CELJSKI TEDNIK
CEUE, 24. JULIJA 1959
Leto X., štev. 29.
LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD-
JETJE .CELJSKI TISK«
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIl
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOT
TRG 5 — POSTNI PREDAL 16 — TELEFON
UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLAS-
NEGA ODDELKA 25-23 — TEKOČI RAČUN
PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-654
- IZHAJA OB PETKIH — LETNA NAROČ-
NINA 500, POLLETNA 250. ČETRTLETNA
125 DIN - POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 DIN
ROKOPISOV NE VRAČAMO
Planinsko slavje
na MeninI
Čeprav je bila v nedeljo Menina
planina zavita v meglo in je ves
dan več ali manj deževalo, se je na
Smrekovcu. 1508 metrov visokem
vrhu, zbralo več sto ljubiteljev na-
rave in gora. Prišli so iz Tuhinjske
doline, Kamnika, Zadrečke in Sa-
vinjske doline, iz Šoštanja, Celja
in Ljubljane, da bi na skupnem pla-
ninskem slavju počastili spomin ti-
stih borcev, ki jih je planina vzela
v svoje naročje in hkrati izročili
namenu nov in lep dom planinske-
ga društva v Gornjem gradu.
Slavnost se je začela pri spome-
niku, kamor je med drugim prišla
tudi partizanska patrulja iz Tuhi-
nja. Po pozdravnih besedah tova-
riša Zagožna, sta o srečanju šta-
jerskih in kranjskih partizanov na
Menini govorila zastopnika Zveze
borcev iz Kamnika in Gornjega gra-
da. Zatem pa je predsednik Central-
nega komiteja Ljudske mladine Slo-
venije Tone Kropušek odkril spo-
menik, na čast in v spomin vseh
tistih, ki jim je Menina planina da-
jala v času ljudske revolucije dom
in zavetje, ki so se tu zbirali in
borili in dali svoja življenja. Na le-
pem spomeniku, ki stoji ob robu
gozda je napisano: »1941 — 1945
Stoterim mrtvim a nesmrtnim bor-
cem, ki jih je v naročje vzela Me-
nina.«
Takoj za to slovesnostjo se je več
sto obiskovalcev planine zbralo
okoli nove postojanke. Tu je naj-
prej o gradnji in pomenu lepega
doma spregovoril predsednik gor-
njegrajskega planinskega društva
tovariš' Tratnik, za njim pa je za-
stopnik Planinske zveze Slovenije
Mirko Fetih izročil namenu prekra-
sen dom. Pri tej slavnosti je prire-
ditelj presenetil navzoče še s staro
navado, s kruhom in soljo.
Po vseh krajih veličastne prireditve
TE DNI SMO PO VSEJ NAŠI REPUBLIKI PRAZNOVALI
DAN VSTAJE — 22. JULIJ. ISTOČASNO S PRAZNOVANJEM
TE POMEMBNE OBLETNICE PA SO PREBIVALCI CELJSKE
OBČINE POČASTILI ŠE SVOJ PRAZNIK 20. JULIJ, KOT SPO-
MIN NA USTANOVITEV I. CELJSKE ČETE. VELIČASTNE
PROSLAVE V POČASTITEV DNEVA VSTAJE IN KRAJEVNE-
GA PRAZNIKA PA SO PRIPRAVILI TUDI V PREBOLDU.
SICER PA SMO IMELI V TEH DNEH TOLIKO PROSLAV IN
PRIREDITEV, DA BI O VSAKI POSEBEJ TE2K0 PISA-
LI. NA VSEH TEH MOGOČNIH PROSLAVAH SO POČASTILI
JUBILEJNO LETO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE IN
POUDARJALI ODLOČILNO VLOGO KOMUNISTIČNE PAR-
TIJE V BORBI ZA SVOBODO IN V BORBI ZA USTVARI-
TEV IN KREPITEV NOVIH DRUŽBENIH ODNOSOV.
Številne so bile žrtve
v vrsti proslav, ki so bile v Ce-
lju, je bila tudi žalna svečanost pri
spomeniku padlih borcev na Slan-
drovem trgu. Razen najvidnejših
predstavnikov političnega, javnega
in kulturnega življenja Celja in
njegovega okraja se je komemora-
cije udeležil tudi član Izvršnega ko-
miteja CK ZKJ tov. Franc Lesko-
šek-Luka. Po himni, ki jo je zaigrala
godba na pihala »France Prešeren«
je imel spominski govor predsednik
občinskega odbora Zveze borcev
tov. Franc Mavec. Pri tem je med
drugim dejal: »Praznika mesta Ce-
lja ne bi mogli proslaviti dovolj
svečano, če se ne bi zbrani na tem
mestu ob spomeniku poklonili ti-
sočem znanim in neznanim mrtvim
junakom, ki so v narodnoosvobo-
dilnem boju položili temelj za bolj-
še in svobodno življenje delovnih
ljudi in narodov naše dežele. Ta
dan naj nas, prebivalce tega lepega
mesta ob Savinji preveva ponos, da
smo tudi mi in še zlasti delavski
razred in delovni ljudje Celja pri-
spevali in da še dajemo po svojih
močeh svoj delež za ustvaritev in
napredek jugoslovanske socialistič-
ne skupnosti.
Številne so bile žrtve, ki jih je
Celje z okolico dalo zlasti v prvih
letih osvobodilnega boja. Žrtve in
ta spomenik J tukaj nas spodbujajo
k predanosti za našo socialistično
stvar. Mi, ki danes uživamo vašo
slavno dediščino in^. zavestno dalje
razvijamo sadove vaših žrtev, vam
obljubljamo, da bomo ostali vaši
vredni nasledniki...«
V drugem delu žalne svečanosti
je nastopil še moški zbor, nadalje
članica Celjskega gledališča Nada
Božič-Belakova z recitacijo, godba
itd. Po položitvi vencev je desetina
celjske garnizije JLA izstrelila čast-
no salvo. Odtod so tudi člani šport-
nih kolektivov odnesli k ostalim
spomenikom in spominskim ploščam
lovorjeve vence.
Spominslca plošča Vedenikovim
žrtvam
Lepo obiskana je bila tudi slav-
nost, ki jo je v nedeljo popoldne
pripravila osnovna organizacija ZB
Ostrožno-Lopata v Celju, ko je na
Vedenikovi hiši odkrila spominsko
ploščo štirim žrtvam te družine.
Po Internacionali, ki jo je za-
igrala godba na pihala, in pozdrav-
nem govoru zastopnika osnovne
organizacije Zveze borcev tovariša
Gruberja je o pomenu vseh borbe-
nih praznikov, ki jih praznujemo v
juliju in nadalje o jubilejnem letu
Zveze komunistov spregovoril pi-
satelj Fran Roš. Tako se je spomnil
dneva borca, ustanovitve I. celj-
ske čete, dneva vstaje slovenskega
ljudstva itd. V nadaljevanju govo-
ra pa je orisal življenjsko pot Vede-
nikove družine, zlasti pa pot in
težko usodo štirih njenih članov, ki
so žrtvovali življenja v času ljud-
ske revolucije, oziroma po njej. Za-
tem je tovariš Roš odkril spomin-
sko ploščo, ki bo pričala poznejšim
rodovom, da je Vedenikova hiša že
v prvih dneh okupacije postala ža-
rišče upora na tem območju celj-
skega mesta in da je v veliki borbi
za svobodo dala štiri življenja.
Drugi del programa so izpopolnili
še pevci in recitatorji.
Osemdeset stanovanj za bivše borce
Takoj po žalni svečanosti pred
spomenikom je bila skupna slav-
nostna seja občinskega ljudskega
odbora in Občinskega odbora Zveze
borcev Celje. Sejo je začel predsed-
nik občine tov. Franc Rupret, ki je
med drugim pozdravil narodna
heroja tov. Franca Leskoška-Luko
in Ivana Kovačiča-Efenka, nadalje
častne meščane Staneta Kokalja,
inž. Blaža Pristovška, Frana Roša,
Franca Kača in Janka Orožna, so-
ustanovitelje in preživele borce
L celjske čete, zastopnike političnih
in družbenih organizacij, ljudske
odbornike itd. V tem delu zaseda-
nja so vsi navzoči z enominutnim
molkom počastili spomin umrlega
častnega meščana Martina Plan-
karja.
Slavnostni govor ob prazniku
celjske občine in dnevu vstaje je
imel predsednik Franc Rupret. Ko
je govoril o pomenu obeh prazni-
kov in ko je poudaril velik napre-
dek, ki smo ga dosegli v letih po
vojni je dejal: »Zavedati se mo-
ramo, da nam je vse to prinesla
revolucija, ki jo je začela in vodila
Komunistična partija. Prav zato do-
biva ob letošnjem jubilejnem letu
Zveze komunistov tudi naš praznik
svoj glavni pomen.«
Drugi del svojega govora je tov.
predsednik posvetil razvoju in na-
logam lokalne samouprave, kot
glavnemu činitelju pri reševanju
vseh problemov.
V drugi točki dnevnega reda
slavnostnega zasedanja je sprego-
voril odbornik in sekretar občin-
skega komiteja Zveze komunistov
Cveto Pelko, ki je poudaril, da je
posebna anketa organizacije Zveze
^borcev pokazala, da je v Celju 80
'bivših borcev, ki nimajo urejenih
stanovanjskih razmer. Ob tej ugo-
tovitvi so odborniki z odobravanjem
sprejeli predlog, da naj se do leta
1961 zgradi in dodeli 80 stanovanj
tem borcem. Po programu bodo le-
tos dogradili 20, v ostalih dveh letih
pa po 30 stanovanj. Del sredstev
za to gradnjo bo namenil občinski
kreditni sklad, drugi del pa gospo-
darske organizacije.
Končno so odborniki sprejeli še
predlog predsednika sveta za grad-
nje in komunalne zadeve tov. Rada
Jenka o začetku del na bodočem
celjskem gospodarskem in kultur-
nem centru. Tako so sklenili, da se
kompleks med Mariborsko cesto,
savinjsko železnico in Drapšinovo
cesto določi za bodoči gospodarski
in kulturni center. Da bi zgraditev
tega območja pospešili, so naročili
pristojnemu oddelku, da do konca
oktobra pripravi program izgradnje
in nadalje, da do istega roka raz-
piše javni natečaj za urbanistično
rešitev tega območja.
Na koncu zasedanja je znova
spregovoril predsednik Franc Ru-
pret, ki je vsem navzočim In vsem
prebivalcem celjske občine čestital
k , občinskemu prazniku in dnevu
vstaje.
NA TREH ZGODOVINSKIH KRAJIH
Poški Kozjak« Frankolovo,
Gračnica
v nedeljo so v okviru praznika
Celja bile svečanosti na Paškem
Kozjaku, kjer je odkril spominsko
znamenje in o pohodu XIV. divizije
govoril narodni heroj Ivan Kovačič-
Efenko.
VRNILI SO SEi
V ponedeljek so se vrnili mladin-
ci in mladinke iz Bohinja, kjer so
bili na desetdnevnem seminarju za
voditelje mladinske organizacije na
osemletkah. Iz Celja se je seminar-
ja udeležilo 6 članov, ki so se vr-
nili navdušeni in polni novih idej
za poživitev mladinskega dela. Se-
veda so prinesli domov tudi nekaj
prask, a kaj bi to, saj jih vežejo s
spomini na deset plodnih in lepih
dni.
Kot vsako leto, je bila spominska
svečanost tudi na Frankolovem, ki
so jo letos združili z razvitjem dru-
štvene zastave, udeležencem je go-
voril predsednik občinskega odbora
Zveze borcev tov. Mavec.
Na dan vstaje so bile svečanosti
v različnih krajih. Zelo uspeli pa sta
bili proslavi na Pohorju in ob Grač-
nici. Ob Gračnici je mladina pred-
vojaške vzgoje rekonstruirala boj
med XIV. divizijo in okupatorjevimi
silami, ki so hotele preprečiti zma-
govit pohod partizanov na Štajer-
sko.
Za polovico več
v desetih dneh, od 1. do 10. ju-
lija, je II. celjska mladinska delov-
na brigada »Tončke Cečeve« doseg-
la izredne uspehe. Brigada dela na
avtocesti na odseku Trupale—Niš
in šteje 106 članov.
V tem času so mladinci z rokami
premetali 1883 kubičnih metrov reč-
nega peska in stovorili s kamionov
ter splanirali 4000 kubičnih metrov
peska. Delovni načrt so dosegli s
152%.
Mimo delovnih uspehov so zabe-
ležili še nekaj drugih. Dvanajst
mladincev so predlagali v Zvezo
komunistov, udeleževali so se raz-
nih predavanj in z mednarodnim
oddelkom Izraelcev so pripravili sa-
mostojen skupni nastop. Priredili so
tri rokometne tekme, osem odboj-
karskih, eno strelsko, devet šahov-
skih in pet nogometnih tekem. Vseh
teh tekem se je udeležilo 122 briga-
dirjev.
Svet naselja je imenoval brigado
za najboljšo v naselju glede na
marljivost in disciplino. Glavni štab
mladinskih delovnih brigad v Nišu
pa za četrtič udarno in enkrat po-
sebej pohvaljeno.
Mladinci pa se še niso zadovo-
ljili. Zdaj so sklenili, da si bodo
prizadevali za prehodno zastavico
glavnega štaba — kar je največje
priznanje na vsej trasi.
Vsi na Trojane
Celjska brigada bo pričela z delom
Dne 1. avgusta bo začela na od-
seku avtoceste Maribor—Ljubljana
na trojanskem klancu delati mla-
dinska delovna brigada »Borisa Ki-
driča«. Brigada je v glavnem že
sestavljena in sprva je ostalo mno-
go prijavljencev razočaranih, ker
je bilo število udeležencev omejeno.
Zdaj smo zvedeli razveseljivo vest.
da se je delovno področje za celj-
sko brigado razširilo in bo mogo-
če sprejeti še nekaj prijavljencev.
Vsi, ki bi hoteli še vedno v brigado
»Borisa Kidriča«, se naj pismeno
ali osebno javijo na Občinski ko-
mite Ljudske mladine Slovenije v
Celju, Kajuhova 1.
Velike svečanosti v Preboldu
Prebold, 22. julija. — V OKVIRU ENOTEDENSKEGA
PRAZNOVANJA KRAJEVNEGA PRAZNIKA IN DNEVA VSTA-
JE SLOVENSKEGA NARODA JE BILO DANES TU VELIKO
SLAVJE, KI SO SE GA POLEG OKROG DVATISOCGLAVE
MNOŽICE UDELEŽILI: ČLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA CK
ZKJ FRANC LESKOŠEK-LUKA, PREDSEDNIK IN PODPRED-
SEDNIK OZZ V CELJU FRANC LUBEJ IN FRANJO JERAJ
TER DRUGI NAJVIŠJI PREDSTAVNIKI POLITIČNEGA IN
JAVNEGA ŽIVLJENJA ŽALSKE OBČINE.
P« tem, ko so izročili svojemu
namenu nov gasilski dom, čigar
temeljni kamen je bil postavljen
pred petimi leti, ter odprli nov
poštni urad, ki se priključuje štiri-
desetim novim poštnim uradom,
zgrajenim po osvoboditvi, je imel
Franc Lubej, preden je prerezal vrv
pred vhodom v nov zadružni dom,
slavnostni govor, v katerem je med
drugim dejal:
»Otvoritev tega doma pada v čas,
ko širom po naši domovini dosega-
mo velike proizvodne rezultate. Z
otvoritvijo se sedaj tudi vi vklju-
čujete v velike akcije. Ta dom po-
meni velik gospodarski in kulturni
napredek vašega kraja. Vsi skupaj,
predvsem pa vi, ste lahko na ta
objekt ponosni, mi pa želimo, da
bi Tam čim bolje služil, da bi po-
menil nadaljnjo gospodarsko kre-
pitev in kulturni razvoj vašega
kraja.«
Ko je govoril o doseženih rezul-
tatih v kmetijstvu, je dejal: »Tudi
vi ste v sklopu splošnih jugoslo-
vanskih naporov za napredek kme-
tijstva ogromno dosegli. To izpri-
čujejo konkretno pridelki v žitari-
cah in dalje, nasadi hmelja. Mi smo
v jugoslovanskem merilu letos očit-
no prelomili s staro prakso in tra-
dicijo majhnih povprečnih hektar-
skih pridelkov. V žitih smo dosegli
take rezultate, da smo lahko nanje
ponosni in jim še pred leti mnogi
sploh ne bi verjeli. Danes ni treba
več uvažati žita, osamosvojili smo
se v proizvodnji masti. Vse to po-
meni ne samo afirmacijo socialistič-
nega sektorja v kmetijstvu, temveč
tudi hiter napredek v splošnem go-
spodarskem stanju naše skupnosti,
to pa pomeni Istočasno nenehno ve-
čanje dohodka in s tem standarda.«
Potem je tovariš Lubej govoril
o bodočih nalogah ter rekel: »Prav
letošnji rezultati v proizvodnji so
nam pokazali, kako velike so naše
rezerve v kmetijstvu. Ogromni zem-
ljiški potencial, s katerim razpola-
gamo, ustvarja vse pogoje za naglo
večanje hektarskih pridelkov, za iz-
boljšanje njih kvalitete, predvsem
pa daje možnosti za hitrejši na-
predek v živinoreji. Podatki kažejo,
da bi na naših površinah lahko go-
jili vsaj enkrat toliko živine. S tem
bi izboljšali proizvodnjo hmelja, saj
bomo imeli več naravnih gnojil, da-
lje pa bo višji dohodek v mleku.
mesu itd. Danes mora vsak kmeto-
valec do skrajnosti izkoristiti vse
možnosti v živinoreji, če hoče do-
bro gospodariti v poljedelstvu. To
pa pomeni, da mora iz njive ali
travnika iztisniti vse, kar se da,
z maksimalnimi agrotehničnimi
ukrepi. Naš akcijski program si je
za osnovo začrtal prav te naloge.
Naše zadruge bodo tu imele ogrom-
no dela.«
Ob koncu je tovariš Lubej govoril
še o kooperaciji, pri čemer je po-
udaril, da kooperacija zadruga-kmet
ni samo politična krilatica, temveč
gospodarska nujnost. Zato bo še
vnaprej ostala ena izmed osnovnih
oblik' zadružništva.
Po končanem govoru je vodstvo
zadruge poskrbelo za kratek, pri-
srčen kulturni spored v novi kino-
dvorani, ki je bila zasedena do
kraja. Izvajali so ga najmlajši člani
zadruge. Nato pa so goste povabili
na zakusko
KRAJEVNI PRAZNIK PREBOLDA
SPORED ZA SOBOTO IN NEDELJO
SOBOTA. 25. JULIJA:
Ob 9. uri: Otvoritev novih obratnih prostorov podjetja
»Konfekcija*
Ob 15. uri: Tekmovanje v nogometu
Ob 20. uri: Telovadna akademija pri bazenu Partizana
Ob 20.30: Kresovanje
Ljudsko rajanje pri bazenu
NEDELJA. 26. J V L! J A:
Oh 5. uri: Budnica
Ob 10. uri: Slavnostna otvoritev nove cinemascopske dvo-
rane v zadružnem domu
Ob 14.30: Veliko politično in kulturno zborovanje
Obdobje lepega in toplega vre-
mena.
2CELJSKI TEDNIK — štev. 29. — 24. julija
Vsako stanovanje
ki ga dobimo z boljšo
organizacijo velilco pomeni
Na zadnjem zasedanju obeh zbo-
rov OLO Celje so odborniki odo-
brili spremembo družbenega pla-
na v poglavju graditeljstva. Gre
predvsem za to, da bi s pomembni-
mi organizacijskimi in investicijski-
mi ukrepi graditeljstvo osvobodili
primitivizma, ki ga trenutno še naj-
bolj hromi. Tedaj so se zedinili, da
je rešitev v ustanovitvi poslovnega
združenja za graditeljstvo v celj-
skem okraju. V to se bodo vključi-
li: gradbeno podjetje, projektivne
organizacije, gradbena obrt, indu-
strija gradbenega materiala in kot
organizator in osnovni investitor
gradenj v celjskem okraju Biro za
stanovanjsko izgradnjo.
ENOTNA GRADBENA POLITIKA
Raznolikost, ki je vladala v gra-
diteljstvu doslej, je nevzdržna. V
vsaki občini — v vsaki vasi celo —
so gradili drugače. Gradnje so se
kopičile na isti čas, nastajale so te-
žave z dobavo materiala, načrti in
podobno. Kompleksno načrtovanje
gradenj in naročila za daljša ob-
dobja bi se s tem v celoti spreme-
nila. Zato so na zadnjem posveto-
vanju predsednikov občinskih ljud-
skih odborov sklenili, da bo grad-
bena politika v celjskem okraju
enotna. Biro za stanovanjsko iz-
gradnjo se bo glede tega posebej
povezal z vsemi občinami.
REŠITEV ZA GRADBENO
INDUSTRIJO
Uspešnejše gradnje si ne moremo
zamisliti brez tesnega sodelovanja
gradbene industrije z gradbeno ope-
rativo. Na posvetovanju predstavni-
kov podjetij gradbene stroke, ki je
bilo pretekli teden, so pozdravili za-
misel o ustanovitvi telesa, ki bo
vezalo gradbeno stroko v celoto. Saj
je raztrgana gradnja imela slabe
posledice tudi za industrijo gradbe-
nega materiala, ki je enkrat imela
polna skladišča in finančne težave,
drugič pa ni mogla zadovoljiti naj-
nujnejših potreb. S tem, da bo zdru-
ženje vodilo tudi politiko najkorist-
nejših investicijskih vlaganj v gra-
diteljstvu (združevanje sredstev,
gmotno sodelovanje občin in po-
dobno), ustanovitev združenja dobi
še en pomen.
NAČRTOVANJE ZA DALJŠE
OBDOBJE
V sistemu, kjer je vsaka stavba
drugačna je bilo učinkovito načrto-
vanje praktično onemogočeno. V
tem, da so v celjskem okraju osvo-
jili pet osnovnih tipov stanovanj-
skih stavb in načelo, da se drugačne
stavbe ne bodo mogle graditi, je
še ena pridobitev. Tako namreč od-
padejo vse nevšečnosti okoli izde-
lave načrtov, kar je gradnjo mno-
gokrat precej zavleklo in istočasno
s tem, da so tipi projektirani na
razmeroma nizkih obračunskih
vrednostih, nastane nova možnost
za čim bolj koristno porabo sred-
stev za gradnjo stanovanj.
OD 1960. LETA NAPREJ
Sistema kooperacija v gradbeni
stroki ne bo moč speljati kar čez
noč. Zato je umestna odločitev, da
bodo gradnje do konca leta tekle,
kot so zamišljene. Ta čas pa se
združenje mora utrditi in s temelji-
timi operativnimi načrti pripraviti
naslednjo gradbeno sezono. Grad-
binci se pri tem zavzemajo, da bi
postopoma prešli na gradbena na-
ročila za daljše obdobje. To bo z
novim sistemom dejansko možno.
BESEDA VOLJENIH ORGANOV
ŠOŠTANJSKA OBČINA - V LUČI DELA IN NAČRTOV
Predsednika občinskega ljudskega
odbora v Šoštanju Staneta Ravljena
sem našel sredi dela pa tudi obču-
dovanja ene zadnjih zdaj ustvar-
jenih mojstrovin kiparja Ivana Na-
potnika. Zato ni naključje, da so
bile prve besede posvečene umetni-
ku. šoštanjskemu rojaku in njego-
vemu delu, pozneje pa sva zašla še
na področje dela ljudskega odbora.
Letos dograjujemo dvorazredno
osnovno šolo v Paki pri Velenju,
nekoliko pozneje, je začel pripove-
dovati tov. predsednik, pa bo iz-
ročena namenu še osnovna šola v
Velenju. Okoli 4 milijone dinarjev
pa bomo izdali tudi za začetek del
pri gradnji šole v Belih vodah...
Te dni bomo dobili z otvoritvijo
prostorov obratne ambulante, reše-
valne postaje in drugih enotno usta-
novo v Velenju. Proti koncu leta se
bo tem institucijam pridružila še
lekarna.
Zelo smo veseli, da dela pri re-
gulaciji Pake dobro napredujejo.
Letos bo Paka regulirana do jezu
Tovarne usnja, morda pa še više,
drugo leto pa pride na vrsto naj-
težja etapa, to je regulacija okoli
300 metrov dolge struge čez mesto
Šoštanj. Ta dela bodo zahtevala
večje stroške predvsem zaradi grad-
nje dveh mostov in drugih objek-
tov.
Za Šoštanj in Šaleško dolino bo
velika pridobitev tudi bencinska čr-
palka, ki bo stala ob Kajuhovi ce-
sti ter bo imela zraven tudi ser-
visno delavnico. Dela zanjo so se
že začela.
V	teku je nadaljnja modernizacija
ceste Šoštanj—Topolšica ter adap-
tacija Kajuhovega doma. Z njim
bomo dobili v Šoštanju, upajmo da
že na začetku oktobra, primerno
urejen hotel z restavracijo, kavar-
no, pivnico, vrtom in dvanajstimi
sobami za goste.
Konec avgusta bomo prestavili
kino v dvorano Svobode, v dose-
danji kinodvorani pa uredili menzo
za družbeno prehrano. Prestavitev
kina v dom Svobode je le začasnega
značaja. Pozneje bomo tako dvo-
rano uredili v sindikalnem domu,
ali pa kje drugje.
Bolj resno smo se lotili tudi grad-
nje zimskega plavalnega bazena. V
ta namen smo ustanovili gradbeni
odbor, ki je že naročil izdelavo na-
črtov. V načrtu je zimski, pokriti
bazen, vendar bomo v prvi fazi
ostali pri odprtem. Toplo vodo bo-
mo dobivali iz termoelektrarne. Za-
nimivo je, da so analize pokazale,
da je ta voda najbolj primerna. Ce
bo šlo vse po sreči, se bodo grad-
bena dela za bazen začela že spo-
mladi prihodnjega leta.
V	teku je nadaljnja moderniza-
cija ceste v Velenju od železniške
postaje dalje.
Pri gradnji novih stanovanj do-
segamo lepe uspehe ne samo v Ve-
lenju, temveč tudi v Šoštanju. Ta-
ko gradi Tovarna usnja 12 stano-
vanj, Gradbenik 11, Termoelektrar-
na pa 2 stolpnici s 36 stanovanji,
ki bosta imeli še štiri lokale za sla-
ščičarno, prodajalno kruha, mlekar-
no in mesnico. Tako bo tu nastal
nov šoštanjski preskrb ovalni cen-
ter. Resno pa tudi razmišljamo, da
bi prihodnje leto začeli z gradnjt
27 stanovanj za potrebe prosvetnih,
zdravstvenih in občinskih delavcev
ter uslužbencev.
Končno pa se lahko pohvalimo Se
s prvimi rezultati na področju pre-
skrbe. Dostavo mleka v Šoštanj je
zdaj uredil obrat Ravne; sadja in
zelenjave je na trgu več kot prejš-
nja leta. Nazadnje smo se še spo-
prijeli z ureditvijo razmer in pro-
izvodnje na kmetijskem gospodar-
stvu v Saleku. Tu imamo novega
upravnika. Naš cilj je, da izkoristi-
mo velike rezerve, ki jih ima to po-
sestvo, da povečamo proizvodnjo
vrtnin, zelenjave in zlasti še zbolj-
šamo živinorejo ...
Tako je tov. Ravljen pripovedo-
val o delu in načrtih ljudskega od-
bora šoštanjske občine. M. B.
Stane Ravljen
Petek, 1?. julija
FILM O ZDRAVLJENJU NAŠIH ATO-
MISTOV. Kakor poročajo, bo zgodba o
zdravljenju obolelih jugoslovanskih
atomskih strokovnjakov iz Vinče v pa-
riški bolnišnici posneta na filmski trak.
Film bo imel naslov >yeliko upanje«.
Sobota, 18. julija
POVEČANJE ENERGETIKE. V prvih
šestih mesecih letošnjega leta je ener-
getika znatno povečala svojo proizvod-
njo v primerjavi z istim razdobjem lan-
skega leta. Tako se je proizvodnja pre-
moga povečala za 13, nafte za 24 ter
električne energije za 14 odstotkov.
Nedelja, 19. julija
ZBOROVANJE V PODLIPOGLAVU. V
počastitev dneva vstaje je bilo v Podli-
poglavu pri Pugledu veliko zborovanje,
na katerem je govoril predsednik Iz-
vršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher.
Zraven tega so na Pugledu odkrili spo-
minski kamen na čast ustanovitve II.
grupe odredov.
Ponedeljek, 20. julija
IZVOZ SE JE POVEČAL. V prvem pol-
letju letos smo izvozili za 5.7 milijarde
dinarjev več blaga, uvozili pa za 5.2
milijarde manj kot v istem času lan-
skega leta.
Torek, 21. julija
IZREDNA SEJA IZVRŠNEGA SVETA
LRS. v počastitev dneva vstaje je bila
izredna seja Izvršnega sveta Ljudske re-
publike Slovenije, na kateri so sprejeli
odlok o postavitvi spomenika revolucije
v Ljubljani ter odločbo o nalogah in
imenovanju odbora za postavitev tak-
šnega spomenika. Za predsednika tega
odbora je bil imenovan tov. Franc
Leskošek-Luka.
Sreda, 22. julija
DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUD-
STVA. V počastitev vstaje je bilo po
vsej Sloveniji večje število proslav, pri-
reditev, izletov v partizanske kraje itd.
Ob spremembi finansiranja
stanovanjske izgradnje
Predlog zakona o spremembi
financiranja stanovanjske iz-
gradnje predvideva tolikšno
povečanje najemnine, da bo
krila mimo stroškov za uprav-
ljanje in redno vzdrževanje
stanovanj tudi stroške velikih
popravil in zagotovila nado-
mestilo za dotrajane stanova-
njske zgradbe. Osebam, ki so v
delovnem razmerju, bo dosled-
no izravnana razlika med sta-
ro in novo najemnino s pove-
čanim osebnim dohodkom.
Vsekakor bo to zmanjšalo
dohodke v sklade za stano-
vanjsko izgradnjo, ki so na-
stali iz prispevkov od osebnega
dohodka. Ta primanjkljaj bo-
do nadomestili z dodatnimi
sredstvi v breme splošne druž-
bene akumulacije — vsaj za
prvi čas, dokler ne bodo prišli
do izraza dolgoročni učinki
spremenjenega financiranja
stanovanjske izgradnje.
Nov zakonski načrt vsebuje
samo načelno vse vrste finan-
ciranja stanovanjske izgrad-
nje iz skladov za stanovanjsko
izgradnjo — občinskih in re-
publiških. Te sklade šteje za-
konski načrt za pravne osebe,
ki imajo svoje pravice in dolž-
nosti. Za izvor dohodkov v ob-
činske sklade navaja zakon
prispevek za stanovanjsko iz-
gradnjo ki ga pa ne plačajo
več delavci in uslužbenci iz
svojih osebnih dohodkov, tem-
več gospodarske organizacije
iz svojega dobička oziroma dr-
žavni organi in ustanove iz
svojega predračuna dohodkov
in izdatkov. Drugi dohodki v
občinske sklade ostanejo v
glavnem isti kakor doslej, le
da moremo prišteti med nove
vire dohodkov hišnino in amor-
tizacijo vrednosti zgradb v
družbeni lastnini.
Skladi za stanovanjsko iz-
gradnjo, ki jih bodo upravljali
organi družbenega upravlja-
nja, bodo financirali stanovanj-
sko izgradnjo s posojili. Po
smernicah ljudskih odborov bo-
do določali pogoje za posojila,
razpisovali zanje natečaje in
določali koristnike posojil po
najboljši ponudbi. Mimo daja-
nja posojil za izgradnjo ali na-
kup stanovanja, bodo omogo-
čili skladi tudi tako imenovano
predplačilo na stanovanjsko
pravico. S tem predplačilom bo
prosilec za stanovanje v naprej
plačeval vrednost amortizacije
stanovanja, ki je zanj določeno
predplačilo. Zatem ko bo dobil
stanovanjsko pravico, bo pla-
čeval stanovalec za toliko
manjšo najemnino, kolikor zna-
ša mesečna amortizacija, vse
dotlej, dokler ne bo izkorišče-
no celotno predplačilo.
Zakonski načrt predvideva,
da se bodo ustanovila posebna
podjetja za izgradnjo in pro-
dajo stanovanj.
Pričakovati moremo, da bo
prenos obveznosti za stanova-
njsko izgradnjo s podjetij in
ustanov na same državljane in
posebna podjetja, predvsem na
stanovanjske zadruge in skla-
de za stanovanjsko izgradnjo,
trajal precej dolgo. Začel se bo
že prihodnje leto, toda v letu
1960, pa tudi še kasneje, bo
moralo ostati težišče stano-
vanjske izgradnje še vedno na
podjetjih in ustanovah — vse
dotlej, dokler se ne bo utrdil
novi sistem financiranja sta-
novanjske izgradnje, ki smemo
od njega s pravico pričakovati
še nadaljnjo pocenitev in raz-
širitev stanovanjske izgradnje.
(Po »Sedmi sili<)
POGLED PO SVETU
V prvem planu tekočih dogodkov
je spet Ženeva. Najlepše vile v tem
svetovnem letovišču so zasedli po
kratkem odmoru zunanji ministri
ZDA, SZ, Anglije, Francije in obeh
Nemčij. Ze prihod ministrov sam
je bil zanimiv tudi za politično
ozračje. Amerikanec Herter je pri-
letel iz Kanade v Švico v petih urah
z reaktivcem Boeing 707, z oseb-
nim Eisenhowerjevim letalom. To
je nekak odgovor na zadnje ruske
demonstracije z Iljušini in Tupole-
vi, češ, tudi mi imamo marsikaj po-
kazati. Anglež je prišel v Ženevo
z največjim optimizmom, Herter z
nekoliko manjšim, a vendar z do-
bro voljo, Couve de Murville bi za
Francijo rad izbil čim več in zato
vleče z Brentanom. Ta pa je že
takoj prvi dan pokazal, da mu je
glavna naloga razbiti konferenco,
onemogočiti kakršenkoli sporazum
in vsiliti vsemu svetu Adenauerje-
vo politiko. V Ženevo se je pripe-
ljal tudi italijanski zunanji minister
Pella, tisti zagrizeni histerično pre-
plašeni antikomunist, ki je dejal,
naj gre raje ves svet k vragu, kakor
pa da bi postal komunističen. Pella
ni dosegel kaj prida političnega
učinka. Herter mu je posvetil prav
malo časa, Lloyd pa ga sploh ni
sprejel.
O xem se govori v Ženevi? O
Berlinu, o vsenemškem odboru, o
rokih in o kontingentih. Medtem ko
so se ZDA, VB in S Z že nekako
sporazumele glede vsenemškega od-
bora, se Francija in Nemčija temu
upirata. Brentano seveda s starimi
argumenti, da je samo Zahodna
Nemčija predstavnik Nemcev, DR
Nemčija pa je tvorba SZ in zato
sramota za nemško skupnost. Med-
tem ko je bil še nedavno zoper raz-
govor o Berlinu, torej zoper vsak
sporazum v kateremkoli delu nem-
škega vprašanja, je zdaj zahteval,
naj konferenca govori o nemškem
vprašanju, o razorožitvi. S tem je
seveda pred celim svetom pokazal,
da bi rad speljal konferenco na slepi
tir, oziroma, da bi se sploh nikamor
ne premaknila. Montgomery je iz-
javil, da je nemško vprašanje tre-
nutno nerešljivo. Pa ni treba biti
Montgomerg, da je to človeku ja-
sno. Nemško vprašanje v celoti
zdaj ni mogoče rešiti, ker ni še
nobenih znamenj za kompromisno
rešitev. Časnikarji so zabeležili, da
se je Brentano pripeljal z letalom
ki ima na krilih dva križa, torej
simbol nemške vojaške preteklosti.
Da se Nemčija v tem smislu raz-
vija, so Nemci zadnje čase večkrat
pokazali, v Avstriji prejšnji teden
z »Dnevom podonavskih švabov^ v
Salzburgu. Te revanšistične in pro-
vokatorske slavnosti so se udeležili
tudi uradni predstavniki Zahodne
Nemčije in Avstrije in seveda salz-
burški nadškof, po stari formuli:
kardinal in general. Organizacija
podonavskih Nemcev je pronacistič-
na in tega svojega značaja niti ne
skriva. Avstrijski uradni krogi pa
kljub čl. 9 in 10 državne pogodbe
dopuščajo take stvari.
Vzdušje nad Ženevo pa kljub
Brentanu ali pa prav zato ni ravno
slabo, čeprav je prišlo do hudega
trenja zaradi procedure pri poga-
janjih. Nedvomno je k temu pripo-
mogel tudi Kozlov s svojim obi-
skom v Ameriki. Kozlov se je pre-
pričal, da Amerikancem ni prav nič
do vojne s SZ in da se vsa sporna
vprašanja lahko rešujejo na podla-
gi obojestranskega priznanja legi-
timnih pravic. Treba je samo, je
rekel Kozlov na tiskovni konferenci
pred odhodom iz ZDA, da državniki
pokažejo maksimum potrpežljivosti
vztrajnosti in zdrave pameti in da
sprejmejo načelo, da se dajo vsa
vprašanja rešiti tako, da se obe
strani ne vmešavajo v notranje za-
deve. Ideološka nesoglasja bo rešila
zgodovina, med obema svetovoma
pa naj se razvije miroljubno gos-
podarsko tekmovanje in boj za za-
gotovitev višjega standarda za vse
sloje. Kozlov se je zavzel tudi za
razširitev trgovinske izmenjave
med ZDA in SZ.
Na dobrodejno vzdušje je vplival
tudi določen napredek na 110. seji
predstavnikov nuklearnih sil, ki obe-
ta prav tako voditi k sestanku na
najvišji ravni. Napredek v atom-
skih razgovorih lahko marsikaj iz-
boljša. SZ je pristala na kontrolo
atomskih eksplozij v velikih viši-
nah, kakor je tudi pristala na to.
da v Berlinu ne bo ukrenila ničesar
po enostranskem postopku.
Ta teden bo, vsaj tako je re-
čeno, ameriški podpredsednik Nixon
šel na potovanje križem kražem po
SZ. Pravijo, da mu bodo pokazali
tudi tiste predele, ki jih inozemcem
ponavadi ne pokažejo. Nixon se bo
baje zadržal v SZ 14 dni, tri dni v
Moskvi na ameriški razstavi, nato
bo odletel v Leningrad in v Kijev,
verjetno pa bo obiskal tudi Novo-
sibirsk, Magnitogorsk in Sverd-
lovsk. Z njim bo šlo 30 spremljeval-
cev in 70 časnikarjev. Pri tem bo
Boeing 707 potolkel rekord sovjet-
skega letala, ki je pripeljalo Kozlo-
va v Newyork vsaj za poldrugo uro.
Brez tekme torej res ne gre in
naj le pri tekmi ostane.
T. O.
De Gaulle
V stilu H bombe
Regulacija Pake v Šoštanju
Sanitarni nadzor
nad delovnimi pogoji
(Iz razgovora s šefom Okrajne sanitarne inšpekcije v Celju
dr. Fludernikom)
Tako kot so pred meseci organizi-
rali v sosednji republiki seminar za
občinske sanitarne inšpektorje, je
tudi naša republika stopila na isto
pot. Ni naključje, da je bil prvi se-
minar za občinske sanitarne inšpek-
torje s področja dela medicine prav
v celjskem okraju. Organiziral ga je
okrajni sanitarni inšpektorat. Na
njem so obravnavali delo sanitar-
nih inšpektorjev v industriji in obr-
ti, saj se v statističnih podatkih ka-
že, da je v industriji in obrti zapo-
slenih nad 30% prebivalcev celjske-
ga okraja. Od 188.711 prebivalcev
je zaposlenih okoli 50.000 ljudi, od
tega v glavnih panogah industrije
in obrti 31.551. Ta številka zahteva
od sanitarne inšpekcije, da posveti
pogojem dela potrebno pozornost.
Medtem, ko je doslej veljal med ob-
činskimi in okrajnim sanitarnim in-
špektoratom interni dogovor, da naj
občinski sanitarni inšpektorati vrši-
jo nadzor nad delovnimi pogoji le
v manjših obratih, pa zakon o sa-
nitarni inšpekciji govori, da spada
pod pristojnost občinskih sanitarnih
Inšpektoratov nadzor nad delovni-
mi pogoji v vseh primerih, torej po-
vsod tam, kjer so ljudje zaposleni.
Zato je Okrajni sanitarni inšpekto-
rat hotel usposobiti, oziroma začeti
usposabljati občinske sanitarne in-
špektorate, ki delajo na tem pod-
ročju.
Pri vsem tem je treba povedati,
da tudi inšpekcija dela posega na
isto področje; vendar se pristojnosti
obeh inšpektoratov ne križajo, am-
pak samo dopolnjujejo. Inšpekcija
dela ima namreč nalogo, da kontro-
lira In nadzira, kako se izvajajo
predpisi o higienskih In tehničnih
zaščitnih merah pri delu, sanitarna
Inšpekcija pa Ima nadzor nad čisto-
čo pa tudi delovnimi pogoji v zvezi
z zaščito zdravja zaposlenih ljudi.
Inšpekcija dela je na svojem pod-
ročju silno aktivna, medtem ko se
sanitarni inšpektorati na tem polju
še niso kdovekaj uveljavili.
Temu področju dela pa je posve-
til veliko pozornost tudi zvezni sa-
nitarni inšpektorat, ki je izdal in-
terno obvezno instrukcijo za vse sa-
nitarne inšpektorate in sicer za
opravljanje sanitarnega nadzora
nad glavnimi industrijskimi pano-
gami. S tem so dane osnove, kako
vršiti sanitarni nadzor in kje so
najbolj pereča vprašanja.
Pri nas Imamo vse glavne pano-
ge Industrije, ki jih omenja obvez-
na instrukcija, to je metalurgijo,
kovinsko stroko, rudarstvo in tek-
stilno Industrijo. Tako je v meta-
lurgiji in kovinski stroki zaposle-
nih nad devet tisoč ljudi, nadalje v
rudarstvu okoli pet tisoč, v tekstil-
ni industriji nad 3.500 Itd. Okrajni
In s tem občinske sanitarne Inšpek-
torate pa zanimajo še ostala pod-
ročja, kot graditeljstvo, obrt, lesno
predelovalna Industrija itd. Na tej
osnovi je bil sestavljen program se-
minarja za občinske sanitarne in-
špektorate celjskega okraja, ki je
obdelal zakonite osnove sanitarne-
ga nadzora, nadalje fiziologijo de-
la, prehrano v industriji, razdelitev
dela, zunanje činitelje, ki vplivajo
na življenje in zdravje zaposlenih
ipd. Posebno predavanje je bilo
posvečeno tudi osebni higieni. Na
seminarju pa so obdelali še tehniko
sanitarnega pregleda, opis delovnih
pogojev in slično.
Seminar je dosegel Izreden uspeh
In hkrati potrdil upravičenost nje-
gove organizacije. Poleg članov
vseh. občinskih sanitarnih inšpekcij
so se ga udeležili tudi zastopniki
vseh okrajnih inšpektoratov ter naj-
vidnejši predstavniki slovenske in
hrvatske ter zvezne sanitarne in-
špekcije za področje dela.
To je bil uvodni seminar v na-
daljnje Izobraževanje na področju
higiene dela. Tako bo v novembru že
drug seminar, na katerem bodo šefi
občinskih sanitarnih inšpektoratov
obdelali svoje specifično delovno
področje. S tem bo uveljavljen di-
skusijski način dela in storjen prvi
korak naprej pri novem načinu izo-
braževanja ljudi.	M. B.
3 CELJSKI TEDNIK — štev. 29. — 24. julija
30 let ovtobusnega
prometa v Celju
v soboto zvečer je kolektiv pod-
jetja Avtobusni promet Celje slavil
30-letnico obstoja in uspešnega de-
la. Slavnost je začel moški zbor,
ki je zapel Internacionalo, nato pa
je sekretar osnovne organizacije ZK
Franc Ogradi govoril o pomenu 40
letnih borb in zmag Komunistične
partije Jugoslavije. Zelo zanimiva
so bila tudi izvajanj^ predsednika
pravnega odbora Franca Ukmar-
ja, ki je obudil nastanek, delo in
razvoj celjskega avtobusnega pro-
meta. Razumljivo je, da je podjetje
raslo vzporedno z naraščanjem pro-
meta. Od petih avtobusov, kolikor
so jih imeli v prvem letu dela, ozi-
roma od dveh takoj po drugi sve-
tovni vojni, je število avtobusov
zdaj naraslo že na 37; vsi ti pa vo-
zijo na 31 progah. Bolj kot zgodo-
vina, ki govori o uspehih, težavah
in nesrečah — od teh je bila najhuj-
ša 9. decembra 1. 1931 pri železni-
škem prehodu v Medlogu, ki je za-
htevala več smrtnih žrtev in ranje-
nih — pa so aktualni načrti, ki jih
je kolektiv sprejel s petletnim per-
spektivnim načrtom. Tu gre pred-
vsem za gradnjo sodobne garaže z
zmogljivostjo od 50 do 60 avtobu-
sov, nadalje za prav tako sodobno
urejeno delavnico. Zaradi dotraja-
nosti vozil in v želji za uspešno po-
slovanje in nemoteno odvijanje pot-
niškega cestnega prometa bi moralo
podjetje dobiti do 1961. leta 24 no-
vih avtobusov. Podjetje bi potrebo-
valo še dve montažni garaži, od te-
ga eno v Logarski dolini, drugo v
Šempetru. Poseben problem in hkra-
ti nalogo predstavlja ureditev av-
tobusnega prometa v Celju in oja-
čanje prog na bližnjih relacijah. In
končno, potreba po zgraditvi avto-
busne postaje v Celju je več kot
utemeljena, prav tako tudi otvori-
tev nekaterih novih prog.
To so velike in zahtevne naloge,
ki jih bo skušal celoten kolektiv
uresničiti ob pomoči pristojnih in
zainteresiranih činiteljev.
Proslavo 30-Ietnice dela so izpo-
polnili z razvitjem zastave sindikal-
ne organizacije. Ob tej priložnosti
je spregovoril tudi predsednik ob-
činskega sindikalnega sveta Jože
Bevc. Zatem pa so kolektivu česti-
tali še: Gojmir Melik v imenu
Okrajnega sindikalnega sveta, za-
stopnik okrajnega odbora Združe-
nja šoferjev in avtomehanikov in
drugi.
V imenu celotnega kolektiva je
nato spregovoril še tov. V. Cvahte,
ki je hkrati izročil petim najstarej-
šim in najbolj zaslužnim članom
kolektiva, to je Slavku Prelovcu.
Francu LIkmarju, Roku Kopitarju,
Francu Ogradiju in Ivanu Aubreh-
tu skromna darila. Zaslužena pri-
znanja in nagrade pa je sprejelo še
več ostalih članov kolektiva.
M. Božič
Stanovanja tudi za
zabukovške rudarje
Brez dvoma je stanovanjski
problem v rudarskem naselju Za-
bukovici silno pereč. Težava je v
tem, ker rudnik nima dovolj last-
nih sredstev, da bi stanovanjsko
vprašanje začeli reševati tako ob-
sežno, kot na primer v Velenju.
Vendar se zato nič manj ne tru-
dijo, temveč iščejo vse možnosti.
Ta prizadevnost se je tudi, gle-
dano z drugega področja, poka-
zala za koristno. V Zabukovici bo-
do gradili dva stanovanjska blo-
ka. Projektant je predvidel v vsa-
kem po osem stanovanj. Ko so z
Zavodom za napredek gospodar-
stva pregledali načrte, so ugoto-
vili, da bodo lahko v stavbah
zgradili še po dve stanovanji in
še nekaj samskih mansardnih sob.
Ta primer je toliko bolj pomem-
ben, ker gre za iskanje skritih
možnosti, ki bi jih sicer prezrli.
Kako si zamišljam
sodobno trgovino
UTRINEK
iz šolske klopi
DANES SI LAHKO SODOBNO TRGOVINO SKORAJ SA-
MO ZAMIŠLJAMO, KAJTI V RESNICI JIH JE ŠE ZELO MA-
LO. POD POJMOM SODOBNOSTI PA NE SMEMO RAZUME-
TI SAMO TO, DA IMA TRGOVINA SODOBNE PROSTORE
IN INVENTAR. K TEMU SPADA MNOGO STVARI, KI SO
TUDI BISTVENE ZA TRGOVINO.
Malo je še lokalov, ki bi jim lah-
ko rekli sodobni, predvsem na po-
deželju ne. Ze prostor za lokal mo-
ra biti dobro izbran, da je čim bliže
potrošniku. Prodajalne naj bi bile
tudi v bližini novih naselij in novih
stanovanjskih blokov. Lokal pa naj
bi bil opremljen z modernim inven-
tarjem, primerno razsvetljen in ved-
no čist. K temu spada tudi oprema
skladišča, ki je prav tako važna
kot prodajalna. Povsod pa je treba
paziti na higieno.
Dobro opremljen lokal je torej
osnovni pogoj za sodobno trgovino.
Drugi prav tako važen pogoj je
trgovsko osebje; to so prodajalci.
Od teh v največji meri zavisi uspeh
trgovanja. Prodajalci morajo biti
hitri, iznajdljivi in predvsem vljud-
ni. Ce strežemo stranki, ki pri na-
kupu mnogo izbira in ji moramo
zaradi tega pokazati več vrst bla-
ga, se ne smemo razburjati. Zgodi
se, da potrošnik ni zadovoljen z
blagom, ki ga je dobil. Največkrat
strese svojo jezo nad prodajalcem,
ki morda ni kriv ali pa le v maj h-
Najcenejše gorivo pa
vendar ga ni dovolj
ni meri. Vljuden in prijazen proda-
jalec bo skušal nezadovoljnega
kupca prepričati, da se mogoče mo-
ti o kvaliteti blaga ali mu bo blago
zamenjal. S tem bo gotovo napravil
mnogo boljši vtis na kupca kot si-
cer. Za sodobno trgovino je torej
potreben tudi sodoben odnos do
potrošnikov.
Pomemben pa je tudi odnos med
samimi prodajalci, ki so zaposleni
v isti trgovini. Ce je poslovalnica
velika, imamo gotovo raznovrstne
uslužbence, starejše in mlajše, ve-
sele in nervozne. Razumevanje je
spet odvisno od tistih, ki so bolj
vljudni in več prenesejo, ki ne za-
merijo kakšni bolj ostri besedi. Go-
tovo so v marsičem razlike med
nazori starejših in mlajših, vendar
te razlike v sodobni trgovini vedno
bolj izginjajo.
Glavna načela sodobne trgovine
so torej sodobno urejeni in lepo
opremljeni lokali, pravilen odnos
prodajnega osebja do kupca in pri-
jateljski in tovariški odnosi med
prodajalci samimi.
Nepredvideni kanali
Pred kratkim smo poročali o
uredbi o omejitvah klanja telet.
Tedaj je bilo določeno, da za ob-
močja občinskih ljudskih odborov
Celje, Žalec in Šoštanj zaradi po-
sebnih potreb veljajo nekatere
omilitve. Vendar se je pokazalo,
da so nekateri *začeli te omilitve
izrabljati tako, da so prihajala te-
leta, ki nimajo določene teže, iz
drugih krajev. Namesto, da bi
omilitev koristila, je postala ne-
varnost, da se osnovni namen
uredbe izjalovi. Zato so se mero-
dajni organi odločili, da se odslej
tudi v treh večjih občinah celjske-
ga okraja ne bodo smela klati te-
leta, ki ne dosežejo teže 200 kg.
SE ENO SODNO POSLOPJE
Te dni je gradbeno podjetje »IN-
GRADc pričelo graditi novo poslopje
M okrajno sodišče v Slov. Konjicah. To
ie »icer t tem kraju že obstojalo do
leta 1948., vendar je s takratno ustano-
vitvijo okr. Poljčane bilo ukinjeno sku-
haj z okrajem. Tam, kjer je bil svo-
ječasno sedež sodišča je zdaj ljudski
odbor, medtem ko nekatere druge stav-
be, ki so bile predvidene, niso v celoti
odgovarjale. S tem bo močno razbreme-
ajeno sodišče v Celju, ki je sedaj pri-
stojno za konjiško občino, na drugi
itrani pa bo prihranjenih veliko poti in ptroškov za potovanja na Sodišče v
Celje. Najbolj primerno pa bo seveda
to, da bodo imeli kmetje zemljiško mapo
v Konjicah.
NOVI RAČUNOVODSKI
STROJI
Te dni so po mnogih hudih
zapletljajih končno prispeli novi
računovodski stroji za grosistično
trgovsko podjetje Kovinotehno.
Ti bodo s stroji, ki jih že imajo,
tvorili sodobno opremljen knji-
govodski center, v katerem se
bodo usposabljali računovodski
uslužbenci podjetij, ki name-
ravajo za svoje potrebe nabaviti
podobne stroje.
Splošno je znano, da je plin bu-
tan najcenejše in najčistejše gori-
vo. Na naftinih poljih ga je baje
toliko, da vsega ne morejo zajeti
in ga zato uničujejo. V Celju pre-
skrbuje butan komunalno podjetje
Plinarna-Vodovod. Tovarna emajli-
rane posode zatrjuje, da je na raz-
polago dovolj jeklenk za butan.
Vendar uporaba butana v Celju ni
zadovoljiva. Nekatere stranke se
pritožujejo, da butana ne dobe. Se
ni dolgo tega, ko so bila 3 gostišča
v Celju brez butana, ki bi ga nujno
potrebovala za kurjavo. V teh go-
stiščih tudi trde, da jim celjska pli-
narna ni dobavila butana, čepra\
so ga večkrat zahtevali. Drugi zo-
pet pravijo, da je uporaba butana
slabo razširjena verjetno zaradi te-
ga, ker je neki gospodinji zarad
nepazljivosti razneslo jeklenko
vendar do nesreče ni prišlo.
O tem je razpravljal pred dnev
tUdI svet za blagovni promet pn
celjski občini. Plinarna je namreč za-
prosila občinski ljudski odbor za
povišanjp dosedanje cene butana od
49 na 60 din za kilogram. Plinarna
utemeljuje zvišanje zaradi izpolnit-
ve varnostnih predpisov, ki so za-
htevali povsem ločena skladišča za
butan, kar podražuje stroške.
Svet za blagovni promet je povi-
šanje cene butana zavrnil ter naro-
čil občinski finančni inšpekciji, da
temeljito prouči kalkulacijo plinar-
ne.
Ker je povpraševanje po butanu
v Celju veliko, je bil Svet mnenja,
naj bi občinski organi proučili mož-
nost prodaje butana tudi pri pod-
jetju Petrol in Kurivo v Celju, Taj-
ništvo za notranje zadeve pa naj bi
izdalo podrobne predpise o pravil-
ni uporabi butana, da bi se izognili
morebitnim nesrečam.
T. Maslo
Petrovška mladina
si utira pol sama
v Petrovčah so ustanovili mla-
dinsko delovno brigado, ki je naj-
prej pomagala pri gradnji asfalti-
rane ceste skozi vas, sedaj pa ure-
jujejo športna igrišča in gradijo
nova. Sklenili so, da bodo še letos
dogradili igrišče za odbojko, ko-
šarko, mali rokomet, strelišče za
zračno puško in 80 metrov dolgo
atletsko stezo.
Pomen te brigade pa ni samo v
delu. Politična in gospodarska pre-
davanja, pomenke o perečih vpra-
šanjih, zabavne večere ob tabornem
ognju in tudi kulturno delo so tudi
uvrsili v svoj spored. Stab briga-
de, ki ga vodi Jure Jan, je sklenil,
da bodo priredili tudi predavanje
o zgodovini ZKJ in SKOJ. Člani
brigade se bodo udeležili slavnosti
v Preboldu skupaj v sklopu brigade.
TO SO NAČELA; NAŠA NALOGA PA JE, DA JIH S SVO-
JIM DELOM USTVARJAMO IN S TEM POMAGAMO GRADI-
TI SOCIALISTIČNO DRUŽBO.	Alojz Fendre
ŠE ZADNJI MOST
Gradnja »brvi« čez Savinjo do-
bro napreduje. To sicer ne bo, kot
prej brv, temveč železobetonski
most, ki ga bo morda pozneje kdaj
moč uporabljati tudi kot most za
normalni cestni promet. S tem mo-
stom bo zaključena mreža mostov
na Savinji. Ostane še gradnja mo-
stu preko Sušnice in Ložnice, ki
bosta postavljena vzporedno s stru-
go Savinje.
IZ GORENJA
Med podjetji, ki imajo v šo-
štanjski občini večjo perspektivo,
je Kovinsko podjetje Gorenje, ki
izdeluje Tobi štedilnike in bo le-
tos svojo proizvodnjo povečalo za
več ko 200 %.
V podjetju je zdaj okoli 160 lju-
di. Tarifne postavke so povečili za
3,71 %. Pri nekvalificiranih so se
postavke dvignile za 23 %. Pol-
kvalificirana delovna sila je v
večini. Pri kvalificiranih delavcih
so se postavke dvignile le za 11 %.
Dvig tarifnih postavk je upravi-
čen, saj je bila lani najmanjša
plača 7.000 dinarjev.
Kam NAPREJ?
Kovinsko podjetje v Žalcu kljub 'mnogim težavam lepo
napreduje. K temu so največ pripomogli člani kolektiva, ki se
zavedajo, da je v napredku podjetja tudi perspektiva za boljše
življenjske pogoje. Pomembna je bila tudi specializacija podjetja
za izdelovanje elementov vodovodnega omrežja. Specializacija
je omogočila, da so pridobili ugled kvalitetnega podjetja.
Osnovno še nerešeno vprašanje podjetja je rekonstrukcija
posameznih obratov. Da je le-ta nujnost, ni dvoma. Težava
pa je v tem, da za razširjanje tovarne okoli sedanjih stavb ni
primernega prostora. Zato člani kolektiva vidijo možnost za raz-
širitev samo v vzhodni smeri, to je preko potoka, kar je še ena
težava več.
Preizkušnja vodovodnih cevi
Kamen, ki nudi kruh. , ,
m bolezen
Reportaža
iz Dobovca
pri Rogatcu
Med kooastim gričevjem se vije
železnica in ozka cesta od Rogatca
proti Hrvaški.
Ob majhnem postajališču Do-
bovcu pri Rogatcu je v ozko dolini-
co zleknjena špranjasta rjavkasta
baraka, kamor že dva rodova iz
dneva v dan vozita težko, hrapavo
sivo kamenje. To je glavni obrat
poznanega »Kambrusa^, kjer še iz-
delujejo naravni brusni kamen.
Težak kamen je dajal kruh vse
do danes. Trd je bil ta kruh, s slast-
jo so ga jedli, vendar njihovi obrazi
niso zardevali v polni rejenosti.
temveč so mladeniči kmalu ostare-
vali in nazadnje mladi starci umi-
rali. Peskovit kamen jim nudi kruh
in obenem seje bolezen. Zdravstveni
organi so pregledali okrog 50 za-
poslenih in pri več kot 40 ugotovili
silikozo, ki napada pljuča. Droben
prah, ki so ga pri obdelovanju kam-
na vdihavali delavci, se je hitro za-
jedal v nežno staničje pljuč.
Sanitarna inšpekcija je prepove-
dala obratovanje in proizvodnjo
umetnega kamna. Delavci so brez
zaposlitve.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri
Jelšah skuša reševati to življenjsko
pomemebno vprašanje za Dobovča-
ne na najbolj človeški način. Grad-
beno podjetje v Rogaški Slatini naj
bi jih prevzelo. Toda zdaj nastaja
spet problem oddaljenosti. Delali
naj bi v kamnolomih. Torej v stro-
ki, za katero so usposobljeni. Ne
smemo pa pozabiti, da jim silikoza
razjeda pljuča, da so sposobni po-
večini za lahko delo. In kakšno de-
lo je v kamnolomu? Ljudje bi že-
leli ostati doma. Predlagali so, da
bi namesto »Kambrusa« ustanovili
pri njih kakšno drugo podjetje, ki
ne bi obdelovalo kamna, temveč
morda les, ki ga je proti Maclju do-
volj. Občinski ljudski odbor raz-
mišlja tudi o tem, vendar ostaja to
vprašanje daljše prihodnosti. Tako
bi bilo potrebno ljudi prekvalifici-
rati. In marsikaj še. Kruh pa mora
biti takoj, želodci se ne sprijaznijo
s časom. Morda se bo marsikdo mo-
ral posloviti od slabo rodovitnega^
hribčka in postati delavec? Morda
bo le potrebno žrtvovati pot do Ro-
gaške Slatine z vlakom ali avtom.
Vsekakor pa bodo Dobovčani še
lahko delali in bo dovolj kruha za
vse.	SOTELSKI
NAJVEČ SE LAHKO NAREDI TEDAJ, ČE LJUDJE,
KI ZASLEDUJEJO ISTE CILJE, DELAJO SLOŽNO!
Povejmo si
ZDRAVSTVENA SLUŽBA V CELJU JE V PRETEKLEM
OBDOBJU ZABELE2ILA POMEMBNE USPEHE. VENDAR
LE-TE v VELIKI MERI ZMANJŠUJEJO NEKATERE SLA-
BOSTI. SLABOSTI, KI NISO NEODPRALJIVE IN KI LAHKO
KAZIJO UGLED ZDRAVSTVA IN ZDRAVSTVENEGA DE-
LAVCA. TO ZNA BITI USODNO.
CE BI ISKALI VSE NEPRAVILNOSTI IN SLABOSTI
ZDRAVSTVENE SLUŽBE, BI SE VERJETNO ZGUBILI V
MALENKOSTIH IN DOSEGLI MALO ALI NIC. ZDI PA SE
MI, DA SO OSNOVNI VZROKI PEREČEGA STANJA V TREH
PROBLEMIH. CE ODPRAVIMO TE, BOMO MNOGO STORILI.
ZAKAJ NE SLOŽNO?
Ni težko ugotoviti, da so odnosi
ned Zavodom za socialno zavarova-
nje In ljudmi, ki neposredno delajo
* zdravstvu, nerazumljivi. Saj. oboji
delajo na istem področju. Eni so
paročniki in plačniki storitev, drugi
izvajalci. Predmet njihovega delo-
vanja pa je delikaten — zdravje
prebivalstva. Zato je silno neljuba
ugotovitev o nenehnih nasprotjih, ki
se vse bolj zaostrujejo; pa vtis, da
nasprotja poglabljajo sama sebe.
Zakaj to, ko je vendar jasno, da
obtoževanje in iskanje posebnih na-
pak (kar končno pripelje do tega,
da se prezre osnovna slabost) vodi
v še večjo zmedo.
Kjer se veliko dela (to je slučaj
v zdravstveni službi), so tudi napa-
ke. Tam kjer se o napakah pomeni-
jo — pošteno, konstruktivno in z
dobro voljo — jih odpravijo. Ali
ni to najboljša pot? Pa tudi naj-
krajša pot, da zdravstvo v celjskem
okraju pride na stopnjo, da bodo
vsi zadovoljni in nanj tudi ponosni.
ODDELEK DO ODDELKA —
BOLNIŠNICA
O čudnem vzdušju v celjski bol-
nišnici, o nasprotjih med oddelki —
se že dolgo govori, vse bolj. Naj-
manj kar lahko trdim je, da podob-
ne govorice zmanjšujejo ugled bol-
nišnice. Zal bolnišnice kot celote.
Gotovo je namreč, da večina ljudi v
bolnišnici ne odobrava te napetosti,
da se zoper njo borijo, pa vendar
vsa prizadevanja, da se stanje ure-
di, nekje otopijo.
Moj namen ni, da bi iskal posa-
mezne hude napake, ki izvirajo iz
tega. Ker ne gre za senzacijo. Go-
tovo pa je, da bi mnoge slabosti in
napake odpadle, če bi se v bolniš-
nici, ki končno mora biti enoten za-
vod in ne skupina antigonistično
razpoloženih oddelkov, ustvarila po-
trebna harmonija. Ta napetost je
nastala po nekem čudnem naključju
in je značilna za celjsko bolnišnico.
Napačno pa bi bilo, da bi čakali, da
novo naključje zadevo uredi. To je
namreč drugi pomemben problem,
ki ga je treba čimprej rešiti.
BOLNIK POTREBUJE NEGO...
Ce ocenjujemo celjsko bolniš-
nico, moramo priznati, da so me-
dicinske intervencije — enako na
vseh oddelkih — odlične in daleč
preko povprečja. Kljub temu pa
celjska bolnišnica ni najbolj pri-
Ijubljena. Kako bi se sicer zgodilo,
da se Velenjčanl, navzlic neprimer-
no večjim izdatkom, raje poslužu-
jejo bolnišnice v Slovenjem Gradcu.
To je žalostna ugotovitev in jo ne
opravičuje dejstvo, da preliv bol-
nikov v sosednje bolnišnice olajšu-
je stisko. Kaj pogrešajo bolniki v
celjski bolnišnici? Nego In skrb za
bolnika?
Pravilna diagnoza, določitev po-
stopka zdravljenja ali uspešna ope-
racija so sicer odločilni činitelji, a
vendar le začetek zdravljenja. Ljud-
je ostajajo v bolnišnici. Bolnikom
pa je potrebna tudi nega in skrb.
Te v celjski bolnišnici v večji meri
pogrešamo. Tudi tu lahko povem
isto, da je v bolnišnici veliko ljudi,,
ki to vidijo, ki hočejo pomagati in
popraviti kar se da, pa ne pridejo
do kraja. In to ni prav. Zlasti gle-
de tega ne. Bolniki, ki zapuščajo
bolnišnico, največkrat ne vedo, ko-
liko naporov je bilo treba, da je
operacija uspela ali da so našli naj-
primernejšo obliko zdravljenja. Vti-
si, ki jih odnesejo ven, navadno po-
vedo z opisom — kako so se imeli,
kako so zanje skrbeli in kaj vse so
doživeli. Pa ne gre samo za to. Bol-
nikom smo dolžni posvečati vso
skrb, v bolnišnici še posebej. Če-
prav kot tretje, to vprašanje ni nič
manj pomembno.
MORDA BO KDO DEJAL, DA BO OPOZARJANJE NA TE
PROBLEME ŠE ZMANJŠALO UGLED BOLNIŠNICE IN
ZDRAVSTVENEGA KADRA. PO MOJEM NE. ZAVOD ZA SO-
CIALNO ZAVAROVANJE, BOLNIŠNICA IN ZDRAVSTVO NA-
SPLOH SO DEL JAVNEGA ŽIVLJENJA. INSTITUCIJE, KI
SO NAMENJENE DELOVNIM LJUDEM IN KI JIH DELOVNI
ČLOVEK VZDRZUJE. ZATO JE PRAV, DA TE STVARI SPO-
ZNA IN ZAHTEVA, DA SE SLABOSTI ODPRAVIJO. PREJ KO
BO TO STORJENO, BOLJE BO IN VEČJI BO UGLED ZDRAV-
STVENIH DELAVCEV PA LAŽJE NJIHOVO DELO.
M. Iršlč
KULTURNI OBZORNIK
Šolstvo na šmarskem
Uspehi zadovoljivi — Družbeno upravljanje se
lepo razvija — Veliko pomanjkanje učnega kadra
Obširna šmarska občina ima na
svojem območju 26 osnovnih šol,
od katerih je samo 7 popolnih. Ob
zaključku šolskega leta so ugoto-
vili, da so uspehi kar lepi. Uspešno
je zaključilo od 4845 učencev 86,4
odstotke. Šolski obisk je bil 92,1
odstoten. Največ učencev je izosta-
jalo od pouka zaradi bolezni in
uporabe otrok pri domačih kmeč-
kih delih. Zal so nekateri starši
izkoristili vrzel v zakonu o šolski
obveznosti, ki zadnji leti ni pred-
videval ostrejših ukrepov zaradi
neupravičenega izostajanja, in so
posebno učence v višjih razredih
odtegovali od pouka.
Skoraj pri vseh šolah so bili spo-
mladi izvoljeni novi šolski odbori.
Velik razmah so dosegle šolske
kmetijske zadruge, ki prav lepo de-
lujejo v Rog. Slatini, Podčetrtku,
Pristavi in drugje.
Letos je poučevalo na šmarskih
šolah 153 učnih moči, primanjko-
valo je še 25 učiteljev. Trenutno pa
je položaj še slabši, ker je precej
učnih moči zaprosilo na podlagi
razpisa na druga službena mesta,
nekaj jih je zaprosilo za upokoji-
tev, tako primanjkuje za polno za-
sedbo 44 učnih moči. Največja ovi-
ra je v pomanjkanju primernih sta-
novanj. Prav zaradi tega manjka
v Šmarju 6 učnih oseb in enako v
Rog. Slatini. Občinski ljudski odbor
bo nujno moral misliti na gradnjo
stanovanjskih blokov, kar v Šmarju
že predvideva. Svet za šolstvo pa
je na pobudo šolskega odbora v
Rog. Slatini I predlagal občinske-
mu ljudskemu odboru, da izda ne-
kakšen odlok o ustanovitvi prosvet-
nega stanovanjskega fonda, s kate-
rim bi bila po prosvetnih delavcih
zasedena stanovanja rezervirana iz-
ključno za prosvetne delavce. To
ne bi bil nikakšen privilegij, saj
odhajajočega učitelja mora zame-
njati drugi, če hočemo, da bo vzgoj-
no delo v šoli potekalo v redu. Več-
krat se je zgodilo, da je izpraznje-
no učiteljevo stanovanje v hipu za-
sedla neučiteljeva stranka, a novi
prosvetni delavec je ostal brez sta-
novanja.
Perspektivno pa skuša občina s
štipendiranjem rešiti kadrovsko
vprašanje. Trenutno štipendira 29
učiteljiščnikov, a pravkar je razpi-
sala še 10 štipendij. Vsekakor pa
so potrebna stanovanja. Zanimivo
pa je, da so šole na Kozjanskem,
kjer so glede na prometne zveze
in oddaljenost mnogo težji pogoji,
večinoma dobro zasedene. Ir
tlzdajalcetn lastnega rodu ne more-
mo priznati zdrave razsodnosti. Ce niso
vedeli, koliko trpijo partizani, če niso
spoznali nasilja potujcevalcev in so mi-
slili le na lastno korist, bi bilo bolje,
da jih nikdar ne bi obsijalo sonce svo-
bode. Mnogo teh sebičnežev je našlo
svoje plačilo, a vendar jih le sedaj
živi nekaj. Uživajo s krvjo priborjene
sadove svojih tovarišev.c
(Juvan Marija)
Iz vseh žrtev je zraslo drevo — mo-
gočno in košato, in njega veje segajo
od Triglava do DjevdjeLije, od sinjega
Jadrana daleč na vzhod — zrasla je
naša domovina . . . Mimo mnogih mla-
dosti je šla pomlad, veselje in sreča,
toda dotaknila se jih ni. Zato, prav
zato se tisto nekdaj izgubljeno in žrtvo-
vano naše mladosti tako skrbno dn nežno
dotika. <
(Velikanje Jelka)
NAGRAJENCI
Tajništvo za šolstvo pri Okraj-
nem ljudskem odboru je v zvezi
s praznovanjem 40. obletnice usta-
novitve KPJ in SKOJ razpisalo
nagrade za najboljše naloge na to
temo. Pisali so jih dijaki gimna-
zije, osemletk ter učenci industrij-
sko kovinarske šole. Nagrajenih
je bilo osem dijakov in dijakinj
oziroma učencev, in sicer:
Gimnazija:
ZAVOLOVŠEK ALOJZ,
4. a razred;
FIŠER MA6ENKA, 2. b razr.;
VELIKANJE JELKA, 2. d razr.
Industrijsko kovinarska šola:
JUVAN MARIJA, 2. razr.
TOPOLŠEK ANTON, 2. razr.
SKORNIK MILAN, 1. a razr.
Osemletke:
ZAJAMŠEK ERNA, 8. b razr.
ROUTER IRENA, 7. a razr.
GABERŠEK ANTON, 8. a razr.
Naloge je pregledala posebna
komisija, nagrade pa je prispeval
krajni ljudski odbor.
SANJE PRI ODPRTEM OKNU
Vsakdo naj si odpre svoje okno!
Odpre naj si ga in sanja.'
Teh besed gotovo ni nikoli iz-
govoril. ne, ne. Ni namreč sploh
vedel, niti slutil ni, da si je odprl
vsa okna, vsa okna na stežaj za
slavnostni vhod sanj. V svoje utva-
re je v er je 1. Velikokrat sem že
razmišljal, kako je to mogoče; ka-
ko je mogoče, da se rodi človek, da
živi človek, ki mu je dostopno vse,
vse, vse, ne da bi se mu bilo treba
truditi za karkoli. Res je, da je bilo
nekaj topoglavcev, kakršne najde-
te v vsakem kraju, ki so zbijali ne-
slane šale na njegov rovaš, toda
jaz — ne bojim se povedati res-
nico — jaz sem mu zavidal iz vse
duše. Zdaj mislim, da sem ga celo
sovražil. Da, da! SOVRAŽIL. Cemu
bi bil sicer pripravil tako preka-
njen načrt, da ga vržem ob tla, da
ga steptam v prah, DA MU OD-
PREM OCL Pravzaprav načrt ni
bil nič posebnega, hočem reči: n i č
posebno bistroumnega.
Potrebna je bila edinole potrpež-
ljivost in te sem imel na pretek.
Biti v njegovi družbi je bil užitek,
kakršnega poznajo le ljudje, ki lju-
bijo nenavadno. Bil je neprekosljiv
pripovedovalec in še danes ne vem,
od kod je črpal neizmerne zaklade
svojih razkošnih izmišljotin. Sle-
herna laž je bila mojstrovina zase,
eksotična pesem, kjer je bil vselej
glavni junak on sam. Ljubil  je
skrivnost in nevarnost, zato je na-
predel okoli sebe pajčevino sanj,
prenasičeno z nevarnostjo, zgradil
je svoj svet, po katerem se je spre-
hajal kot po resničnem svetu. Za-
me je bilo spočetka povsem neraz-
umljivo, kako je mogoče, da ne vi-
di, kako vsi znanci gledajo nanj kot
na tepčka, ki ni nikoli dorasel; bil
je namreč precej bistroumen in vr-
hu tega nenavadno rahločuten člo-
vek. Kasneje sem spoznal, da jih
vse po vrsti prezira in da mu zato
ne morejo do živega. Tisti
hip sem tudi razumel, da nima ni-
kogar, ki bi mu resnično zaupal, ki
bi ga razumel, kakor se temu pra-
vi, kadar podpiramo duševne raz-
vade in otročarije kakega človeka.
V tem je bila njegova nepremaglji-
vost, zato je bil neranljiv. Ko ta-
kole pripovedujem, se zdim nemara
zloben. Ne bojim se pritrditi. Ven-
dar mi nihče ne more očitati nepo-
štenosti. Ravno narobe. Poštenost
do človeka je v tem, da mu po svo-
jih močeh pomagamo na pravo
pot, če slučajno ni na njej. (To
je seveda laž, ki dopušča, da se
viihotapljamo v osebne zadeve lju-
di, vendar je opravičilo, to pa je
tudi vse, kar hočem: opravičilo za
svoje maščevanje, mor^ilno oporo,
če hočete.)
V nekaj tednih sem si pridobil
njegovo zaupanje. Vtihotapil sem se
v njegova čustva in stregel nje-
govemu samoljubju s tem, da sem
mu brezpogojno verjel. Igral sem
njegovega občudovalca. Bil je
smešen, da, bil je nenavadno sme-
šen. Toda bil je pesnik. (Prav tega
mu nisem mogel odpustiti. Nemara
je nerazumljivo, a tako je bilo. Bil
je duševno bogatejši od mene.)
Utvare, ki so ga obdajale kot go-
sta para, so imele svoje posebno
zanimivo poglavje. Bil je obdarjen
s finim čutom za lepoto. Ljubil je
razkošje. Nikogar še nisem slišal,
ki bi govoril o Modiglianijevih ak-
tih s tolikšnim zanosom (z zano-
som ljubimca), kakor on. Da, bil
je pesnik. Stopal je po \ilicah na-
šega mesta, ne da bi občutil nje-
govo dolgočasje. Hodil je z glavo
visoko nad strehami, ki krijejo
praznoto in enoličnost.
Pred dnevi, ko sem ga nekega
večera obiskal, je bil nekako zme-
den. Cez nekaj časa mi je zaupal,
da ima važen zmenek. Povabil
me je s sabo in precej po tem sva
odšla. Med potjo mi je zaupal svojo
skrivnost, ki nikakor ni bila skriv-
nostna, a zame tem bolj presenet-
ljiva: zaljubil se je v resnično
žensko. Nič ne more popisati mo-
jega presenečenja, ko sem za neko
mizo na vrtu restavracije, kamor
sva prišla, zagledal žensko, ki sem
se je spominjal iz nočnih lokalov v
R..., kjer sem poprej živel. Na
njej ni bilo ničesar zanimivega: bi-
la je izpita in prazna. Predstavil
me je — z glasom, ki je drhtel od
razburjenja. Preživel sem najzabav-
nejši večer! Podrobnosti ne bom
pripovedoval.
Naslednji večer sem ga spet obi-
skal. Sprejel me je s prijaznostjo,
kakršne mi ni izkazal še nikoli. Bil
je resnično srečen. Hkrati pa je po-
stal docela nezanimiv. Debelo uro
mi je pripovedoval o njej. Spreme-
nil jo je v bitje, ki ni imelo niti
same podobnosti z žensko pretek-
lega večera. Vedel sem, da nikoli
ne bom imel ugodnejše prilike. K*
je umolknil in se ozrl vame z ble-
ščečimi očmi, pričakujoč, da bo na-
šel v mojih očeh potrdilo, sem se
zakrohotal iz vsega grla. Začude-
no, užaljeno, presenečeno me je po-
gledal. Jaz pa sem se krohotal.
prisrčno krohotal. Vstal je
iz naslanjača, bled. tresočih se rok.
Gledal je vame kot v prikazen. Na-
to so se mu nenadoma napele žile
na vratu in iz njegovih ust je pla-
nil obupen krik: »Čemu se smeješ!*
Toda nisem mogel odgovoriti.
Smeh me je dušil, zvijal sem se
v naslanjaču in se krohotal kakor
iz uma. Planil je iz sobe in zdrvel
na cesto.
Po dveh tednih sem ga prvič zo-
pet srečal. NI BIL VEČ ON. Bil
je majhen kakor vsi drugi, bil je
nepomemben. Njegova glava — ta
sijajna pesniška glava — ni več
potovala nad strehami našega me-
sta. Bil je brez sanj, bil je natanko
tak, kakršni smo vsi v tem mestu.
Ko sem ga srečal, je obrnil glavo
proč. Jaz pa sem se ustavil in poU
glasno zaklical za njim: »Vsakdo
naj si odpre svoje okno! Odpre naj
si ga na stežaj in sanja!^
Trznil je in se še bolj sključil.
Bil sem zadovoljen. Ali razume-
te? Nepopisno zadovoljen.
Tone Skok: V kavarni..
Ob četrti knjigi
Meškovega izbranega dela
Poleg kritičnih izdaj v zbirki
Zbrana dela slovenskih pesnikov in
pisateljev, ki jo izdaja Državna za-
ložba Slovenije v redakciji najpo-
membnejših slovenskih slovstvenih
zgodovinarjev, skušajo ostale naše
založbe dopolnjevati žive potrebe
razvite narodne kulture tudi z iz-
dajanjem izbranih del sloven-
skih pisateljev, zlasti tistih, ki v
znameniti, znanstveno zasnovani
zbirki DZS še niso ali še ne bodo
tako kmalu prišli na vrsto. DZS
sama izdaja Bevka (doslej sedem
zvezkov) Cankarjeva založba je
izdala Preživovega Voranca v šti-
rih knjigah, da drugih manj po-
membnih izborov sploh ne ome-
njamo.
Na podoben način se je Mohor-
jeva družba v Celju lotila izdaje iz-
branih del svojega dolgoletnega so-
delavca in med bralci priljubljenega
pisatelja Ksaverja Meška. Izbor v
petih knjigah je pripravil, ga skrb-
no uredil in z opombami pospre-
mil prof. Viktor Smolej. Pravkar je
izšla že četrta knjiga, ki obsega
Meškove avtobiografske in spomin-
ske spise. V primerjavi s prejšnjimi,
v katerih so bili večinoma ponatisi
že znanih del, čeprav tu in tam
tudi predelani in dopolnjeni, pri-
naša ta knjiga sorazmerno mnogo
novega, tu prvič natisnjenega gra-
diva. Zlasti velja omeniti zanimive
memoarske fragmente iz druge sve-
tovne vojne, pričevanje narodno za-
vednega slovenskega duhovnika o
nemškem nasilju nad Slovenci v
letu 1941, o tragično zaostrenih na-
cionalnih in socialnih nasprotjih v
Bosni in Srbiji, ki jih je doživljal
kot izgnanec, in na koncu celo skro-
men pogled v slovenske partizanske
boje okrog Žužemberka in Mokro-
noga. Meško se ne spušča v glob-
lje družbene analize, njegova sodba
o dogodkih je mnogokrat preprosta
ter kar asketsko vdana in dobro-
hotna, a vselej sije iz nje moško
poštenje in zvestoba svojemu ljud-
stvu, prav taka, ki je postala del
njegove osebnosti že v narodnih
bojih na Koroškem med prvo sve-
tovno vojno in v času plebiscita.
Pričevanje te mehke in neborbene
osebnosti ima svojo človeško in do-
kumentarno vrednost prav v pro-
stodušni nepotvorjenosti.
Skromni Meško sodi, da je nje-
govo življenje preneznatno, da bi
pisal dnevnik ali celo sistematično
zaokrožene spomine. Posamezni do-
življali pa so mu sami silili pod pe-
ro. Uredniku je uspelo tudi iz ne-
enakomernik spominskih in avto-
biografskih odlomkov ustvariti do-
kaj zaokroženo, celo čustveno ubra-
no podobo Meškovega življenja v
avtorjevi lastni besedi. Sliko je
urednik seveda dopolnil v opom-
bah z nadrobnim ter z znanstveno
preudarnostjo uporabljenim doku-
mentarnim gradivom.
Petinosemdesetletnemu, poleg
Finžgarja najstarejšemu še živeče-
mu slovenskemu pisatelju bo ta
vestno pripravljena izdaja, ki naj
jo kmalu zaključi še peti zvezek z
monografično študijo, nadvse do-
stojno priznanje za opravljeno slov-
stveno delo v službi slovenskega
ljudstva.	vin
Vojko Simončič:
Delež prosvetnih delavcev
v velikem boju
Po razpadu avstro-ogrske monar-
hije je slovensko učiteljstvo z veli-
kim idealizmom prijelo za delo, ven-
dar je doživljalo velika razočaranja.
V novo državo je prineslo še svojo
strankarsko miselnost. Velika ve-
čina učiteljev je bila napredno
usmerjena in je pripadala Jugoslo-
vanskemu učiteljskemu udruženju,
del učiteljstva pa je štel k Slom-
škovi družbi, ki je bila privesek kle-
rikalne Koroščeve stranke. Hlapče-
vanju političnim strankam se je ne-
nehno upiralo slovensko napredno
učiteljstvo, ki je bilo v stalni opo-
ziciji, ker se je vodilni sloj Jugo-
slovanskega učiteljskega udruže-
nja udinjal takoimenovanim liberal-
cem.
Deklaracija je eden največjih
prelomov v zgodovini slovenskega
učiteljstva. Zanjo so se borili od 1.
1924 do 1926. S sprejemom te De-
klaracije je slovensko učiteljstvo
odklonilo vsako podrejanje takrat-
ni nazadnjaški politiki in režimu.
Učiteljska organizacija je bila po
Deklaraciji predstavnica stanu, ki se
zaveda svojih dolžnosti do ljudstva.
Deklaracijo je z veliko večino
sprejela Celjska skupščina sloven-
skega učiteljstva leta 1926. Idejne
temelje za Deklaracijo je dalo Me-
žiško učiteljsko društvo, ki je bilo
mimo drugih z Marenberškim in
Celjskim učiteljskim društvom v
najostrejši opoziciji proti prežive-
lim metodam. Pri Deklaraciji so
imeli vodilno vlogo prav levo
usmerjeni učitelji in med njimi je
bil poleg tovariša Mencina, Dobr-
ška in še nekaterih drugih, tudi
učitelj Stane Žagar, član Central-
nega komiteja Komunistične partije
Slovenije in kasnejši narodni he-
roj.
V tem času vzklije tudi pri nas ho-
tenje po novi »Delovni šoli«, ki so
jo propagirali napredni krogi po
vsej Evropi. Za takšno šolo so se
pri nas zavzemali predvsem social-
no usmerjeni učitelji — vzgojitelji,
ki so sodelovali kasneje v klubu va-
ške mladine in potem leta 1935 v
idejno političnem gibanju med uči-
teljstvom, ki se je imenovalo Uči-
teljski pokret.
Pokret je vodilo mlajše, levo
usmerjeno učiteljstvo, ki je že na-,
šlo pot v Komunistično partijo in
je imelo po vsej Sloveniji širok krog
somišljenikov. Učiteljski pokret ni
nakazal samo novih smeri pri po-
uku, ampak je tudi politično vzga-
jal svoje člane.
Posamezne skupine somišljenikov
levo usmerjenih učiteljev pod vod-
stvom partijcev so bile tedaj v Šo-
štanju, Smartnem ob Paki, Rad-
mirju in drugod, kjer so učitelji
odigrali tudi vodilno politično vlo-
go.
V tem času začno sistematično
preganjati levo usmerjeno učitelj-
stvo in pride tudi do prvih sodnih
procesov. Marsikdo izmed starejših
učiteljev se bo še spomnil takrat-
nega preganjanja, premestitev in
odpustov. Ze leta 1934 je bil prvi
tak proces proti učiteljema Francu
Vrunču, kasnejšemu sekretarju
Celjskega okrožnega komiteja Ko-
munistične partije Slovenije, prve-
mu komandirju Celjske partizanske
čete in narodnemu heroju, in učite-
lju Milanu Apihu, ki je služboval v
Bočni in Gotovljah pri Žalcu. Oba
sta morala na robijo v Sremsko
Mitrovico. Ves čas do okupacije
sta bila poklicna revolucionarja in
sta delovala skupaj z narodnim he-
rojem Slavkom Slandrom in odpu-
ščenim učiteljem Stanetom Žagar-
jem, ki je bival leta 1940 v Lju-
bečni.
Znan je Joštov mlin, kjer so imeli
Hribarjevi, Vrunč in Apih »Rdečo
tovarno«, ki se je leta 1940 prese-
lila v Šmartno ob Paki. Tovariš
Stane Žagar, ki ga je klerikalni re-
žim odpustil iz učiteljske službe,
se je zatekel k svoji sestri v Lju-
bečno. Tu je deloval naprej. DoWl
je začasno službo v občini Skofja
vas. (Ob okupaciji je Žagar priskr-
bel Slavku Slandru ponarejeno le-
gitimacijo na ime Franz Weber iz
Škofje vasi.)
Z vdorom okupatorja se je zače-
la tudi za slovensko učiteljstvo tr-
nova pot. Gestapovski bič je naj-
huje udaril prav po učiteljstvu. Ve-
liko večino so takoj aretirali. Prišli
so v .Stari pisker, bivši Kapucin-
ski samostan, v sedanjo vojašnico
Slavka Slandra, Meljsko kasarno
v Mariboru, na Bori in Rajhenburg.
Kasneje so zaprli še njihove dru-
žine. Prav v teh junijskih dneh je
minilo osemnajst let, kar je večina
slovenskega učiteljstva postala brez
doma — izgnanci.
Slovensko učiteljstvo na sploh,
med njimi tudi učiteljstvo celjskega
okraja, je ostalo zvesto tradiciji in
je tudi v teh težkih časih naše zgo-
dovine našlo svoje pravo mesto.
Redek je učitelj, bodisi v pregnan-
stvu, bodisi doma, ki bi kakorkoli
ne bil pomagal za osvoboditev in
bi ne bil vključen v Osvobodilno
fronto slovenskega ljudstva.
Nad štiri sto učiteljev in profe-
sorjev je aktivno sodelovalo v par-
tizanskih enotah. Nad tri sto žrtev
je dalo učiteljstvo za svobodo naše
zemlje.
Učiteljstvo se ni ustrašilo težav,
ki so se stavile nasproti pri orga-
nizaciji partizanskega šolstva na
osvobojenem ozemlju Gornje Sa-
vinjske doline in na Kozjanskem.
Delalo je pod mnogo težjimi pogoji
kakor učiteljstvo v drugih krajih.
V Zgornji Savinjski dolini je delo-
valo petnajst šol z oseminštiridese-
timi oddelki, ki jih je obiskovalo
1347 otrok. Na Kozjanskem pa je
bilo šestnajst šol s petintridesetimi
oddelki in 1410 otroki. Na teh šo-
lah je poučevalo več kot sto uči-
teljev.
' Partizansko šolstvo je bilo velika
kulturno-prosvetna dejavnost. Z
ustanavljanjem roditeljskih svetov
in ^šolskih odborov, ki so bili pri
vsaki partizanski šoli, je položilo
temelje današnji reformirani šoli. '
Toda boj je terjal svoje žrtve. Iz
naših vrst smo izgubili narodnega
heroja učitelja Franca Vrunča in
narodnega heroja Staneta Žagarja,
ki je zadnje leto deloval v celjskem
okraju, Ivanko Uranjekovo, učitelj-
sko abiturientko iz Griž, ki je bila
kurirka Pokrajinskega komiteja za
Štajersko in je padla 31. julija 1941
kot prva talka na Štajerskem. Spo-
mniti se moramo komunistke in
znane aktivistke Miljeve Zakraj-
škove iz Smartnega ob Paki, ki je
v Starem piskru storila prostovolj-
no smrt, da bi gestapovci od nje
ničesar ne zvedeli. Prav tako se
spominjamo tudi Jadvige Goleževe,
učiteljice iz Smartnega ob Paki, ki
je bila politični komisar v Lacko-
vem bataljonu.
S hvaležnostjo se spominjamo
padlih borcev: Ferda Skoka z Vran-
skega, Janka Hrabaleka iz Dramelj,
Jožeta Zupaneka iz Orle vasi, Ru-
dolfa Zupaneka iz Strmca, Justine
Zorjan iz Prebolda, Maksima Posi-
neka iz Jederti nad Laškim, Franca
Logarja iz Lažiš pri Rimskih Topli-
cah, Draga Pustiška iz Jošta na
Kozjaku in še drugih, ki so daro-
vali svoje življenje v borbi.
Nemci so ubili talce: profesorja
Jožeta Stera iz Celja, Jožeta Kincla
s Ponikve, Antona Potočnika iz
Podsrede, Franja Novaka iz Koz-
jega, Alojza Dečmana s Pilštanja,
Karla Crnigoja iz Podčetrtka, Kri-
stino Turjakovo iz Petrovč, Milko
Iskra iz Celja in druge.
Domači izdajalci so ubili Ludvika
Komarja iz Kozjega, Avgusta Kin-
cla z Rečice, Antona Hvalo iz Ga-
licije in Franca Šolarja iz Loč.
V internaciji, zavoljo bombnih
napadov in na posledicah vojne so
umrli Anton Baša iz Celja, Mara
Poglajen iz Celja, Vera Podboj iz
Griž, Mira Ravbar s Frankolovega,
Gabrijel Sudar iz Slivnice in Ivan
Soklič iz Jurkloštra.
Danes, ko se spominjamo na čas
trde in vztrajne borbe, se spomi-
njamo truda in žrtev naših prosvet-
nih tovarišev, ki so se borili in
umirali za lepšo prihodnost. Težka
je bila borba, terjala je veliko žrtev,
a zmaga je bila zato tolikanj slajša.
Nikoli pa ne smemo pozabiti gro-
zot, ki nam jih je prizadejal faši-
zem in z vero, trudom in žrtvami
za naše ideale moramo nadaljevati
pot, ki so nam jo začrtali padli
tovariši.
5CELJSKI TEDNIK — štev. 29. — 24. julija
Nove naloge
Program kooperacije za leto
1959/^, ki ga je pred dnevi
osvojil svet za kmetijstvo pri
OLO Celje je izredno napet —
ni pa neustvarljiv. Terjal bo
napore kmetijskih organizacij,
občinskih odborov in politič-
nih organizacij.
Samo nekaj številk:
Dosedaj je od vseh obdelo-
valnih površin v okraju v ko-
operacijo vključenih 13,5 % po-
vršin. Program predvideva po-
večanje na 30,6 % površin. Po
)0sameznih občinah bi odsto-
ek v kooperacijo vključenih
površin bil naslednji: Žalec
58.2,	Šoštanj 39,2, Celje 35,8,
Šentjur 27, Slovenske Konjice
24.3,	Laško 22,8, Mozirje 20,6
in Šmarje 16,8 odstotkov.
Posamezne kulture naj bi v
zadružnem sodelovanju zaseg-
le:
Visokorodne pšenice 2.200 ha,
travniki 14.000 ha, krompir
1.000 ha, hmelj 2.350 ha, dete-
Ijine 1.000 ha itd.
Proizvedli naj bi 9.300 pita-
nih telet, 655 baby beefa, 2.900
telet do 2 let starosti, nad 1.000
telet do 4 let, nad 530 pitanih
goved, nadalje 20.000 pitanih
prašičev, 980 plemenskih go-
ved in 600 plemenskih svinj.
Te številke so zelo visoke.
Toda predstavljajo edino mož-
nost, da v kmetijski proizvod-
nji dosežemo rentabilnost in se
svobodimo uvoza.
IZ ŽIVLJENJA NA NNAŠI VASI
Kljub vsemu dober pridelek
RAZVESELJIVA POROČILA IZ 2ITORODNIH KRAJEV. —
PRIDELEK V SLOVENIJI POVPREČNO SLABSI, VENDAR V
KOLIČINI BOLJŠI OD LANSKEGA. — TUDI V NASEM OKRA-
JU DONOSI NAD 60 STOTOV NA HEKTAR PRI PŠENICI. —
VREME IN NEURJA SO POVZROČILA BOLEZNI IN SLABSI
PRIDELEK.—
Čeprav še ne moremo govoriti
konkretno v številkah, je letoš-
nja letina ugodna. Zlasti v južnih
predelih države, v žitorodnih
krajih so z letošnjim pridelkom
žitaric nadvse zadovoljni. Manj
sreče smo imeli v Sloveniji, po-
sebej v zahodnem delu našega
okraja, ki so ga letošnje leto
pogosto prizadele nevihte in po-
plave. Tiste pšenice, ki jih je
vrglo že pred cvetenjem, so bile
izpostavljene glivičastim bolez-
nim, medtem ko pozneje polegle
ni tako prizadejalo. Ponekod je
neurje prineslo tudi točo, na
splošno pa tudi seme ni bilo pov-
sod ravno izvrstno.
To so vzroki, da pridelek letos
ni tako visok kot bi lahko bil,
dasiravno je navkljub vsemu
zelo dober. Na primer na druž-
benem posestvu v Šempetru:
tam ugotavljajo povprečni donos
54 in pol stota na hektar. Neka-
tere parcele, posejane z sorto
»prodotore« so dale tudi nad 60
stotov. Iz zadruge v Kalobju tudi
sporočajo o lepem pridelku. V
povprečju je visokorodna pšenica
dala 36,9 stotov na hektar. V Po-
nikvi je »fiorella«, ki je bila, kar
se pridelka tiče, doslej najbolj
problematična, dala celo nad 50
stotov. Najboljše pridelke bodo
verjetno imeli po Savinjski do-
lini, okoli Celja in Vojnika, pa
tudi v šentjurskem in šmarskem
predelu. Neurja, toča, poplave in
druge nesreče so prizadele kraje
v vzhodnem delu konjiške občine,
v Obsotelju in še ponekod.
Najbolj se je letos izkazala
pšenica »san pastore«, medtem
ko sta »viržilija« in »salto« neko-
liko slabše. »Prodotore«, ki je
v posameznih primerih dala naj-
več, je zrasla na poskusnih par-
celah, kajti ta sorta terja odlično
zemljo in izredne agrotehnične
ukrepe.
O pridelku krme smo že pisali.
Med največjimi površinami ve-
zanimi na sodelovanje z zadru-
gami so vsekakor hmeljišča. Ven-
dar o pridelku hmelja v tem
času nihče rad ne daje izjav. Vsi
čakajo na kobule, kajti do tistega
časa, ko bo treba obirati, lahko
vreme pridelek poslabša, ali pa
izboljša. Vsekakor je zelo razve-
seljivo, da zadružna agrotehnika
in strojna služba zmogujeta tako-
imenovane »proizvodne špice«.
Ce se že ne moremo pohvaliti
s pridelki, podobnimi onim v
južnih predelih države, smo kljub
temu lahko prepričani, da je
predvsem zasluga kooperacije,
skupnih naporov zadružnih orga-
nizacij in zadružnikov, če je kljub
subjektivnim pojavom predelek
še vedno zelo dober.
K
Zakaj je letos koruza odpovedala
Nobena novica ni, da letos
koruze, tako običajna kot hibrid-
na, slabo kažejo. To ni slučaj
samo ponekod, temveč povsod v
okraju in kot smo zvedeli po vsej
Sloveniji.
Vzrok za to so vsakemu raz-
sodnemu kmetovalcu znani. Le-
tošnje vreme tej rastlini ni bilo
naklonjeno. Preveč dežja in vse
premalo toplih dni je povzročilo,
da je koruza prepočasi rasla. S
hibridno koruzo pa je bUa še ta
nevšečnost, da je letošnje seme
slabo kalilo.
Koruza torej ne obeta veliko.
Utegne se celo pripetiti, da mar-
sikje sploh dozorela ne bo, če se
v prihodnje vreme ne bo teme-
ljito popravilo.
Vendar ni nobenega vzroka za
malodušje. Po mnenju strokov-
njakov ima nedozorela koruza,
ki jo pametno in v redu vsiliramo,
v končni obliki enako vrednost
kot zrnat pride^k. Računajmo,
da je vsled dežja bila travniška
krma poslabšana in da bo vsak
dodatek močnejših krmil dobro-
došel. Bilo bi prav, če bi posestva
in zadruge tako nendozorelo ko-
ruzo odkupilo pri tistih kmeto-
valcih, ki sami ustreznih silažnUi
naprav še ne premorejo. -c.
Zemlja naj rodi...
NAS RAZGOVOR
Ob Žičnici nad Konjicami so
pred leti bile še njive. M a njih
je raslo marsikaj in zemlja je
bila vzorno obdelana. Pred
dvemi leti pa so površino dveh
in pol hektarjev globoko zora-
li, ves prostor ogradili z žično
ograjo, znotraj pa posadili in-
tenziven nasad pritličnih ja-
blan.
Cez 1900 mladih drevesc sto-
ji v dolgih ravnih vrstah ...
Dveletna drevesca so podprta
s količki, enoletna stoje še
prosto, vmes pa raste ajda, kjer
se pasejo roji čebel.
Med vrstami stopa mož v le-
tih še vedno krepak zadružnik.
Ustavlja se pri posameznih
drevescih, privezuje veje, jih s
klini ravna, da bi usmeril nji-
hovo rast.
Zmotil sem ga. Bil sem pre-
več radoveden, da bi ne »ju-
rišaU nadenj z vprašanji:
—	Zakaj ste se odločili za
ureditev plantaže?
—	Ostal sem sam na pose-
stvu. Enajst otrok imam pa so
odšli v šole in službe. Ne mo-
rem gledati zemlje, ki bi ne
rodila. Lahko bi jo prodal, to-
da težko bi mi bilo, če bi ne
bila obdelana kot se spodobi.
Dobra zemlja je, številno dru-
žino je priredila. No, tako sem
se odločil, da dam zemljo v
kooperacijo zadrugi. Računali
smo in ugibali, naposled se je
rodila ideja, ki je, kot vidite,
uresničena.
—	Si obetate lepe donose,
ko bo drevje začelo roditi?
—	Vsekakor. Nasad je ure-
jen po vseh izsledkih sodobne-
ga sadjarstva. Drevesa so do-
bila ob saditvi maksimalno
dozo gnojil. Kot vidite je med
vrstami ajda. Te ne bomo jed-
li, pač pa jo bomo pokopali in
pustili ležati, da sprhni. Drugo
leto bomo sejali oljno repico,
potem spet kaj drugega. Temu
pravimo zeleno gnojenje. Med
drevjem bo nastala debela plast
humusa. Posadili smo tri sorte
kvalitetnih jablan. Kot vidite,
usmerjamo veje samo v dve
smeri. Ko se bodo veje v vr-
stah začele križati, jih bomo
med seboj cepili...
—	Kdaj bo začela rodnost?
Kakšen bo pridelek?
—	Nekaterim močnejšim dre-
vescem sem že pustil po en
sad. Za poskušnjo. V dveh,
treh letih bo nasad dal prvi
pridelek. Pri polni rodnosti,
upam pa, da bo rodnost vsako-
letna, predvidevajo strokovnja-
ki tudi po 6 vagonov namizne-
ga sadja na hektar. Letos bodo
v podaljšku na zemlji družbe-
nega posestva nasadili še dva
in pol hektarja. Tako bo na-
stala kompleksna plantaža pe-
tih hektarjev z okoli 4.000 dre-
vesi ...
Se marsikaj sva se pomeni-
la. Tudi o tem, da so sosedje
v začetku zmajevali z glavami,
zdaj se čudijo, in moj sobe-
sednik meni, da se bodo še
bolj.
— Dokler bom pri življenju,
bo za mojo hišo cvetelo in ro-
dilo drevje. Rad imam, če zem-
lja rodi.
Taki ljudje, kot je zadružnik
Ivan Selih iz Dobrove, zasluži,
da bi preživel svoj nasad. To
mu tudi želimo ...	-ček
230 hektarjev plodne zemlje
PRVA BITKA OBSOTELSKE VODNE SKUPNOSTI
Sotla, na meji celjskega okraja,
ki na dvoje deli slikovito Obso-
teUe in teče zdaj ob robu sloven-
skih, zdaj ob vznožju hrvaških
bregov, se zvija kot neskončno
dolga kača. Njena čudno zavita
stmga in zavoljo tega tudi silno
počasen tok ob vsakem deževju
povzročata poplave. Le-te trgajo
intenzivnemu obdelovanju naj-
lepše kose zemlje. Od Rogaške
Slatine, pa vse do izliva v Savo,
je Sotla vse do sedaj bila gospo-
dar T slabem pomenu besede.
Sajti* letos je sedemkrat popla-
vila polja pri Sodni vasi, Podče-
trtk«, Imenem, Prelaskem, Sed-
larjevem, pod Bistrico ob Sotli,
Kumrovcu itd.
Lani ustanovljena Obsoteljska
vodna skupnost ima namen do-
končno obračunati s slabimi last-
nostmi Sotle. Predvidena so veli-
ka dela, ki naj vklenejo Sotlo v
neškodljivo strugo. Taka akcija
pa bo seveda povezana z veliko
večjimi investicijskimi vlaganji
in tesnejšim sodelovanjem med
celjskim in krapinskim okrajem.
Letos so se začela melioracijska
dela pri Rogaški Slatini in na
Imenskem polju, ker za regula-
cijo reke same ni dovolj sredstev.
Na ta način bodo iztrgane pre-
cejšnje površine zemlje večnim
nevarnostim poplav.
Imensko polje... Lokomotiva
sopiha po novi progi in prevaža
dolge kompozicije gradbenega
materiala. Malo pred vasjo Imeno
je novo postajno poslopje že pod
streho. Tik za postajo gradi imen-
ska zadruga zadružni dom.^ V
njem bo zadruga imela skladišča,
strojno remizo in poslovne pro-
store. Na vzpetini nad cesto bodo
kmalu začeli graditi sodobno
vinsko klet, kjer se bo zbirala
žlahtna kapljica imenskih in vir-
štanjskih goric.
Sotla je od davnin prisiljevala
imenske kmetovalce, da so orali
po položnih vzpetinah, kamor
narasla Sotla ni mogla valiti
svojih hudournih voda. Večji del
površin pa je ostal v ravnini...
— Ko bi ne bilo poplav, kakšne
njive bi bile tam doli?! — so po-
gosto vzdihovali ljudje.
Zdaj je prišel čas, ko bo Imen-
sko polje postalo plodno. Pred
meseci so postavni Ličani zasadili
lopate v močvirnata tla in začeli
kopati glavni odvodni jarek, ki
bo v blagem zavoju sekal okoli
230 hektarjev veliko poplavno
območje. Vse te površine ne pre-
morejo njiv. Včasih so s teh trav-
nikov izsilili nekaj kisle krme,
pogosto pa še te ne. Ce Sotla na-
raste, naraste hitro in odnaša s
seboj vse, kar ni priraščeno v
tla. Dela naglo napredujejo. V
kratkem bodo začeli kopati tudi
stranske odvodne jarke, tako da
bodo prihodnje leto, morda že v
jeseni, prve hektarje lahko pre-
oralL Goseničar bo vlekel za sabo
globokobrazdni plug tam, kjer
doslej, odkar Sotla teče po dolini,
še nihče ni oral.
-K
Dva motiva z imenskega polja: Zgoraj razsežna ravnina, ki jo pogosto
preplavi Sotla. Spodaj skupina dclavcev pri kopanju glavnega odvod-
nega jarka...
Šest do sedem tisoč pitanih
piščancev letno
Ne samo prepoved klanja telet
do 200 kg teže, tudi ekonomski ra-
čun govori v prid proizvodnje pe-
rutnine za široko potrošnjo. Seveda
se pitanje perutnine v majhnih ja-
tah ne izplača toliko kot v farmski
vzreji, ki poceni proizvodne stroške.
Vzreja pitanih piščancev, običajno
so to križanci, ki se odlikujejo po
nagli rasti, ni tako enostavna. V
času naturalne proizvodnje je kmet
vzgajal perutnino za nameček. Ni
se dosti brigal za prehrano perut-
nine. Pogoste bolezni pri perutnini
lahko v kratkem času pogubijo celo
jato. Zavoljo tega je treba perutni-
no jemati prav tako resno kot re-
cimo živinorejo, hmeljarstvo, sad-
jarstvo in podobno.
Tak sodoben način pa je mogoč
le tam, kjer so ustvarjeni vsi po-
goji za vzrejo. Cas, ko smo rekli,
da je le vsaj nekaj, je mimo. Zdaj
gre za to, da bo čim več in čim
ceneje.
Zato bomo v celjskem okraju
imeli zaenkrat le dvoje osrednjih
pitališč, in sicer v Celju in Pod-
četrtku. Te »kurje farme« bodo (v
Podčetrtku je že) ustanovljene na
strogem gospodarskem izračunu.
Perutnine mora biti dovolj, mora
biti dostopna potrošniku. Ko bosta
obe farmi začeli obratovati s polno
zmogljivostjo, bosta letno zmogli
dati na trg od 6 do 7 tisoč pitanih
piščancev.
-ck
ft - oiB - ame - be - bi - bi} - bra -
bnh - ci - cus - či - dar - del - di -
did - er - ga - ise - ir - iz - ja - ja -
ia - ka - ka - ki - kr - la - ler - Iji -
me - mi - mon - na - ne - ni - ni - ni -
nik - Bost - o - or - pe - pež - pi - po -
prst - ra - re - re - re - ri - ro - ska -
sta - že - ščan - ti - to - to - tov - tr -
tu - tu - ul - ve - vo - Tost - vra.
Iz gornjih zlogov sestavi 26 besed na-
slednjega pomena:
1. ruski lirski in ep«ki pesnik (1814—
—•1841), 2. zelo redek, malo raziskan ele-
ment, 3. prislov, 4. naziv za umetnost
kristjanov v prvih stoletjih našega štet-
ja, 5. grški zgodovinar, pisec znameni-
tega d^a o peloponeški vojni, 6. dišeča
snov iz kitovega črevesja, 7. prosto-
dušnost, 8. reka v jugo-vzhodni Fran-
ciji, 9. gnojni čir (lat.), 10. otok blizu
Visa, znan po znameniti kraški >Modri
jami«, 11. panoga medicine (izravnava-
nje pohabljenih 'telesnih kosti), 12. me-
sto v Indiji (blizu Delhija), 13. znani
slapovi na reki St. Lavrrenca v Sev.
Ameriki, 14. izbruhniti, 15. nestrpnost,
16. enocelične živali, 17. ponovitev, po-
vzetek (tujka), 18. prevleka za prst,
žensko ime, 20. pesniška podoba, v
kateri z drugo beseTO povemo isti po-
jem.
Prvo in peto črko vsake besede vpiši
v navpična stolpca.
Crke  prvi peti Bavpičal vrati d»-
io ZBaHa verz«.
ŽENA DOM DRUŽINA
Njen mož je bil borec
Odšel je tedaj, ko so počile prve
puške, ko so se dvignili prvi uporni
duhovi, da priborijo svojemu naro-
du in sebi neodvisnost, pa čeprav
za ceno svojega življenja. Cilj, za
katerega so se vzdignili je bil go-
nilna sila, ki je premagala vse po-
misleke. Odšel je, ker ni bil nič dru-
gega kot eden izmed mnogih, ki so
se le težko prebijali skozi življenje,
pa so imeli zato čvrsto voljo pribo-
riti si mesto v družbi, končati z iz-
koriščevalci in s tedanjim življe-
njem, osvoboditi domovino tujcev.
Bil je majhen človek, z veliko du-
šo. Boril se je po vsej širni domo-
vini, domov je prišel le dvakrat in
še to za uro ali dve. Takrat ni go-
voril ženi o grozotah, ki jih je sre-
čaval," o prijateljih, ki jih je po-
kosila sovražnikova granata, o svo-
ji lastni rani, o tesnobi, ki jo je
povzročala skrb za njo in otroke.
Ne, takrat ko je prišel le za čas
domov, sta govorila o prihodnosti,
ko bo sin mogel v šole, ko ne bodo
stradali kruha in hodili bosi. V to
prihodnost sta trdno verovala —
saj je zato odšel, da si jo pribori.
Vrnil se je, zmagovalec med zma-
govalci, junak, srečen med srečmi-
mi ni govoril o strahotah vojne,
kajti vojna se je vendarle izplača-
la. To je vedel. To ve tudi še da-
nes!
Toda včasih, ko sanjari ali zvečer
ko leži in strmi v temo, mu kot na
filmskem platnu bežijo pred očmi
slike tistih, ki so zato, kar on se-i
daj ima, darovali življenja. Takrat
bi rad jokal, zbežal proč od vsega
in vseh, ki uživajo priborjeno svo-
bodo. Takrat poišče one, ki so z
njim delili trpljenje in upe, četudi
na drugem koncu domovine. Vse
je družila slej ko prej ista vera v
bodočnost.
Ko se vrne domov, prevzet od
grozot, ki so mu ostale v spominu,
zamaknjen v spomine, ki jih hrani
najgloblje v srcu, pa se znajde zo-
pet sredi vsakdanjih malenkosti in
nadlog. Toda kako naj razloži že-
ni, da je še enkrat in že stotič do-
živel trenutke, o katerih strahotah'
ona ne ve nič, pa tudi če bi ji po-
vedal, bi tega ne mogla razumeti.
Tedaj si želi le za trenutek malo
obzira in miru, da se vrne v naj-
večji čas svojega življenja. E. O.
Prilagodimo ie(liinil( cenam in letnemu času
Prvo je laže izvedljivo kot dru-
go, ker prvemu ustrezamo vsak dan
iz strahu, da ne bodo denarnice
prazne že petindvajsetega, vseka-
kor bomo pa z nekoliko iznajdlji-
vosti uspele slediti tudi drugemu
navodilu.
Res, da se letošnje poletje ne-
kako obotavlja, vendar nam je v
zadnjem tednu kar dobro podku-
rilo. Za takšne dneve pa je najbo-
lje, da se ravnamo po temle na-
svetu:
Ne kuhajte testenin in podobnih
izdatnih jedi, ker boste pri svoji
družini zamorile še zadnji ostanek
apetita in, če že skuhate kaj takš-
nega, potem ne postavite na mizo
ogromne sklede. Zaradi vročine bo-
do takšnih jedi použili zelo malo.
Za ta čas najprimernejše so sad-
ne in zelenjavne juhe, ribe na vse
načine, meso, zabeljene zelenjavne
jedi in solate.
Poskusimo pripraviti poleti več
jedi za obrok, vendar v majhnih
količinah. S tem, da bomo kupile
pol kilograma paradižnika manj,
pa zato nekoliko stročjega fižola,
graha ali špinače, ne bomo nič več
izdale, pohvala pa nam bo bogato
poplačala trud.
In, da ne bo ostalo le pri nasve-
tih, nekaj receptov:
Jagodna juha: Skozi sito pretla-
čimo pol kilograma jagod, malin
ali drugega sadja, vmešamo pena-
sto 15 dkg sladkorja in polijemo
z mlekom (1 in tričetrt litra). Ce
namesto sadja uporabljamo mezgo
ne potrebujemo sladkorja. Servira-
mo hladno!
Poletna sadna solata: 5 dkg slad-
korja zavremo z '/s I vode in s so-
kom pol limone ter polijemo na
10 dkg očiščenih breskev, 10 dkg
očiščenih marelic in enako količino
sliv ali drugega sadja. Juha naj
dlje časa stoji. Serviramo hladno,
po želji s stepeno sladko smetano.
Mešana sadna solata: skodelico
hrušk in jabolk, skodelico polovič-
nih sliv, pest orehov (mandljev), in
po želji še nekoliko dateljev ali
smokev zrežemo na majhne koščke.
Polijemo s segretim sokom pol li-
mone s tremi žlicami sladkorja, ki
smo mu dodale kozarček konjaka
in čašo belega vina. Solata naj dlje
časa stoji!
Zimska sadna solata: 2 jabolka,
2 hruški in 2 oranži (lahko ju na-
domestimo z drugim sadjem), zre-
žemo na rezine in polijemo s so-
kom pol limone, 4 žlic vode, žlico
ruma in 30 dkg sladkorja. Sadje
olupimo!
Zelenjave ne pripravljamo v oma-
ki, marveč kuhano zabelimo z ma-
slom in drobtinami. Tako priprav-
ljena jed je ohranila vitamine, pri-
vlačna je za oči in tudi dela smo
imele manj kot sicer. Tako lahko
uporabimo vsako zelenjavo. E.
IZ CELJA IN ZALEDJA
ŠE O GRADNJI ŠOLE
NA HUDINJI
Prav je, da je naša javnost po-
učena o izvajanju gradbenih del šo-
le na Hudinji, vendar je treba ne-
katere očitke o delu gradbenega od-
bora, ki so bili predmet razprave na
»eji občinskega ljudskega odbora,
aatančneje pojasniti.
Po odklonitvi prvotnega načrta
za kompleksno zgradbo osnovne
šole in nižje gimnazije je bil spričo
risokih stroškov in zahtev šolske
reforme naročen cenejši in ustrez-
nejši gradbeni načrt. Z gradnjo šole
je bilo treba pohiteti, to pa zaradi
bojazni, da bo že v najkrajšem ča-
su treba uvesti na celjskih šolah
tretjo izmeno. Ko so bila sredstva
zagotovljena, je Svet za šolstvo v
naglici naročil pri Projektivnem bi-
roju v Ljubljani in direktno pri
inž. Novinšku nov načrt s prošnjo,
da ga čimprej izdela. To pa zato,
da bi se gradnja čimprej začela in
da ne bi zagotovljena sredstva v
znesku 50 milijonov po poteku pro-
računske dobe zapadla.
S posebno uslužnostjo republiške
komisije za potrjevanje projektov
so bili načrti odobreni, le revizija
načrtov za instalacije se je zaradi
odsotnosti pristojnega poročevalca
zavlekla in je bil zato Gradbeni od-
bor prisiljen skleniti pogodbo z IGP
>Gradis« brez proračuna za insta-
lacije. Stroški se v tem niso po-
višali, ker bi bili itak morali biti
zajeti že v sklenjeni pogodbi. Po-
manjkljivost je bila edino v tem,
ker so bila sredstva za instalacije
T pogodbi pomotoma izpuščena.
Med gradnjo je prišla do izraza
izredno visoka talna voda. kar je
povzročalo neprestano črpanje vo-
de. Ko so bili temelji po načrtu že
gotovi, se je ob navzočnosti glav-
nega projektanta pokazala nujna
potreba, da se temelji zvišajo na
primerno višino, kar je povečalo
gradbene stroške.
Nadalnjo podražitev gradnje je
povzročilo klesanje (znižanje) be-
tonskih preklad za namestitev že po
načrtu naročenih radiatorjev za
centralno kurjavo, ker se njihova
višina ni ujemala z velikostjo pro-
jektiranih niš. Da ne bi gledali čez
okenske police ali stali na tleh v
napoto učencem in v pomanjkljivost
sodobne arhitekture, sta se nadzor-
ni organ in izvajalec odločila za
znižanje preklad. Stroški so bili ne-
izogibni.
Glede očitane izbire hrastovega
poda je gradbeni odbor stal na sta-
lišču trajnejše trpežnostK v korist
celotni stavbi. Očitane spremembe
gredo tudi v račun izboljšanja sa-
nitarnih naprav, ki zaradi slabše
izdelave povzročajo pozneje v šol-
skih proračunih visoke izdatke za
popravila.
V nemali meri povzroča povišanje
gradbenih stroškov nasipanje tere-
na, zlasti zaradi dvignjenih teme-
ljev in splošne ureditve šolske oko-
lice.
Tipizirana šolska oprema je bila
naročena pri podjetju »Lesna in-
dustrija Mestinje«, ki opremlja vr-
sto šol v Sloveniji.
Gradnjo nadzoruje poseben nad-
zorni inženir, ki je hkrati navezan
na službo pri občinski komunali in
je z delom zelo obremenjen. Zato
je sklep občinskega ljudskega od-
bora, da se v bodoče poveri grad-
nja šol Biroju za stanovanjsko in
komunalno gradnjo v Celju, nad-
vse umesten. Le žal, da ga v času
priprav za gradnjo šole na Hudinji
še nismo imeli.
Uživajmo proste dneve
Tudi letos je Društvo prijateljev mladine v Celju pripravilo
dnevna letovanja za otroke. To so pravzaprav izleti v naravo,
ki so v toplih in sončnih dnevih združeni še s kopanjem v Sa-
vinji. Na sliki skupina otrok v vodi.
DEVET MENJALNIC V
CELJSKEM OKRAJU
V skladu z novimi predpisi o me-
njavanju tuje valute, smo tudi na
področju celjskega okraja dobili 9
menjalnic. Gre predvsem za kraje,
ki dosežejo večji tujski promet. Ta-
ke menjalnice so v Celju (Narodna
banka, Putnik in hotel Evropa), na-
dalje v Laškem (hotel Savinja), v
Logarski dolini (Planinski dom), v
Šoštanju (Komunalna banka), v
Dobrni (zdravilišče) in nazadnje v.
Rogaški Slatini (hotel Slovenski
dom in Komunalna banka).
Irlnika nesreč
Mira Car iz Crikvenice je v Kogaški
Slatini padla pod avto in si zlomila no-
go. — Pri padcu si je zlomila nc^o tudi
Terezija Dečman liz Grobelnega.
S kozolca je padel Jože Grušovnik iz
Hrenove pri Strmcu. Zlomil si je desiio
roko. — V Cerovcu pri Šentjurju je
padla s kozolca Fani Kočevar. Pretresla
si je možgane. — Štefan Radič je v
Bukovžlaku padel s kozolca. Poškodo-
val si je rebra. Tudi Franc Romih iz
Rakovelj pri Braslovčah je padel s ko-
zolca. Pretresel si je možgane.
Danijel Škodnik iz Trnovelj in Štefka
Rečnik iz 2epine sta se med vožnjo z
avtolnobilom pni Zadobrovi zvrnila v
obcestni jarek. Pri nesreči si je Škod-
nik poškodoval glavo, Rečnikova pa si
je zlomila nogo.
Marija Nunčič iz Bodreža pri Gro-
belnem je padla in si pri padcu po-
škodovala hrbtenico.
Pri delu s cirkularko si je poško-
doval prste na roki Edvard Kovačič iz
Hrušovca pri Šentjurju.
Na planine!
V planinah je zdravje in moč. To je
že stoletje stara resnica, potrjena na
tisočih in tisočih zdravih in čilih pla-
nincev in ljubiteljev narave. Zato me-
nimo, da nam ni treba teh vrstic iz-
rabiti zato, da bi znova s starimi be-
sedami priporočali planinsko turistiko.
Raje vas povabimo na pota v celjsko
in savinjsko območje, tja kjer celjsko
Planinsko društvo vzdržuje krov za od-
počitek.
Najbližja celjska planinska postojanka
je Celjska koča, do nje pridemo v
dveh urah. urnejši hribolazci še prej. K
Celjski koči vodijo tri poti. Za vse tri je
izhodišče savinjski most. Pri apnenici v
Pečovniku Se pota ločijo. Ena vodi še
dalje ob železnici do naslednjega pro-
pusta in ob potočku naprej po bivši
»mestni hosti«. Druga pot drži pri ap-
nenici navzgor. Kdor se hoče naužiti
lepega razgleda, se gredoč ali pa od
koče povzpne na Grmado. Še obširnejši
razgled se mu nudi z nekoliko višjega
Tovsta. Tretja pot se drži ceste, ki pelje
do premogovnika v Pečovniku. Tam za-
vijemo na desno v Hudičev graben,
divjeromantično skalnato tesen. Ko za-
pustimo tesen, krenemo proti desni na
strmo pobočje, od koder nas zložna
gozdna pot privede do našega cilja.
Celjska koča razpolaga s 50 posteljami,
s čemer je zagotovljeno bivanje tudi
večjim planinskim družbam, zdravstve-
nim kolonijam in posameznikom.
Druga planinska postojanka je M o -
zirska koča na Golteh. Glavno
izhodišče za dostop na to planino je
Mozirje. Golti so odrastek savinjsko-
alpske Raduhe, njih severni del ima
bolj oblike, ki spominjajo na Pohorje.
Iz Mozirja k Mozirski koči vodi dvoje
poti, dolgih okoli tri ure. Prva, zahodna
je bolj strma in pelje mimo Radegunde;
druga, vzhodna j6 položnejša,- zato pa
nekoliko daljša, in nas pelje skozi pla-
ninsko vasico Šmihel. Na Mozirsko pla-
nino lahko dospemo tudi iz Šmartna ob
Paki oziroma iz Paške vasi. Od koče na
Golteh je po tri četrt ure nA poedine
vrhove s sijajnim razgledom: Medved-
jak (1566 m), Boskovec (1590 m) in Ostri
vrh (1579 m). Koča nudi vse leto ceneno
in popolno oskrbo. Na razpolago je 130
ležišč.
Logarska dolina s svojimi pot-
mi, izleti in turami za dopnstnika, letovi-
šč ar ja in weekend izletnike, turistična
privlačnost prve vrste, vabi kar sama od
sebe. Posebno milo alpsko podnebje, lepi
pogledi in razgledi, mreža planinskih
koč v obližju, vse to omogoča, da Lo-
garska dolina nudi lep, prijeten, vse-
binsko pomemben oddih.
Planinski dom v Logarski dolini raz-
polaga s 135 posteljami, v lepo ureje-
nih sobah s tekočo vodo, z velikimi go-
stinskimi prostori, s prostranim lastnim
naravnim parkom, z bazenom, ^s pro-
storom za camping in razne športne
igre. Dom leži ob avtomobilski cesti,
oskrba je prvovrstna in po najnižjih
cenah
Iz osrčja Logarske doline pridemo v
dveh urah in pol na O k r e š e 1 j. To
je krnica v višini liOO m, najlepša kr-
nica naših Alp. obdana s severnimi
ostenji Brane, Turške gore, Rink, Križa
in južne stene Mrzle gore. Gredoč iz do-
line na Okrešelj nas pozdravi slap Sa-
vinje, ki se malo niže izgublja v produ.
Na Okrešlju je lep Frischaufov dom
z 80 ležišči. Z Okrtšlja vodi v osrčje
planin cela vrsta turistovskih poti.
Krasen izlet je tudi v Robanov kot.
Izhodišče mu je Rogovilec, tri četrt
ure pred Solčavo. Iz Robanovega kota
vodi štiriurna pot na Korošico
(ISOO m). Tamkajšnja koča, Kocbekov
dom imenovana, nudi 60 ležišč in po-
polno oskrbo predvsem v poletnih me-
secih. Koča ima krasno lego v okrog-
Ijasti dolinici z bogato floro.
Spomnite se čistega zraka, svetlega
sonca, opojnega vonja, ki ga izdihavajo
gorska tla, pa samote in miru širnega
razgleda po deželi — in boste šli v gore.
Tehniška srednja šola
v Celju
v preteklih dveh letih je Ljud-
ska univerza v Celju organizi-
rala tečaje za I. in II. letnik teh-
niške srednje šole in so letos v
juliju vsi prijavljeni slušatelji
uspešno opravili izpite pred ko-
misijo s Tehnične srednje šole
V Ljubljani. Ker ti slušatelji
želijo nadaljevati študij in ker
se prijavlja precejšnje število
novih, obstoja možnost, da ti
oddelki na Ljudski univerzi po-
stanejo delavski oddelki redne
šole V Ljubljani s sedežem v.
Celju. Da bi lahko ugotovili šte-
vilo reflektantov in se pogovorili
o pogojih, vabi Ljudska univerza
v Celju vse dosedanje slušatelje
I. in II. letnika in novince, da se
zbero v torek, 28. VII. ob 18. uri
v pritličju Učiteljišča, kjer bodo
dobili potrebna navodila n infor-
macije. V nov I. letnik se lahko
vpišejo absolventi osemletnih,
industrijskih in vajenskih šol, ki
so v kakem podjetju v Celju in
okolici vključeni v delovni pro-
ces. Na to možnost opozarjamo
tudi vodstva podjetij, ki naj
svojim najsposobnejšim delav-
cem omogočijo nadaljnji študij.
Ukinitev dijaškega doma
na Vranskem
Svet za šolstvo pri ObLO Žalec
je na svoji seji razpravljal o uki-
nitvi dijaškega doma na Vran-
skem, ker le-ta ni rentabilen in se
kljub prizadevnosti kolektiva ko-
maj vzdržuje. Razen tega so bile
razmere nevzdržne: upravnik je
bil hkrati še ekonom, računovodja
itd., vzgojiteljica administratorka,
medtem ko je bila kuharica ob-
enem tudi sobarica, perica, snažil-
ka itd. Tudi zanimanje za inter-
nat je zadnja leta upadlo. Zato
je svet sklenil, da "ga s šolskim
leto 1959/60 ukine, hkrati pa pred-
lagal Vrančanom, da bi razmislili
o ustanovitvi otroškega vrtca,
vendar med njimi za to ni bila
zanimanja. Tako bodo zdaj pro-
stori internata služili izobraževa-
nju odraslih, v poletnih mesecih
pa za počitniška letovanja. Nada-
lje pa bo svet za socialno varstva
sklenil pogodbo s kakšno obmor-
sko občino, da bi nudil tamkajš-
njim otrokom za enake protiuslu-
ge trimesečno zavetišče.
V zimskih mesecih bodo v in-
ternatu različni tečaji kmetijsko-
gospodarskih šol.
J. G.
Ob Paki, zdaj že regulirani, raste novo mesto — Novo Velenje.
Podoba novega rudarskega mesta se tako hitro spreminja, da je
danes zastarelo tisto, kar je bilo včeraj novo. Pridne roke velenj-
skih rudarjev, gospodinj, mladine in drugih vsak dan spremi-
njajo lice novega naselja, urejujejo pota, ravnajo nasade itd.
Proti koncu prihodnjega meseca bo središče Novega Velenja
povsem urejeno. Takrat pa bo odprta tudi razstava komunalne
dejavnosti. Na sliki del novih velenjskih velikanov.
v času od 11. do 18. julija je bilo
rojenih 24 dečkov in 25 deklic.
Poročili so se:
Filip Golavšek, elektroinstalaterski
mojster in Angela Točaj, trgovska po-
močnica, oba iz Celja. Franc Planinšek,
poljski delavec iz Zg. Hudinje in Anto-
nija Okorn, poljska delavka iz Škofje
vasi. Marjan Brance, strugar iz Arclina
in Terezija Kroflič, učiteljica iz Dobrne.
Jožo Žuljevič, delavec in Justina Esih,
delavka, oba iz Celja. Vladimir Lipov-
šek, gradbeni strojnik in Marija Olovec,
pomožna delavka, oba iz Celja. Atilio-
Mario Leban, strojni ključavničar iz
Teharja in Dragica Plahuta, krojačica
iz Celja.
Umrli:
Marija Pšeničnik, gospodinja iz Lipo-
glava, stara 59 let. Julijana Pečnik, upo-
kojenka iz Radeč, stara SO let. Marija
Krhlanko, upokojenka iz Ponikve pri
Grobelnem, stara 68 let. Ema Kuret,
gospodinja iz Bezovja, stara 68 let. Jurji
Vreže, dijak iz Celja, star 20 let. Franc
Lesjak, kmetovalec iz Lipja, star 47 let.
Cene v oklepajih veljajo za privatni
sektor.
Krompir stari — (22); novi 28—30 (30);
čebula 50 (50—60); česen 120 (120); stročji
fižol, nizki — (50); visoki 60—75 (70—75);
solata 30 (30—50); špinača — (100); radič
- (100); cvetača 80 (80-100), zelje 14
(100); zelje rdeče 30 (—); ohrovt 40
(30—40); koleraba 30 (30); peteršilj 100
(100); zelena — (100); paprika 114 (—);
paradižnik 46—50 (—); grah — (50—80);
rabarbara — (150); korenje 60 (60); ku-
mare 54—70 (70); bučke jedilne —
(40—50); pesa 50 (50); borovnice — (100);
hruške 54 (70); ribez — (150); maline —
(150); breskve 80 (80); marelice 80
(60-80); ringlo 58 (60).
Trg je bil ta teden precej bolje zalo-
žen, vendar še vedno primanjkuje sadja,
mleka, perutnine in jajc.
Cene krompirju Ln kumaram so ob-
čutno previsoke, ostali zelenjavi pa so
že času primerno padle.
Cene cvetja, katerega je na trgu
vedno dovolj, so tudi previsoke, vendar,
ker to ni nujno potreben artikel, ni
pričakovati opazijega spusta.
Eva Orač
Borbo proti alkoholizmu
na trdne temelje
Bolj kot kdajkoli prej je zadnje po-
svetovanje članov protialkoholne komi-
sije pri okrajnem odboru Rdečega kri-
ža v Celju pokazalo, da si uspešne bor-
be proti alkoholizmu, kot družabnemu
zlu, ni moči predstavljati samo s suho
propagando, temveč predvsem s kon-
kretnimi akcijami. Vzroki alkoholizma
sami odpirajo ukrepe, ki bi jih naj ce-
lotna družba in ne samo člani okrajne
ter občinskih protialkoholnih komisij,
izvajala za odpravo problema, ki pri-
zadeja težke udarce posamezniku, dru-
žini in skupnosti. V ta program spada
v prvi vrsti zdravstveno in socialno pro-
svetljevanje, nadalje ekonomski ukrepi,
javna zdravstvena in socialna skrb za
družino itd. Konkretno delovno področje
pa se odpira pri vzgoji staršev in otrok
od najnežnejše mladosti, od posegov v
šolah, tovarnah in predvsem še na vasi,
kjer je pijančevanje prešlo že v na-
vado. Tej borbi pa bo treba dati tudi
materialno osnovo in zato doseči, da se
bo ustrezen odstotek davka na alkohol-
ne pijače uporabljal za preventivno de-
lo, za borbo proti alkoholizmu, ne pa
za odpiranje novih gostinskih lokalov.
Kot vse kaže bo najtežje delo na tem
področju na naši vasi. Prepričevanju,
da alkohol uničuje človeka in družino,
bo treba dodati še nasvete za pridelavo
sadnih sokov, za sušenje sadja itd.
Hvaležno delovno področje se odpira
tudi v podjetjih, kjer naj bi skrbeli
za večje uživanje brezalkoholnih pijač
med delovnim odmorom, kjer naj bi
skrbeli, da se razni izleti ne bi spre-
vrgli v pijančevanje ipd. Pogostejši in
ostrejši naj bi bili še pregledi vozni-
kov motornih vozil. Pri vsem tem naj
bi vodilo načelo, da se izgube zaradi
posledic po alkoholizmu dosti večje, kot
pa dobrine, ki jih dajeta proizvodnja
in trgovina z alkoholnimi pijačami. In
še, ne gre za vzgojo asketov, ampak
za zmanjšanje števila tistih znanih in
neznanih pivcev, ki jim je prekomerno
pitje alkohola prešlo v navado.
Ta teden »samo« 3 nesreče
Prejšnji teden v četrtek se je ob eni
uri dvajset minut zjutraj pripetila v
Cepljah na Vranskem huda prometna
nesreča, ko je voznik osebnega avtomo-
bila, last Tovarne papirja Količevo, Za-
lokar Vlado med vožnjo zaspal ter za-
vozil s ceste, podrl smernik, nato de-
belo jablano in se prevrnil. Zaradi ve-
like hitrosti (90 kilometrov na uro) je
bil ob trčenju avtomobil popolnoma uni-
čen, šofer laže poškodovan, medtem ko
sta oba sopotnika dobila zelo težke te-
lesne poškodbe.
Nesreča se je pripetila zaradi preutru-
jenosti šoferja, ki je bil na poti dva-
indvajset ur.
V pomedeljek se je na križišču Can-
karjeve in Gubčeve ulice pripetila lažja
prometna nesreča, pri kateri je bil laže
poškodovan k'olesar Zagorinec Jože iz
Škofje vasi., Le-ta je privozil iz smeri
od postaje v Gubčevo, in vtem, ko je
zavijal, mu je nasproti pripeljal neko-
liko po levi voznik osebnega avtomobila
Pristovnik Jože ter ga z zadnjim blat-
nikom podrl. Škode na kolesu je la
okrog deset tisoč din.
V torek ob štirih'zjutraj je v Petrov-
čah prišlo do težje prometne nesreče.
Voznik tovornega avtomobila s prikolico
Pihir Ivan iz Srbije je zaspal za vola-
nom, podrl obcestni steber in se prevr-
nil na levo stran ceste. Škodo na avto-
mobilu cenijo na okrog 120.000 din.
Tudi do te nesreče je prišlo zaradi
preutrujenosti voznika.
Iz male žage -
veliko podjetje
TAM, KJER JE NEKOČ STALA NEZNATNA ŽAGA, STOJI DA-
NES ENO NAJVEČJIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ CELJSKEGA
OKRAJA — LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT »SAVINJE« —
SPODNJA HUDINJA.
PODJETJE ZAPOSLUJE 590 LJUDI, KI USTVARJAJO PO OKROG
DVA MILIJONA LETNEGA DOHODKA.
V PRVEM POLLETJU JE BILO ZA 510 MILIJONOV DINARJEV
PROMETA, OD TEGA SO IZVOZILI ZA 112 MILIJONOV DEVIZNIH
DINARJEV BLAGA. 95% CELOTNE PROIZVODNJE ODPADE NA
IZVOZ V POLJSKO, ŠVICO, ANGLIJO, VZHODNO NEMČIJO, RU-
SIJO, EGIPT ITD.
PREDVIDEVAJO, DA SE BO PROIZVODNJA DO KONCA LETA
ŠE MOČNO POVEČALA.
To je samo nekaj skopih podat-
kov, ki mi jih je direktor tovariš
Gole Edi »nametal« v beležnico
kar med hojo skozi deset tisoč ku-
bičnih metrov hlodovine, kolikor je
je na vsem obsežnem prostoru tega
kombinata. Za kak daljši razgovor
namreč ni bilo časa, zato sva tudi
vseh osem obratov le preletela.
Pa vendar — les je danes in bo
najbrž tudi še v bodočnosti ostal
eden izmed bistvenih, nepogrešlji-
vih artiklov tako gradbeništva ka-
kor notranje arhitekture. Brez lesa
si ni mogoče namreč zamisliti no-
bene stavbe (če nič drugega so le-
sena vrata in okna), nobenega sta-
novanja, in prav nič verjetno ni, da
ga bo lahko nadomestila kakršna-
koli umetna masa. Njegova upora-
ba, kakor znano, je najraznovrst-
nejša — od navadnih okornih ste-
brov, na kakršne so Italijani posta-
vili svoje Benetke, do dragocenih
rezbarskih mojstrovin srednjega ve-
ka ali kiparskih figuralij dandanaš-
njih dni.
Po večini so vsi obrati starejšega
datuma, le dva ali trije so novi,
sicer ne toliko novi po ohišju koli-
kor po vsebini.
Po tem, ko sva obšla žago, sva
se znašla v sodarni, to je, v obratu,
ki je osvojil nov način izdelovanja
embalažnih sodov iz bukovih veza-
nih plošč. Dimenzije sodov so raz-
lične, namenjeni pa so predvsem
naši kemični industriji. Lani so za-
nje sprejeli jugoslovanskega Oskar-
ja za embalažo.
Tam, kjer je bil še do nedavnega
bunker za krompir, izdelujejo danes
sredice, panelke in šper plošče;
nekdanja tovarna sadnih sokov pa
se je spremenila v tovarno pohi-
štva, ki je skorajda celotno pro-
izvodnjo usmerila v izvoz, in fur-
nirnico, katere produkcija znaša
letno okrog 800 kubikov plemeni-
tega in 1000 kubikov luščenega fur-
nirja. S spretno organizacijo in po-
žrtvovalnostjo so tu namestili za-
enkrat le dva stroja (poleg kotla
za parenje furnirske hlodovine), ki
pa sta bila oba izdelana doma, kar
pomeni hkrati velik uspeh naše in-
dustrije. In čeprav bi se morda zde-
lo, da obrat z enim samim oziroma
dvema strojema ne more zadostiti
vsem potrebam, je vendarle res, da
so zaloge furnirja dovolj velike. V
skladišču namreč odpremljajo vsak
dan nove sklade furnirja.
Med ostalimi obrati je tu še les-
na galanterija, zabojarna, obrat za
lesno volno in remont.
2e bežen vtis daje slutiti močan
monoliten kolektiv, veliko delovno
storilnost ter umno in smotrno or-
ganizacijo — vse tiste komponente,
brez katerih ni mogoče pričakovati
velikih uspehov in dobrega gospo-
darstva. Pri tem pa ima poglavit-
ne zasluge nedvomno in predvsem
vodstvo tovarne s prizadevnim di-
rektorjem na čelu, saj je tor^j zna-
no, da so z veliko voljo, s požrtvo-
valnostjo in sposobnostmi ustvarili
iz skromnih začetkov danes tako
veliko lesno industrijsko podjetje,
ki poleg tega, da krije domače po-
trebe, doprinaša skupnosti tudi dra-
gocena devizna sredstva, v čemer
se kaže pravilna gospodarska po-
litika in visoka delovna zavest.
dhr
Okusno in sodobno
Direktor Ed! Gole
Furnirnica
7CELJSKI TEDNIK — štev. 29. — 24. julija
Metka in Ingrod zmagovalca
v šlafeinem teku
V okviru prireditev na čast občinskega
praznika Celja je bil v ponedeljek zve-
čer po mestnih ulicah tradicionalni šta-
fetai tek članov in članic celjskih de-
lovnih kolektivov. Čeprav udeležba ni
bila najboljša, saj smo pogrešali celo
kolektive, ki so v prejšnjih letih na
tekmovanju zmagovali, pa je tek ven-
darle dosegel prav lep uspeh.
Prve so šle na štart ženske. V tej kon-
kurenci tekačice Metke niso imele več-
jih težav. Zmagale so s precejšnjo pred-
nostjo. Vrstni red pa je bil: 1. Metka
3:18.0, 2. Zavod za socialno zavarovanje
3:21.0, 3. Ingrad 3:25.0, 4. Komunalna
banka 3:27.5 in 5. Aero 3:47.2.
Dosti bolj ogorčena borba se je vodila
med moškimi tekmovalci. Tu je vse do
50 metrov pred ciljem volila štafeta To-
varne emajlirane posode, nakar je zad-
njemu tekaču na ovinku spodrsnilo. Za-
radi padca je izgubil prednost, pa se
kljub temu še uveljavil na drugo mesto.
Rezultati: 1. Ingrad I. 3.:41.0, 2. TEP
3:42.7, 3. Celjski tisk 3:57.4, 4. Metka
3:58.«. Druga ekipa Ingrada je zgrešila
pravo smer.
Obema zmagovalnima ekipama, sicer
pa po trem najboljšim štafetam je se-
kretar Občinskega odbora Zveze borcev
tov. Riko Presinger tik pred predva-
janjem filma »Aleksa Dundič« razdelil
pokala, oziroma lepa priznanja.
Odličen nastop Lorgerja in Leska
Preteklo soboto in nedeljo je bil
v Krakovem meddržavni dvoboj
atletskih reprezentanc Poljske in
Jugoslavije. V jugoslovanski vrsti
sta nastopila tudi dva Celjana —
Stanko Lorger in Roman Lešek, ki
sta več kot častno in uspešno opra-
vila svoje naloge. Tako je Lorger
zmagal v teku na 110 metrov čez
ovire z odličnim časom 14,1 sekun-
de, razen tega je delil drugo me-
sto v teku na 100 metrov z istim
časom 10,5 sekund kot zmagovalec,
v teku na 200 m.etrov pa je bil tre-
tji (za Snajderjem) z 22,2 sekunde.
Lešek je svoj najboljši uspeh do-
segel pri skoku ob palici in s 4,40 m
zasedel prvo mesto. Poleg tega se
 je pri skoku v daljino s 702 cm
uveljavil na četrto mesto.
V končnem ocenjevanju je zma-
gala Poljska s 124 točkami pred
Jugoslavijo, ki je zbrala 88 točk.
Nogomet
Mlada reprezentanca FLRJ : Kladivar 3:1 (1:1)
v sredo popoldne je v Celju nastopila
mlada državna reprezentanca v nogo-
metu. Srečanje s Kladivarjem je odlo-
čila v svojo korist z minimalnim rezul-
tatom 3:1, polčas 1:1. Gostje so bili teh-
nično dosti boljši, toda pred golom silno
slabi strelci. Sicer pa je bila tekma
slaba in ni zadovoljila številnih gledal-
cev-
V predtekmi je Olimp zasluženo od-
pravil drugo ekipo Kladivarja s 5:2,
polčas 3:2.
RUDAR (Velenje) : TRŽIČ 2:1
v šestem kolu kvalifikacijskega
turnirja za vstop v enotno sloven-
sko ligo je najstorica velenjskega
Rudarja na domačem terenu od-
pravila Tržičane z 2:1. Po tem ko-
lu zaseda Rudar tretje mesto z ena-
kim številom točk (7), kot jih ima
drugoplasirana Nova Gorica. Tre-
nutno na prvem mestu je Ilirija z
devetimi točkami.
Kot vse kaže se bo glavna borba
za prvi dve mesti razvila med mo-
štvi Ilirije, Nove Gorice in Rudar-
ja iz Velenja.
Sedmo kolo pa je prineslo Velenj-
čanom nepričakovani poraz. Z enim
golom razlike so na domačem tere-
nu izgubili tekmo s ptujsko Dravo.
Športni uspehi
ŽIČNE
v zadnjih nekaj mesecih se je nogo-
met v tovarni žičnih izdelkov »Žična«,
neverjetno razgibal. Skoraj isto pa bi
lahko dejali za kegljanje in namizni te-
nis. Kolektiv, ki šteje le borih 140 de-
lavcev in uslužbencev, pa v športnem
merilu predstavlja kar precej.
Naj omenimo nekaj rezultatov, ki jih
je dosegla nogometna ekipa po delav-
sko športnih igrah >Zične«: premagali
so Partizan Šmartno ob Paki 5:4, Parti-
zan Zreče 6:3, Partizan Laško 3:2, Pa-
pirnico Vevče 5:1 in 4:0, Kovinotehno
4:2, Ingrad 5:4, Konus SI. Konjice 2:1
in 4:0 itd.
Do Dričetka novih delavsko športnih
iger, ki so zdaj v polnem razmahu,
nogometna ekipa od 15 odigranih tekem
ni pretrpela niti enega poraza. Sele v
tem tekmovanju se ji je zataknilo in
je izgubila s 3:0 proti Idru.
V tekmovanju, ki ga je razpisal ObSS
Celje, nogometna sekcija ni najbolje
startala, kljub temu pa se trenutno drži
>zlate« sredine, sicer pa je do konca
tekmovanja še zadosti časa.
Vzporedno z uspehi nogometne sek-
cije, pa od časa do časa tudi kegljači
pripravijo kakšno prijetno preseneče-
nje. Naj v ilustracijo omenimo samo
precej hud poraz podzveznega ligaša
>Kovinotehno< s kar 60 lesi razlike. V
tekmovanju delavsko športnih iger so
se zelo dobro plasirali. V štirih nasto-
pih so podrli nad 1100 lesov.
Uprava in sindikalna podružnica, ka-
terima gre na tem mestu precejšnja
zahvala za veliko razumevanje, jim bo-
sta stala še nadalje ob strani, kajti ne,
da sta zadovoljni samo z uspehi na
športnem polju, temveč tudi z delom,
ki ga športniki opravljajo med rednim
delovnim časom.
Plavanje
Znova odlično za pionirje Neptuna
V nedeljo je bilo v Celju consko pio-
nirsko prvenstvo v plavanju. Udeležili
so se ga plavalni klubi iz Krškega, Tr-
bovelj, Velenja, Raven na Koroškem m
domače moštvo. Čeprav je bila kon-
kurenca huda, saj je šlo za pridobitev
pravice za nastop na slovenskem pionir-
skem prvenstvu, so pionirji Neptuna do-
segli lep uspeh. V finale se je plasi-
ralo 15 pionirjev iz Celja.
Na tem tekmovanju so plavali samo
oni pionirji, ki doslej na tekmovanjih
še niso izpolnili norm za finale. Ker
Vrhovšek, Goršič, Toplak, šušteršičeva
in Pipanova niso plavali, so bili zlasti
plavalci Celuloze v rahli premoči. Ven-
dar so tudi mlajši pionirji zabelezili
pomembne uspehe. Posebno presen^e-
nje tekmovanja je ugoden plasman Ko-
rena in Kovača.
Porazna bilanca celjskih waterpolistov
Konec minulega tedna je waterpolo
noštvo celjskega Neptuna sodelovalo na
iurnirju, ki ga je priredila ljubljanska
Ilirija v počastitev 40-letnega društve-
nega obstoja. Celjani se na tem kvali-
tetnem turnirju niso izkazali. To je tudi
razumljivo, saj so se srečali z ekipami,
ki sodijo v sam vrh jugoslovanskega
-vvaterpola. V tej družbi so bili prešibki.
Zato so tudi v štirih tekmah prejeli kar
67, dali pa samo 7 golov. Tako jih je
Korčula premagala 20:3, Reka 21:2, Ljub-
ljana 19:1 in Kranj 7:1.
Ob vsem tem se poraja več vprašanj.
Prvo, ali je bila udeležba celjskih wa-
terpolistov na takem turnirju sploh po-
trebna in koristna? Po našem mnenju bi
bilo bolj prav, če bi se Celjani udele-
žili turnirja le kot gledalci in se s tri-
bun pogljabljali v igro posameznih ekip.
Tako bi več pridobili in kar je najvaž-
nejše — obdržali ugled, ki so ga imeli,
in ne doživeli moralnega udarca. Re-
zultati so tudi pokazali, da so Celjani
največ golov prejeli v drugih polčasih
iger, razen s Kranjčani. To kaže, da so
bili kondicijsko slabo pripravljeni. Na-
ravnost zaskrbljujoča pa je izjava inz.
Ježiča, ki pravi, da igrajo waterpolisti
Neptuna preveč šablonsko. Šablone se
v športnih igrah niso in ne bodo izka-
zale. Zato priporočamo tehničnemu vod-
stvu, da to trditev prouči in analizira
vzroke take igre. _______
Mali rokomet
PARTIZAN PETROVCE :
PARTIZAN ŠEMPETER 8:8
Rahel nedeljski dež ni pokvaril roko;
metnega derbija v Savinjski dolini. Saj
so igralci iz Šempetra hoteli za vsako
ceno maščevati poraz, ki so ga pretr-
peli na občinskem prvenstvu v malem
rokometu. Čeprav so včasih vodili, so
žalski rokometaši izenačili. Da se je
derbi končal neodločeno, je precej pri-
pomogel vratar moštva iz Žalca. V igri
sla bila najboljša Koren (Šempeter) in
Jan (Petrovče).	S.
WATERPOLO ŠOLA ZA PIONIRJE
Plavalni klub Neptun bo za pionirje,
ki imajo veselje do waterpolo igre, pri-
pravil šolo vaterpola. Šola bo trajala
okoli 30 dni, začeli pa jo bodo 3. av-
gusta. Zvedeli smo, da bo šolo vodil
trener Ivo Štela. Ze po sedanjih prija-
vah sodeč in zanimanju otrolč za tak
način usposabljanja za vaterpolo igro,
sodimo, da je s tem celjski šport precej
pridobil. Zlasti še, ko vemo, da celj-
skemu vaterpolu primanjkuje mladega
naraščaja.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
LEP USPEH INGRADA
Ob koncu tedna je bilo na celjskih
športnih igriščih živo. V Celju se je
zbralo 377 gradbincev iz 12 gradbenih
podjetij. Celjani so se tudi tokrat lepo
odrezali. Osvojili so največ prvih mest,
pa tudi kot moštvo so bili najbolj ho-
mogeni.
Posamezni rezultati:
Nogomet (4 moštva): 1. Ingrad, 2. Go-
rica; namizni tenis (9 moštev): 1. Slo-
venija ceste, 2. Šoštanj; odbojka (8 mo-
štev): 1. Ingrad, 2. Novo mesto; keglja-
nje moški (7 moštev): 1. Ingrad, 2. Slo-
venija ceste; streljanje ženske: 1. Gra-
diš, 2. Ingrad; streljanje moški: 1. Gra-
diš, 2. Ingrad; šah (8 moštev): i. In-
grad, 2. Slovenija ceste.
TELOVADNA AKADEMIJA
V KONJICAH
Prejšnjo soboto je konjiško
TVD Partizan priredilo uspe-
lo telovadno akademijo na pro-
stem. Gledalci so ob tej prilož-
nosti videli, da redne vaje član-
stva in mladine niso zaman. Že-
limo, da bi takih prireditev imeli
v Konjicah še več.
V. L.
Na obisku
pri državni prvakinji
Na zadnjem zveznem zletu Partizana
v Beogradu je štirinajstletna Marina
Janžekovič iz Slov. Konjic postala dr-
žavna prvakinja v mnogoboju za pio-
nirke. Zraven tega pa je vrsta pionirk
konjiškega Partizana na istem tekmo-
vanju dosegla častno četrto mesto.
Ko je naš dopisnik obiskal mlado
prvakinjo, mu je zaupala, da hodi redno
k telovadnim vajam, da ima največ ve-
selja z metanjem žoge, kjer je dosegla
že rezultat 42 m ipd. Prvo mesto v mno-
goboju je dosegla tudi na republiškem
tekmovanju, maja letos v Ljubljani.
V Beogradu je bila konkurenca huda,
saj je nastopilo 12 vrst iz vseh re-
publik, oziroma 140 najboljših pionirk
v državi. Od petih disciplin je kar štiri
končala z najvišjo možno oceno desetih
točk, le pri vaji na gredi je dobila
devet in pol točke. To ji je zadostovalo,
da je osvojila naslov državne prvakinje.
Za ta uspeh v državnem merilu ji je
tudi domače društvo izreklo primerno
priznanje in podelilo praktično darilo.
Mimo telovadbe ima v šoli, jeseni bo
šla y sedmi razred, še posebno veselje
do risanja.
Mladi državni prvakinji želimo, da bi
svoje načrte v celoti uresničila, hkrati
pa ji čestitamo za dosežen uspeh.
ŠPORT V KRATKEM
ŠENTJURSKI ŠPORTNIKI SO
TEKMOVALI ^
V	počastitev jubilejnega leta Zveze
komunistov ter 50-letnice društvenega
obstoja je Partizan v Šentjurju pripra-
vil bogat program prireditev.
ODBOJKA. Šentjur : Šmarje (člani)
3:0, Šentjur : Rog. Slatina (mladinci)
2:0, Šentjur : Šmarje (mladinke) 2:0.
V	nogometu je domače moštvo prema-
galo celjskega Zlatarja s 6:1.
V	namiznem tenisu so šentjurski igral-
ci odpravili Ponikvo s 5:3.
ATLETIKA. Člani: višina F. Urbajs
182; daljina: R. Urbajs 630, krogla:
Podgoršek 12.80. Mladinci, višina: Šporn,
Bakija in Kopinšek vsi po 150, daljina:
Šporn 560, krogla: Šporn 11.60. Mladin-
ke, višina: Zupane 150, daljina: Urbajs
410 cm.	I. M.
Koča v Logarskem kotu
Čeprav je planinska koča v Lo-
garskem kotu odprta šele nekaj me-
secev, je že zdaj postala priljub-
ljena postojanka. Predvsem jo obi-
skujejo planinci in izletniki, ki se
podajajo iz Logarske doline do sla-
pa Rinke, ali pa še dlje v vrhove
Savinjskih Alp. Res je, da je za-
enkrat še skromno urejena in oprem-
ljena, toda zato nič manj mikavna.
Ima osem sob ter 17 postelj. Ce-
lotna enodnevna oskrba pa stane
550 din. Kočo oskrbuje planinsko
društvo Solčava. Ce bo društvo do-
bilo potrebna sredstva, potem bodo
nedaleč od postojanke (807 m)
zgradili nove prostote za kuhinjo,
v sedanji koči pa vse prostore na-
menili za prenočišča. S tem bi znat-
no povečali zmogljivost in tako
ustregli vsem tistim, ki iščejo v
mirnem planinskem svetu vsaj ne-
kaj dni počitka in odmora.
-mb
RAZPIS
Okrajna zadružna zveza Celje r a z p i s u j e za svoj čebe-
larski obrat naslednja delovna mesta:
1.	UPRAVNIKA OBRATA
pogoj inženir agronomije s specializacijo v čebelarstvu;
2.	DVA ČEBELARJA
pogoj kmetijski tehnik ali absolvent nižje kmetijske šole
s čebelarsko usmeritvijo — s prakso v tej stroki.
Plača po dogovoru.
Ponudbe z izčrpnim življenjepisom in potrebnimi doku-
menti je dostaviti na Okrajno zadružno zvezo Celje do 31. av-
gusta 1959.
RAZPIS
Na podlagi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni
list 18/58) razpisuje komisija za imenovanje upravnikov kme-
tijskih zadrug pri Občinskem ljudskem odboru Žalec mesto
UPRAVNIKA
KMETIJSKE ZADRUGE ŠEMPETER
Pogoji: Visoka, srednja ali nižja strokovna izobrazba in
potrebna praksa v kmetijstvu in kmetijskem zadružništvu.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in stro-
kovne izobrazbe ter prakse je treba poslati Občinskemu ljud-
skemu odboru v Žalcu najkasneje do 31. avgusta 1959.
Steklarna
Boris Kidrič
ROG. SLATINA
proizvaja
luksuzno brušeno in
kristalno steklo
HMEZAD
zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja, 2alec
ZAPOSLI
od 1. sept. 1959 dalje za čas sezone, t. j. za dobo 3—6 mesecev
30 do 40 delavcev
iz bližnje okolice 2alca v starosti nad 18 let za pomožna dela:
signiranje, nakladanje, vlaganje, prevoz hmelja, žveplanje, kurje-
nje in izpraznjevanje komor itd.
Plača po dogovoru.
Javiti se osebno v tajništvu podjetja.
RAZPIS
Na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in
okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ,
št. 52/57) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev podjetij
pri Občinskem ljudskem odboru Žalec mesto
DIREKTORJA
TRGOVSKEGA PODJETJA »DOM« 2ALEC
Pogoji: Visokokvalificiran trgovski delavec s 5-letno prakso
na vodilnem mestu v trgovini ali kvalificiran trgovski delavec
z 10-letno prakso na vodilnem mestu v trgovini.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in stro-
kovne izobrazbe ter prakse, je treba poslati Občinskemu ljudske-
mu odboru v Žalcu najkasneje do 31. avgusta 1959.
CREPPE NVLON
DOKOLEN KE
MOŠKE
P O L O
TOVARNA NOGAVIC IN PnUol-
DROBNE KONFEKCIJE rUIZcId
Zbor gasilcev
v Rogaški Slatini
5. - 6. 9. 1959
OBJAVE IN OGLASI
MONTAŽNI MOTOR za 15.000 din pro-
dam. Cremožnik, Šempeter v Savinj-
ski dolini.
OSEBNI AVTO znamke >Steyer< v prav
dobrem stanju prodam za 320.000 din.
Naslov v upravi lista.
POLOVICO HlSE (nekaj popravila)
vseljive takoj, prodam. Naslov v
u[)ravi lista.
KRAVO MLEKARICO prodam. Celje,
Plečnikova 10 (Jožefov hrib) pri
Dokler.
ROČNI MLIN na kamen (žrmlje) pro-
dam za 5.000 din. Celje, Cret 54.
ZDRAVSTVENA POSTAJA VOJNIK raz-
pisuje mesto zobne instrumentarke za
Zobno ambulanto Dobrna. Informacije
pri Zdravstveni postaji Vojnik.
MANJŠO SADNO STISKALNICO in
prenosno sadno škropilnico kupim.
Naslov v upravi lista.
VAJENEC usnjarske stroke išče stano-
vanje in hrano po možnosti že v
avgustu. Naslov v upravi lista.
UPOKOJENKA intelektualka išče večjo
prazno sobo pri upokojencih intele-
ktualcih. Pomagam nekaj ur dnevno
v gospodinjstvu. Naslov v upravi
lista.
I
NUDIM SOBO upokojenki. Korenčič,
Jurčičeva ulica 4 — Celje.
KO.MFORTNO dvosobno stanovanje t
bloku pri Ljubljani zamenjam za
enako v Celju. Pogoj: sprejem službe
v tovarni. Vprašati: Posinek, Lesko-
škova 21 — Celje.
V CENTRU CELJA zamenjam dvosobno
stanovanje za enako ali večje. Nudim
brezobre.stno posojilo 200.000 din. Pis-
mene ponudbe pošljite na upravo lista
pod šifiL' >September«.
KINO UNION
Od 23. do 27. julija >PARIZANKA«
francoski film
Od 28. do 31. julija >MEHISKA SERE-
N.\DA< mehiški barvni film
KINO METROPOL
Od 26. do 29. julija >GRENKA ZMA-
GA«. francoski barvni kinemascope film
Od 30. julija do 3. avgusta »DEŽELA
SANJ< cgipto.vski barvni cinemaskope
film
Cenjene obiskovalce obveščamo, da
dopoldanske predprodaje nimamo. Pro-
daja vstopnic je vsak dan od 14. uro
dalje pri blagajni obeh kinematografov.
OBVESTILO
Na s 1 o v e za oglase, ki so
pod šifro, ne izdajamo,
oziroma ne pošiljamo. Za
takšne oglase vložite pisme-
ne ponudbe.
Za ostale oglase, za katere se
naslovi in informacije dajejo v
upravi lista, bomo pismeno od-
govarjali le, če bodo prosilci v
svojih pismih priložili znamko za
din 30.
Sprejemanje oglasov in objav
zaključujemo vsako sredo ob 12.
Uprava Celjskega tednika
ZANIMIVOSTI
CVETJE
IN TRNJE
Bodikave kakteje so svojevrstne
rože. Baje jih je nekaj sto vrst, od
izredno majhnih, do pravcatih dre-
ves. Kakteje niso radodarne s cvet-
jem kot druge rože. Nekatere cve-
tejo vsako leto enkrat, druge vsa-
kih nekaj let, so pa tudi take kot
so agave, ki vzcvetijo samo enkrat
in potem odmrejo.
Pred dnevi je pri Cvetkovih v
Celju zacvetela kakteja kar s pe-
timi cveti. Popki so se razcveteli
čez noč in zjutraj presenetili svojo
gojiteljico. Kakteja je stara nad 10
let, toda tokrat prvič s pravcatim
šopkom na bodikavem steblu. Cvet-
je je belo z vijoličastim prelivom.
Kakteja je cvetela samo en dan,
potem pa so cvetovi oveneli. -k.
Steklenice v morju
Osamljenim brodolomcem so bile
steklenice življenja vredne. Vanje
so zapisali svoje upanje na rešitev
in jih predali neskončnemu morju.
To je davna preteklost? Res, že
preteklost?
Pred dvemi leti je švedski mor-
nar Ake Viking iz šale in zavoljo
dolgega časa napisal listek, s ka-
terim prosi vsako čedno najditelji-
co, da bi mu s pismom pregnala
dolgčas na dolgih vožnjah . ..
Letos je steklenico pobral nek
sicilijanski ribič. Našel je listek in
ker je bil šaljivec, ga je dal svoji
lepi hčeri Paolini. Paolini je bilo
tudi dolgčas in je seveda iz šale pi-
sala mornarju Vikingu. Tokrat pis-
ma niso več potovala v steklenicah,
temveč z letali. Vsako je bilo pri-
srčnejše in končno je pred kratkim
na sicilijski obali pristal Ake Vi-
king. Zdaj mornarju ne bo več
dolgčas, kajti čisto zares sta se po-
ročila s Paolino.
Toda to je le ena izmed roman-
tičnih zgodb o steklenicah v morju.
Leta 1894 je škotski znanstvenik
zaupal tokovom Severnega morja
nad 2000 steklenic in čez 1400 obe-
leženih kosov lesa. In kaj je dose-
gel? Točno je ugotovil morske to-
kove, le-ti pa so globinskim ribičem
v veliko pomoč, če jih poznajo.
Se bolj pretresljiv je dogodek ja-
ponskega mornarja Matusjame, ki
je leta 1784 pred smrtjo za kolero
na otoku kamor se je s tovariši po
brodolomu rešil, na košček lesa iz-
rezal vso tragedijo v črke in to
poročilo zaupal steklenici v morju.
Steklenica je tavala po morju in
leta 1935 so jo našli. In to tik ob
pomolu njegove rojstne vasi Hira-
tetemura.	-ju.
VSEjVlIRSKI POTNIK NE BO
VEDEL NIC POVEDATI
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s
pripravami za polet v vesolje, so
poklicali za sodelavce tudi zdrav-
nike, ki proučujejo kako bodo razne
komaj znane prilike vplivale na
človekov orgariižem. Tako je gene-
ral dr. Flickinger izjavil, da se bo-
ji možnosti, da bi človek na poletu
v vesolje izgubil smisel za regi-
stracijo dogodkov in da si ne bo
mogel prav ničesar zapomniti.
Ce je res tako, potem je bolje, da
človek kar pozabi na vsemirsko
plovbo.
Svetovna potnika v Celju
Pred dnevi se je v Celju usta-
vil avtomobil, ki je bil čudno
poslikan z imeni mest in držav-
nimi zastavami. Kot navadno,
kadar ima avtomobil obešeno
inozemsko tablico, se je nabralo
okoli vozila polno opazovalcev,
kajti Celjani smo, kot kaže, sila
radovedni ljudje.
Tokrat se je vsaj splačalo. Po-
datke o dogodku smo dobili skozi
odprto okno uredništva od gruče
komentatorjev s ceste. Potnika
sta bila dva Švicarja, ki sta z
avtom prepotovala domala ves
svet. Prevozila sta Ameriko. Af-
riko, del Azije in Evropo. Na poti
sta si nabrala tudi majhno mena-
žerijo redkih živali. Ustavljata se
kjerkoli nanese. Ce se jim kraj
dopade, ga ovekovečita z napisom
na karoserijo voza, ki se že ne
vidi pod napisi.
Zvedeli smo, da njuna pot še
ni končana. Nismo zvedeli kako
se podjetneža imenujeta, kot
nismo zvedeli če bo tudi Celje
našlo kak kotiček še neposlikan
na površini voza.
V tistih zabojčkih in košarah,
ki sta jih imela spravljene na
zadnjih sedežih vozila so bile baje
tudi kače. To je zanesljivo sred-
stvo proti »avtostoparjem«. Tega,
ker sama nista nič povedala, ni
težko naslutiti.	K.
SMEM PRISESTI?
Yellowstonski nacionalni park v
ameriški državi Wyoming je eden
najlepših, pa tudi največji na svetu,
saj obsega približno 6000 kvadrat-
nih kilometrov površine. Razteza se
čez skalno gorovje, polno bistrih
voda, jezer in ribnikov. Amerikanci-
so sicer znani, da vsako prirodn«.
lepoto »izboljšujejo« z raznimi ar-
hitektonskimi dodatki, vendar je
Yellowstonski park ostal neokrnjen.
Tu je raj za živali, ki so jih sto-
letja tako neusmiljeno trebili v lo-
vu za dragimi kožuhi in mesom.
Prirodoslovci so našteli v tem par-
ku okoli dve sto različnih vrst pti-
čev. V gozdovih najdete medvede,,
jelene, ob rekah bobre, svizce, na
travnatih pampah bizone, vode pa
so prepolne rib.
Yellowstonski nacionalni park ob-
išče čez poletje tudi po milijon in
pol turistov, ki zbežijo z asfaltnih
džungel v čisto prirodo. Loviti sme-
jo le ribe, medtem ko drugim ži-
valim ne sme nihče storiti ničesar
žalega. Ker pa živali niso ljudje in
ne izkoriščajo zaščite, večjidel nis«'
nevarne. Zgodi se vam lahko, da
vas v taborišču obišče pravi prav-
cati medved, si vzame za spomin
škatlo konzerviranega medu in se-
godrnjaje poslovi.
Kosmatin, ki je na zgornji sliki,
pa je verjetno kaj slišal o avtosto-
pu, zato je ob cesti prijazno poča-
kal avtomobilista in ga skozi od-
prto okno radovedno opazoval. Na
žalost pa obraza avtomobilista ni
zraven.	-c.
STEBRIČKI IN OBLINE
Tistega dne je Demeter Dor-
ski ugotovil, da njegove pa-
lače nimajo življenja. Bile so
čudovite in nenavadne, ven-
dar marmor, bodisi tudi tako
izbrano sklesan, je ostal ka-
men.
Obupan je opustil sleherno
misel, da bi se še ukvarjal z
gradnjo najveličastnejših in
najlepših zgradb, ki so mu jih
narekovali veliki tribuni. Šel
je, da bi pozabil na visoke ste-
bre, ki je vanje vklesal žlebo-
ve, da bi ne gledal več glav s
triglifi in metopami.
Stopal je ob skalnati pokra-
jini pri termopilski ožini in
poslušal pljuskanje morja. Pe-
ne, pene, pene... Ko bi člo-
vek mogel ustvariti iz kamna
življenje! Ko bi zmogel, da bi
v gledalcu zakipelo, kakor ki-
pi morje, da bi ga kamnite
oblike stresle v dno srca. Ko
bi mogel...
Hotenje pa še ni vse! Treba
le spodbude. Ta pride često v
kaj nenavadni podobi!
Izza neke skale je tedaj sto-
pilo mlado dekle. Okopalo se je
bilo v morju in njeni dolgi
težki mokri lasje so se ji le-
pili na hrbet. Pretegnilo se je
na soncu, vzpelo se je na prste
in sprožilo roke proti nebu. »O
čudovito dekle!« je vzkliknil
sam pri sebi Demeter Dorski
in v njem je vse kipelo. Kakš-
ne oblike, kakšen kip!
Demeter ni dolgo pomišljal.
Svoje kipenje je hotel spreme-
niti v marmor. Začel je klesa-
ti in sklesal je čudovite obline.
Dekle je strmelo v čudaka, ki
je kakor nor razbijal po kam-
nu. Ko je bil že skoraj gotov,
se ji je posvetilo, kaj hoče.
Stopila je k sklesanemu stebru
in se privila obenj.
Demeter je odvrgel dleto in
kladivo. Cemu bi tudi obliko-
val, kar je že izoblikovano.
Kamen ostane kamen — in
objel je steber iz mesa in krvi.
Celfaki imdnik
v vsako hišo
3 za meteorologe
Julij nas ni razočaral, niti ni raz-
očaral meteorologov, ki so v tem
času obetali lepo, toplo vreme, čas
za dopuste. Se prevroče je. Vsi"
namreč ne moremo na dopust na-
enkrat — ko je vreme najugodnej-
še. Vendar ne kaže, da bi se s son-
cem prepirali. Koristil tak prepir
vsekakor ne bi. Zato je bolje, da
pogledamo kako bo vreme vnaprej
in kaj obeta onim, ki bodo na do-
pust šele šli.
Do okoli konca julija bo še lepše
vreme. Le kratke vmesne nevihte
nam obetajo — predvsem v popol-
danskih urah. V zadnjih dneh, pra-
vijo meteorologi, lahko pričakujemo
več dežja. Tu in tam tudi točo, ven-
dar ne bo hudo. Kljub temu pa
sončno, vroče in primerno za po-
tenje na delovnih mestih pa za ko-
panje.
Ugodno vreme za letne dopuste
naj bi trajalo vse do polovice avgu-
sta. V tem delu leta lahko priča-
kujemo tudi rekordne vročine. Ven-
dar samo do polovice meseca. Po-
tem p^dec temperature, več dežja
in manj kopalnih dni. To' pa ne po-
meni, |a tedaj sploh ne bo kopa-
nja in da bodo dopusti pokvarjeni.
Konec avgusta je Še daleč. Zato
so previdne prognoze precej hvalež-
nejše. Za tiste, ki jih dajejo in one,
ki jih preberejo, najbolj pa za one,
ki se nanje zanesejo. Letos so si-
cer meteorologi zadeli, vendar so
že tolikokrat »ustrelili« mimo, da
je previdnost vseeno potrebna.
Mi zroDik  mtilDik
Blizu Moskve so zajezili za hi-
droelektrarno veliko akumulacij-
sko jezero. Pod vodo je razsežna
pokrajina z večimi vasmi. Novo
jezero pa ni namenjeno samo pro-
izvodnji električne energije, tem-
več je kot običajno postalo zani-
miv turistični objekt, pripraven
za vodne športe. Končno so v vodi
tudi ribe. Nekdanji izraziti polje-
delci, ki so se preselili na bregove
novega jezera, so postali tudi ri-
biči. In zvonik njihove potopljene
vasi jim služi za svetilnik in za
orientacijo...
^^^čik^^ 2,5 CM DOLG
Švedske tobačne tovarne so pri-
redile veliko anketo o škodljivosti
nikotina. Sodelovale so vse šved-
ske zdravstvene, ustanove. Ugoto-
vitve, ki so jih z anketo dobili so
zanimive.
Pretežni del nikotina se nabira v
ostanku cigarete. Zato naj kadilci
ne kadijo cigarete do kraja. Pri nor-
malni dolžini cigarete »čik« ne sme
biti krajši od dva in pol centimetra.
Ce pa je cigareta daljša pa vsaj
tri centimetre. Z analizo cigaretnih
ostankov so tudi ugotovili, da ni
bistvenih razlik med slabšimi in
boljšimi vrstami cigaret.
Švedi so šli še dalje. Na vseh
švedskih cigaretah je odslej z jasno
črto zaznamovano mesto od koder
naprej je cigareta nevarna.
—	Omara je tako nabito polna,
da se mladi molji sploh niso naučili
letati. —
—	Nekateri ljudje v dveh urah
»ostanejo« dlje kot drugi v nekaj
dneh. —
Ob Soči in čez Vršič
BOLJ KO POZNAŠ DOMOVINO, BOLJ JO BOS LJUBIL
V zgornjem toku po dolini Trente
se Soča peni v razritem koritu. Ze-
lenje se razpreza nad vrtoglavimi
prepadi, od koder vas gluši trušč
razbesnele vode ...
Kolektiv trgovskega podjetja
»Vesna« je šel na izlet. Kam? Cez
tri dežele v kraljestvo očaka Tri-
glava, k izvirom bistrih planinskih
rek. Cez Štajersko, Kranjsko in Pri-
morsko. V soboto po kosilu smo v
aranžmanu celjske podružnice »Put-
nika« z obilico dobre volje zdrsnili
po belih cestah.
Tuhinjski dolini jemlje slaba ce-
sta polovico njenih čarov. Od Kam-
nika do Škofje Loke je bila boljša
in že smo ob poljanski Sori odkri-
vali nove lepote. V strmih zavojih
se naša pot vzpne po pobočjih Ble-
goša, potem spet navzdol, v Cerkno.
Partizanska bolnišnica med pre-
padnimi skalami, nema priča bur-
nih dogodkov med vojno, je s svojo
skrivnostjo vtis, ki ga nihče ne bo
pozabil . ..
Pokrajina ob Idrijci beži mimo.
Peljemo se ob njeni bistri vodi do
Mosta na Soči, kjer nas preseneti
srečanje s hladno in bistro muzo
goriškega slavčka Simona Gregor-
čiča. Prelestna barva »planinske
hčere« je večna uganka izletnikom.
Zeleno sinja za jezovi, prozorna
kakor ribje oko na brzicah in bela
kot mleko, kadar hrumi čez čeri in
buta ob gladko izlizane stene.
Na desni se vzpenja v nebo po-
nosni Krn, na levi proti jugu raz-
sežni Matajur in Breški Jalovec.
Orjaki, ki od pradavnin klubujejo
burji, ob svojem vznožju in na po-
bočjih pa hranijo ljudi, ki so vzdr-
žali vse viharje, tudi-tistega, ki je
divjal med Rimom in Berlinom...
Med 2ago in Bovcem nas je za-
lotil mrak. Temni obrisi vrhov na-
okoli se dajo bolj slutiti kakor vi-
deti. Ce smo med vožnjo dali pred-
nost očem in osebnim občutkom, so
se zdaj razvezali jeziki, zasrbeli so
nas podplati, pa tudi želodci so ter-
jali svoj delež, ki spada k izletu.
Jutro je odgrnilo zastor s preču-
dovitega pejsaža. Matterhornu po-
doben Svinjak se je zavrtal v sinje
nebo. Z njim so tekmovali vsi drugi
velikani v višino ...
Zdaj smo v planinskem okolju.
Pašniki, s skodljami pokrite hiše,
zelena strma pobočja, tam zgoraj
pa razrite stene in ožarjeni skalna-
ti vrhovi.
Najprej smo zavili v dolino pod
Mangrtom. Sredi soteske se nam
postavi po robu stara avstrijska
trdnjava. Tam blizu je polje s kam-
nitimi in železnimi znamenji. Gro-
bovi. Bunkerji v skalah. Zaklonišča
za topovske baterije, mitraljezka
gnezda, opazovalnice. Sledovi vojn,
sledovi pre,pirov meje, ki so bile
krivične in nenaravne. Cena za po-
teze za zeleno mizo so grobovi...
Nazaj k Soči in ob njej v dolino
Trente. Soča se je zagrizla v glo-
bok kanjon. Spenila se je in raz-
besnela ob vznožju novih utrd in
bunkerjev. Potem se spet prikaže,
da bi idiličnemu kotu doline, ki
nad njim kipi v nebo Triglav, do-
dala svoj delež lepote.
Avtobus nas pripelje čisto pod
izvir. Pet minut planinstva in že
ste tam, kjer Soča v skalni razpoki
nabira svoje snežne vode.
Sonce žge. Kamenje je razgreto.
Kopanje? Br... Poskusite, ko pri-
dete tja!
Najlepši in najrazburljivejši del
poti. V ostrih zavojih mimo spome-
nika pisatelju in planincu Kugyju
hrope stroj v višino 1619 metrov.
Pri Rjavčevem domu počitek. Naj-
bolj ga je potreben motor. Potem-
navzdol, ob stenah Skrlatice. Kranj-
ska gora, Martuljk, Jesenice, ki
skalijo Savo Dolinko v kalužo. Ne-
izogibna okvara, potem pa naprej
do Bleda. Tu ni prostora. Bolj go-
mazi kakor v času, ko je Črtomir
bil boj krvavi na bregu jezera. Tu
si čez Julijske podajata roke veli-
kana Simončič in Prešeren s svo-
jo domoljubno poezijo. Zal smo se
peljali ob Vrbi mimo.
Preveč vtisov za nepolna dva dni,
premalo časa, da bi videli vse. To-
da tudi to kar smo videli, je bilo
več kakor smo pričakovali. Seveda
kdor ima oči in srce na pravem me-
stu. Kajti spoznaj domovino — še
bolj jo boš ljubil! " -ček.
Ledenomzrla je Soča pod izvirom. Ce stopite vanjo vas zaboli do
kosti. Torej prijetno kopanje dekleta...