničila vseh ljudi ali onemogočila nadaljnjega napredka, ljudje ne bodo morda samo poznali smisla svojega življenja in vsega vsemirja, marveč bodo znali tudi vladati vsemu
vsemiru in regulirati gibanje zemlje in nebesnih teles. Šele tedaj bo človek pravi vladar narave.
Siovenjgradec
Uršlja gora vabi. Misiinska podružni-! ca Slovenskega planinskega društva v Slovenjgradcu sporoča vsem ljubeteljerr naših planin, da je koča na Uršlji gori odprta in da bo od 19. tm. dalje stalno oskrbovana. Kdo še ne pozna enega najlepših razgledišč naših planin? Kdo še ni videl zanimive slovenske romarske cerkve na gori, ta naj pride in naj ne zamudi tega izrednega užitka. Uršlja gora je zlasti Mariborčanom tako blizu in jih tako iskreno vabi. Znižana oziroma polovična vožnja po železnici in lahki, približno 4-urni dostopi iz Slovenjgradca, Rimskega vrelca, Šoštanja, črne, Mežice, Prevalj in Guštanja so ugodnosti, ki jih nudi Uršlja gora. Izredno zanimive
kombinacije za nekajdnevne izlete preko Pohorja ali nadaljevanje na ponosno Pe' co. košato Oljševo, divjo Raduho. Logarsko dolino ali v solnčne Golte, vsega se lahko naužijete, ko ste preživeli nekaj ur na. Uršlji gori. Še vse premalo poznata0 ta del tako lepe slovenske zemlje, čeprav je Mariboru tako zelo blizu. Zato vabimo zlasti Mariborčane v obmejni planinski raj.
Na vlaku.
Ko pride v kupe sprevodnik in zahteva vozne listke, je neki profesor zaman brskal lio vseh žepih, da bi našel svojo vozno karto.
Sprevodnik:	Pridem	pozneje. £•
profesor.
Profesor: Je že prav. toda če listka ne najdem, ne vem na kateri postaji moram izstopiti.
Razno
ZA MATERINSKI DAN vam nudi najboljša in cenejša darila slaščičarna J. Pelikan, Gosposka 25.	2036
TRAJNI KODRI
že od Din 80.— naprej. Salon Mrakič, Cankarieva ulica l. Kralja Petra trg 4. Spec. barvanje las svetovno znanih tvrdk po najsolidneiših cenah. _____________ 1935	_	_________
ČEVABClCl. ražnjiči, bržole in morske ribe se pečejo na žari (gradelc) vsaki dan in ob vsaki uri sveže v restavraciji Novi svet« (prei Halbvvldl). 2011
Posest
LEPO POSESTVO
pri Mariboru poceni prodam-Marija Brus. Maribor. Mlinska ul. 9, dvorišče. 2037
Prodam
Kupim
KNJIŽICE
Zadružne n-.-podarske bani e in Mestne hranilnice se kupijo. Ponudbe pod -Gotovina 1« na upravo Večernika«. 2021
Sianov&nie
TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico oddam s 15. majem. Naslov v upravi Veccr-nika«. .	202?
Sobo odda
LEPO CISTO SOBO
oddam, v centru. Stolna 1-1. 2038
__ Službo fSČe
KUHARICA
išče mesto s 15. majem. Vprašati pri ing. Petričku, Cvetlična ul. 18.	2035
Vsžed
prodani poceni okoli 400 rab' jenih, novopocinkanih vrce^ za mleko različn h velikost', dalic Astra-stroj za surovo maslo, malo topilno naprav0 za sir, hladilnik in ba7en micko Železno blagajno, p8r' ni kotel in bencinmotor.
^ernhard Ado^
Maribor, Aleksandrova
aaaaaaaaaa.aaaaaaA^t
Kupujte svoje po* trebičine pri nažih inserentih i
VEČERNA OBLEKA
poceni na prodaj, ilišnica, Gregorčičeva 26.	2039
STELAŽE
za prodajalno, dobro onranje-nc, odda po zmerni ceni. M. Berdajs, Maribor. Vetrinjska ul. .30.	2006
Službo dobi
BRIVSKEGA POMOČNIKA,
samo starejšega, sprejme salon Mrakič, Cankarieva ul. 1.
2054 __________
PRIDNA KUHARICA
katera tudi gleda na red v stanovanju, dobi takoi službo. M. Berdajs, Maribor. Trg svo hode 6.	2005
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti je,»Veternik1*.
2e to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mo^cl uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj ial pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-černlkovih" malih oglasih. „Vočernik“ dela za Vas. delajte Vi zanj
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaj'ate!b
m urednik: RAD1VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik