Št. 87 -V Izhaja trikrat na teden, in sioer v torek, četrte* in soboto ob 4-. uri popoldne ter stane pa poŠti preje umna aH v Gorici na dom po&iljana 'i vse loto . . , . . . . . ;. 15 K .. »/, „ ........ >10„ V, ,............6 „ Posamične številke stanejo 10 vin. „S0ČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem etu 11ga|0(Jt,BO'J^ri||e^ft]SradiS?rn8tetti,*i»i dvafcrot" v letu ..Vozni red železnic, parnikov in poštnih tm\ Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici Štev. 7 I. nadstr. v „GoriLki Tiskarni" A. Gabiščok. Na naroČila brez doposlane naročnine se- ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah čo tiskano l-kiat .0 v,S^rafU X 3-krat 12-v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. — 1,'eklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan: Kavčič v Gorici. Goricij v torek dh^ 3. avgusta 1909. Taft.j XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K> Lavji& Uredništvo se nahaja v Gosposki' ulici 8t 7 v Gorici v I.'nadstr. .Z urednikom je mogoča govoriti vsak dan od 8. do 1&. dopolndne ter od 2. do 5, popoldne; ob .nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludrie. tTp r a v ni 51 v o se nahaja v Gosposki nlioi §t. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco gorica. Dopisi naj se poMljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le uprarailtvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 S. 20 vin. ali gld. 1*60. „Sočau in „Primoroi5" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. AfriČ, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2;. Mat Belinger, ' IrŽaška cesta 1: Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellereitz, Nunska ul; 3. I. Hova^ski. na Goriščeku; Peter Erehelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana PleŠko, Pokopal.' ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primo2i5, Mironska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakatni Lavrenčič na trgu della Casermai T*l«fon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. FabSič) tiska in zal. Šola ia tietlo vrtaml Poročal pri zborovanju učiteljskega društva v (iorici nadučitelj P. McdveSček. Sklepom 20. glavne skupščine »Zaveze« v Gorici dne 7. septembra 1908. imajo razmotrivati vsa učit. društva temo o šoli in kmetiŠkem vprašanju. Na podlagi lanskih, izvajan j naj stavijo konkretne predloge, oziroma načrte, ki jih naj vpošljejo j vodstvu »Zaveze«', da jih ta ob ugodni priliki porabi aH pa počaka prihodnje glavne skupščine, kjer iz vsega doposlanega gradiva izbere najboljše in najzrelejše, da tako ustvarimo temelj bodoči ljudski šoli na kmetih — za kmetiško ljudstvo. »Zaveza« se je torej izrekla ža reformo Ij. šolstva v smislu koristi kmetiškega stanu. Posameznim društvom v »Zavezi« je bila dana naloga, staviti le še konkretne predloge — oziroma načrte, da si u-stvarimo temelj bodoči ljudski šoli na kmetih — za kmet. ljudstvo. Zaraditega je nepotrebno govoriti danes o važnosti kmet. stanu in o potrebi reforme lj. šole v v zmislu potreb in koristi kmet. stanu. Preostaja nam le, povedati nekaj konkretnih' predlogov, da ustvarimo temelj bodoči Ij. šoli na kmetih — za kmet. ljudstvo. »Zaveza« je nekako obsodila sedanjo šolo, češ, da nima pravega smisla za potrebe in koristi kmetiškega stanu.ter se izreka za reformo. "(i : ¦ II. Preden se pridružimo tej obsoclbi, moramo, da se nas ne bo napačno razumelo, konstatirati, da pri dosedanjih razmerah ni bilo mogoče našemu ljudskemu šolstvu— posebno na Goriškem — imeti večjega smisla za potrebe in koristi kmetiškega stanu, in sicer iz sledečih razlogov: 1. ker smo imeli skoro izključno pol-dnevni pouk, posebno na kmetih; 2. ker imamo v deželi le šestletno vsakdanjo šolo in dveletno nadaljevalno šolo; 3. ker so bile naše šole prenapol-r njene; 4. ker nismo imeli primernih šol. vrtov in zemljišč za poizkušnje; 5. ker so država, dežela in okraji tako zanemarjali kmet. nauk v šolah, da ga bolj niso mogli; 6. ker se ni dosti skrbelo na učiteljiščih za pouk v kmetijstvu; 7. ker je bilo učiteljstvo tako slabo plačano, da se je moralo ukvarjati z vsakovrstnim postranskim zaslužkom, ali pa stradati vkljub § 55. drž. šol. zak, z dne 14. maja 1869. Pri poldnevnern pouku ni mogoče ukvarjati se praktičnim kmetijstvom zaradi pomanjkanja časa vkljub določbi dokončanega šol. in iič. reda, po katerem sme učiteljstvo uporabljati tudi otroke zadnjih dveh šolskih letnikov za razna dela ha šol. vrtu. Tam, kjer imajo celodnevni pouk, za-more učiteljstvo pol dneva uporabljati otroke tudi za kmetijstvo, bodisi na Šolskem vrtu bodisi pri izletih na posamezne kmetije. Posebno je to mogoče pri osemletni vsakdanji šoli, ako imajo šole potrebne in primerne šol. vrtove in druga zemljišča ter potrebno orodje i. dr. Sicer se godi_ kmetijstvu tako kakor plovnim vajam" — na suhem! Država je dajala za celo našo deželo le 400 gld. podpore za šol. vrtove, t. j. to-: liko kakor nič. Dežela sploh ni poznala te rubrike in tudi okraji ne. V posebno zadoščenje pa moram izreči zahvalo prizna-; nje onim okrajem, med katerimi je tudi iiaš, da je dovolil letno podporo 1000 K. . ^- In hoc signo vinces! Nele na bojnem, ampak tudi na navadnem polju in šolskem vrti« se zmaguje — z milijoni! Ako bi se trosilo toliko za kmetijstvo kakor za vojsko in toliko za kmetiško orodje kolikor za topove in drugo morilno orožje, bi bile naše dežele že davno podobne rajskim vrtovom, in meni bi ne trebalo danes govoriti o kmetiškem vprašanju, ki bi bilo že davno rešeno. I Ako se ne izpremene te razmere, v | katere je tesno vkovano naše ljudsko šol- stvo; ako se ne bo skrbelo za boljši pouk v kmetijstvu na učiteljišču, ki naj se premesti iz Kopra v Gorico, kjer je na razpolago deželna kmet, šola zvseni potrebnim in kjer je tudi drugih poizkuševališč; ako bo naš stan tako slabo plačan kakor je bil doslej, ni mogoče misliti na izpremembo. IH. Doslej so se slišali glasovi o reformi ljud. Šolstva v smislu potreb in koristi kmet. ljudstva iz sledečih glasil; 1. onega stanu, ki nima niti otrok za šolo niti ni kmet in katerega najvišji poglavar je slovesno proklel šol. zak. iz 1. 18u9. in katerega stanu višji poglavarji so že neštetokrat metali pod noge polena in uporabljali ves svoj vpliv proti lj. šolstvu; onega stanu, s katerim ima lj. š. učiteljstvo že 40-letni boj. Temu stanu moramo z o-zirom na vse to odrekati dobri namen glede šol. vprašanja. Najbolj zabit kmet se ne upa trditi, da bi sedanja šola ne rodila dobrega sadu, tudi specialno za kme-tiški stan; to pa dela dan na dan oni stan, ki bi rad dobil zopet v pest lj. šolstvo, ki bi jo gotovo tako preuredil, da bi to ne. bilo v korist in poti ebo kmet. stanu. 2: Drugi stan, ki se oglaša za reformo lj. šolstva v smislu potreb in koristi kmet. stanu, je kmetiški stan sam, kolikor ga ni trdo priklenjenega v verige prvo-imenovanega stanu. Politiški samostojen kmet. stan zahteva reformo in njega glas je na vsak način upoštevanja vreden po pregovoru: Vsak sam najbolje ve, kje ga Črevelj žuli. V »Učit. Tov.« objavljajo nekatera učit društva podrobne uč. načrte za nadaljevalne tečaje. Kaj takega, velja za Kranjsko, kjer so doslej imeli le ponavljal-no šolo; Nam na Goriškem tega ni potreba, ker mi že imamo prave nadaljevalne Šole in tudi podrobne učne načrte iz 1. 1895. (Konkretni predlogi se razumejo iz poročila.) Mavrični ptič. Češki napisal Jullus Z e y e r. (Dalje.) Bilo je na Rumunskem. Na veliki planoti nedaleč od reke je stal prostran grad. Pred gradom na travniku je bila razprostrta krasna preproga, in na njej je sedela, obdana od gruče vabljivih žena, deklica, krasna kakor luna, sanjava kakor palma, toda otožna kakor globok gozd pred nevihto. Poleg pod kolonado gradu so sedeli možje in pili vino; vsi so poslušali godbo Pestre ciganske tolpe. Manasse je gledal to prizor skozi veje bližnjega hrastovega sozda. Ko je umolknila divja ciganska godba, je vzel gosli in zaigral pesem, pol-"o nežnosti in hrepenenja. Deklica se je zravnala in napeto gledala v stran, iz katere so prihajali čarobni glasovi. V oče-Su se jej je zalesketala solza. Tudi ostala jhužba je poslušala z občudovanjem. Ko 'e d<%ral, so ga poiskali in pripeljali pred ^podarja v gradu. Bil je to vesel starec, oSe krasne deklice. »Bodi moj gost!« je rekel in mu podal čašo vina. Vsi so ga ?bstopill in ga obsipali z denarjem, s sre-br°ro In zlatom, le deklica je stala zami- šljeno in nepremično na strani. Mladenič visoke postave je pristopil k njej in začel ž njo govoriti — bil je to njen ženin — in za jutri so določili svatbo. Toda nevesta se je z zaničevanjem obrnila od njega. Oče jo je odpeljal v hišo; ko je šla mimo Massčja, je njeno strastno oko obstojalo na njem, in vzdihnila je. Noč je padala nad širno pokrajino, gozd je šumel in reka je bučala iž daljave. Manassč je blodil po gozdu* sedel na posekano deblo in se zamislil. Zašumela je težka svilnata tkanina, in pred njim je stala deklica v svatovskem oblačilu, bela kakor labod, vitka kakor bor; s potemnelim leskom so se jej na čelu med mitro svetili biseri. Manassč se je s strahom ozrl na njo. »Po svojega ženina prihajam«! je rekla z mehkim glasom. »Vašega ženina ni tukaj,« je odvrnil Manasse. ; »Moj ženin si ti!« je strastno vsklik-nila devojka, »Onega sovražim in raje nmrjem, kakor bi objela njega!« »Ali ste izgubili razum?« je vsklikn.il Manasse. »Vi — hčerka bojarjeva; jaz — reven, sovražen Žid!« »In da si proskribiranec, od vseh zapuščen in zaničevan, bi vendar pokleknila pred te in te prosila: Ljubi me: Glej, do- Francoz d avstrijsko-opki politiki napram Slovanom. Slavni francoski učenjak profesor Ernest Denis je imel predavanje o »Avstriji in Srbih«, ki ga je pred kratkim objavil v »Revue du Mois«. Njegovi nazori so tako znameniti, da jih tu v glavnih točkah podajemo slovenski javnosti. Profesor Denis ni pristaš mnenja, sedaj po Franciji razširjenega, češ, da se francosko javno mnenje ne sme aktivno mešati v borbo Srbov za njihovo sairio-stojnost, marveč smatra celo za možno, da politika prihodnjosti združi vse Srbe v politično celoto. Profesor Denis povdar-ja, kako nezaslužena, nebjaga je usoda srbskega naroda v primeri z njegov im junaškim bojem za narodno eksistenco in s kulturnim poslanstvom, katero so Srbi vršili. Podrobno, za tujca naravnost čudovito natančno riše prof. Denis zgodovino srbske kulture. V. plemenitem sočustvovanju smatra Denis zatiranje Srbov in stoletno tiranstvo, ki jih je tiščalo k tlom, za vzroke bridkih in krvavih tragedij, ki nam jih kaže njihova zgodovina. Nadaljna razmotrivanja Denisova so niz obsodb postopanja ogrskih vlad proti Srbom in Slovanom vobče. »Če tudi so dali slovanski narodi«, vzklika učenjak, »Avstriji najboljše vojake, Četudi so neko-likokrat Obvarovali Avstrijo pogina, vendar so dobili za plačilo na Ogrskem samo pritiskanje«. , . ; ;, ...\ Denis smatra za dolžnost Francije zavzeti se za potlačene. »Je v interesu Francije, je njena reč, postaviti se proti tlačen ju Slovanstva«. S to simpatijo do ilačenega Slovanstva se brani Francija najboljše t.pcoti razširjenju vsenemštva, stremečega na vzhod in poslužujočega se Avstro-Ogrske. kot obrambnega in napadalnega orožja. Prof. Denis* se' zavaruje proti očitanju, da je neprijatelj Avstrije; navaja svoj poset pri slavnem češkem zgodovinarju Palačkem, ki mu je pokazal svojo spomenico frankfurtskemu parlamentu in se ponovno izrazil: »Če bi Av- slej nisem poznala ljubezni in sem spoznala samo sovraštvo — sovraštvo do onega, ki je proti moji volji postal moj ženin, in do onih, ki so me silili v zakon s sovraženim možem. Groza in tema< sta napolnili mojo dušo. Tu so priplavali k meni glasovi tvojih goslij, tako polni gorečega hrepenenja, razkošja in nežnosti, in kakor žareči žarki so prodrli skozi mraz in temo v moje srce, ga razgreli in osvetlili. V pusti noči brezčutnosti mi je vzšla zvezda ljubezni. In ko sem ti potem pogledala v globoke, žareče oči, ko sem videla tvoje sanjavo ponosno obličje — tu sem spoznala, da je v tebi moja edina rešitev. Za teboj pojdem na konec sveta. Za menoj je noč, pred menoj jasen dan. Vidi me na kolenih pred tvojimi nogami in čuj moj vzdihujoči glas: Ljubi me!« Krčevito je zgrabila njegovo roko. ; Manassč je klečečo nežno potisnil na stran in rekel: »Govorite,y navalu blaznosti. Vrnite se k očetu in k ženinu. Nikdar ne morete postati moja žena.« Deklica si je ihte zakrila obličje z rokami. Za trenotek je dvignila mrtvaško bleda lica, vprla v Manasseja svoj žalostni pogled in vzdihnila: »Torej, mi izpolni vsaj eno, poslednjo prošnjo! Zaigraj mi Še enkrat tolažljivo, čarobno pisen, ki mi je obljubila srečo in ljubezen r— in prinesla smrt.« Nehote je Manassč vzel gosli in zaigral. Zatopljen v kraljestvo glasov, ni niti opazil, da se je deklica oddaljila od njega. Ko je za trenotek dvignil oči, jo je zagledal na obrovski skali, strmeči nad reko, med gozdnimi drevesi. Mesec jo je oblival s svojim srebrom, in trepetala je tam kakor bela senca. Prestrašen je izpustil gosli in stekel proti,reki. Toda predno je dozvenel poslednji glas goslij, je ljubezniva postava že izginila s skale. Dospel je na mesto, kjer je stala pred tre-notkom. Pod njim globok prepad, doli je šumela reka, in v mesečnem svitu je bilo na njeni površini videti široke, zlovestne kolobarje. Zbežal je. Toda v nočni temi in v dnevni,svitlobi je plavala pred njim podoba krasne deklice kakor bel oblak, toneč v valovih, z biseri in mirto nad čelom, z očmi, bolestno vprtimi vanj. Po goslih ni segel nič več; s prosjačenjem 5e je privlekel do doma. Ko je nekoč njegov oče baš odpiral prodajalno, je zagledal na ulici zagorelega, od bede in glada izmučenega človeka, plazečega se po tlaku kakor senca. Bil je to Manasse. Kakor oče v svetem pismu je pozdravil izgubljenega sina z odprtimi strije. nemila, ,.m.ora% bi jo ustvariti.« (Ta Wrš% i^Paliciffviklical, ko.se; je prepričal,'Jda Avstrija "nočeTVazumeti svoje naloge kot mnogofodna država,, da se noče federalizirati in postati vsem jedna-ko pravična, da hoče marveč po vsej sili ostati tudi še nadalje nemško centralisti-ška.) Prof. Denis vedno pripisuje,Avstriji lepo nalogo: biti straža in obramba proti vzhodu. S tega stališča ostro obsoja vlade, ki Slovane tlačijo ter vzdiga pred vsem kulturnim svetom proti njim obtožbo. Umljivo, da se pri tem ni mogel ogniti važnim pojavom tudi izven Ogrske. Obsoja pred vsem goljufivo statistiko pri narodnostnem štetju v Avstriji ter ostro prijemlje Dunaj, ki je v pesteh kršč. soci-jalne stranke, katera je Denisu »tolpa agitatorjev in politikov brez sramu in brez misli«. Denis pravi, da je germanizatorič-na tendenca v" Avstriji pripravila državi poraze pri Magenti, Soiferinu in Kraljevem Gradcu ter dokazuje, da je uspe-3 en r $ z v/o i Av šftj :V i j e \.- m 0 g Militar-Vereinsbund In Canale — Ta'napis je dičil v nedeljo/dne L avgusta v Kanalu prša starih vojakov. Pri notesu je svirala laška godba. Gavrani. Judi na Češkem snujejo klerikalci svoja sokolska društva. Pri nas so klerikalci ukradli pravim Sokolom samo obleko in si nadeli vsaj drugo ime — »Orlov«. Češki klerikalci so, kakor je videti, tudi v tem oziru manj sramežljivi irt.se tudi-.lcot čuki imenujejo --'Sokole. Tako-pproča »Hlas Lidu«, da je Imel praški »krščansko-socijalni Sokol«. nedavno svoj shod, na katerem je govoril tudi »sokol« župnik Vacek z Borohradka, ki je končal takole: »Povsod naj se pojavi »Sokol« in bode nas kakor črnih ga-, vrano v«. Prav dobro jo je pogodil.. Za njim je še govoril, kanonik »sokol« Sig-mund frof Ledochowski„ sorodnik znanega kardinala Ledohowskega, intimnega prijatelja nemškega cesarja Viljema II. — Res - gavrani svojega naroda! »N. D.« I Novo ladijo, tovorni parnik »Illvria« so spustili v nedeljo iz tržiške ladjedelnice v morje. Parnik zamore nositi 2000 ton in ima hitrost 10 morskih milj v eni uri Parnik je last tvrdke Tripkovič v Trstu. Železnica Gorica-Červinjan. — Dela za to Črto začno kmalu. Delo je sprejela I gradbena tvrdka Madile & Cornp. C. in kr. intendancija 3. voja razglaša da se bo vršila zakupna oddaja sena, slame, drva in premoga v postajah pri ob- I činskem uradu v Korminu 9. avgusta, vo- I jaškem preskrbovališču v Gorici 10. avg., pri občinskem uradu v Kanalu 19. avg., I pri okrajnem glavarstvu v Gradišču 20. j ayg., pri občinskem uradu v Tržiču 21. i avg., vojaškem oskrbovališču v Trstu 24. I avg., pri okrajnem glavarstvu v Sežani 25. v občinskem uradu v Trbižu 26. avg., pri občinskem uradu v Bovcu 27. avg., I pri okrajnem glavarstvu v Tolminu 28. j avg., voj. filial, preskrbovališču v Beljaku J 30. avg. ob devetih dopoldne. I Za to obravnavo veljavne pogoje ob- I segajo pri gori navedenih obravnavalnih I mestih razgrnem razglasi in zvezki pogo- j jev, kateri zadnji se dobivajo zastonj pri j vojaških preskrbovalnih sladiščih. . Z drevesa je padel dekan v Višku ob I laški meji ter se pri padcu poškodoval na j hrbtu in na rokah. Da se mu le ljubi plezati j po drevju! i Klub »Vesna« — so ustanovili pre-[ tekli teden nekateri bivši člani umetniškega društva »Vesna«, ki še je pred nekaj leti.razšlo, ker je večina članov zapustila Dunaj. Namen kluba:- prijateljska zveza članov, praktični stik z naročujočim občinstvom. — Koliko naročil gre v tujino, ker večina naročiteljev ne pozna domačih. Po materini smrti se je oklenila še tesneje starega moža, saj ni imela razun njega nikogar na svetu, ki bi jej mogel nadomestiti skrbnost in ljubezen umrlih roditeljev. Sicer jo je behlinska~teta vabila k sebi na deželo, toda Noemi se je preveč privadila Prage, tete pa izza nežnega detinstva ni videla, tako da jej je bila skoro tuja. Ostala je torej pri,svojem red-i hiku. Ta je ni več vodil za roko kakor '-j nekdaj, ampak sam se je opiral ob njo, I ob ljubljeno ličerko. Ginljiv je bil pogled I na bledo deklico s temnimi, sanjavimi oč-I mi, ki je vodila starca s snežnobelimi la-I srni in z mirnim pogledom ven iz temnih i ulic na gorko solnce. I Toda usodni večer pri gospej Rot-I tenfeldovi je provzročil v tem nežnem I razmerju nakratno izpremembo. Noemi I ni več prihajala tako pogosto k svojemu I redniku; in ko jo je on včasih obiskal, da I bi občudoval njene nežne prstke, pričaro-I vajoče na temno tkanino pestre cvete in j zlate zvezde, jo je redkokrat našel doma, I in če jo je našel, je opazil v vsem njenem I vedenju veliko raztresenost. Kmalu je I spoznal, da pred njim nekaj skriva, in slu-I til dekličino skrivnost. Toda ni silil v njo I z vprašanji, ampak potrpežljivo je čakal, I da mu sama odkrije svoje srce. I Toda Noemi je molčala. In vendar bi I bila tako rada razodevala staremu prija-I telju slast in bol svoje duše ter mu poto- | | moči, mnogostrajnosti njih,, umetniškega rdelpv.anja. — Društvo »Vesna« je sloveri-[ sko občinstvo opozorilo na mlade moči, I ki so se v žalibog prekratkem času društvenega obstoja častno izkazale na raz-I nih poljih vpodabljajočih umetnostih. »Vesna« se je vdeležila korporativno I. jugoslovanske razstave v Belemgradu z jafco častnim in dobrim gmotnim vspehom, posamezni člani so razstavljali tudi drugod. Došlo je na »Vesno« dosti naročil iz do-I movine, ki jih je društvo izvršilo na zado-I voljnost in veselje naročiteljev in. želo za-I nje obilo priznanja in pohvale. Pretežna I večina članov je takrat še obiskovala u-I metniške šole. Od tistih dob pa so si zn«-I nje izpopolnili in se izurili v svojih stro-[kah tako, da danes lahko prevzamejo v I izvršitev velika naročila, ki bi jim takrat delala še težave. Dokaz so dejstva. — [.'Klub,,,izyr.šiije najrazličnejša .naroČila, ki spadajo v področje risarske in slikarske umetnosti: načrte #a reklamne namene I n,"pr. etikete, rislje z;a inserate, plakate, rvinjete ža vabila1 itd., razglednice, plesna damska darila, risbe za opremo knjig, diplome, humoristica, portrete, pokrajinske slike, svete podobe za sobe, cerkvene sli-I ke, razne umetnoobrtne načrte n. pr. načrte za pohištvo, posebno v domačem I slogu i. dr. — Klub daje na zahtevo pojasnila. Naslov: »Vesna«1, ' Škofja Loka, Kranjsko, Klub' zaupa v narodno zaved-I nost slov. občinstva! Svoji k svojim! Za-I upajmo svojim močem. Ne capljajmo za tujcem, češ, tuja stvar je vselej gotovo I dobra! Lehko se osamosvojimo, da bo j tujec čutii izpremembo, kadar pride v na-I še kraje, da bodo naši kraji nosili pečat I domačega duha! Za javno ljudsko knjižnico v Boljuncu I in dolini. — V oklicu čitamo na koncu: V I korist slovenskega naroda nameravajo J ustanoviti tudi pevski-bralni društvi, »Pre-I šeren« v Boljuncu in »Vodnik« v Dolini j v zvezi s podružnico »Narodne delavske organizacije« javni ljudski knjižnici v Bo-I ljuncu in Dolini. Žal pa, da nimajo za to še dovoljnih I sredstev. Po neprestanem agitatorju se je nabralo komaj nekaj knjig in par krpn de-I narja. Obračamo se še enkrat na rododar • no slovensko javnost upajoč, da nam pomaga. Vsak i najmanjši dar, knjige in denar, hvaležno, sprejema: »Odsek za ljudski knjižnici v Dolini pri Trstu.« Odbor za proslavo stoletnice L j. Gaja vabi »Matico Slovensko«, oz. vse Matičarje na svečanosti, ki se bodo vršile dne J4.. 15. in 16. avgusta v Krapini. Glavni del svečanosti bo 15, avgusta. Kdor želi v Krapini prenočiti ali se udeležiti banketa (5 K,) naj to javi slavnostnemu odboru v.Krapino. — Na to slavje velikega U Gaja, probuditelja Mrvatov in Slovencev, vabim najiskreneje ves odbor >; Slovenske Matice« in vse ostale Matičarje. Kjer bodo po najodličnejših možeh zastopani vsi slovanski narodi, tja moramo hiteti v čim žila, da postaja Robert dan na dan hladnejši, da jo dan na dan bolj zanemarja. Redkeje je prihajal k njej, in cesto ga ni bilo na dogovorjeno mesto. Dasi so jej te stvari težite^srce, vendajr ni; nikdar olajšala svoje tesnobe z zaupanim razodetjem, ker jej je Robert to prepovedal. Ko se je nekoč zvečer vračala Noemi od neke naročnice domov, jo je ustavila v prvem nadstropju gospa Mrazkova, ki je tam prežala na njo med vrati. , , »Na besedico, gospodična!« je zaklicala strupeno. Noemi je vedela, da gospa Mrazkova ne namerava nič dobrega, ko jo imenuje »gospodična«. Pričakovana nevihta se je tudi vlila. »Kako dolgo imam še trpeti v svoji pošteni hiši tako pohujšanje« se je zadiia nad deklico z nravno ogorčenostjo. »Nedavno je bil tukaj zopet ta čisti gospod, ki hodi za vami, ta vaš —« »Gospa, s kakšno pravico...« »Kaj? Ali morda nimam pravice, prepovedati si tako sramoto pod svojo lastno streho, da, v svojem lastnem stanovanju? Glejte, pred trenotkorn se je ta predrzni človek drznil vdreti v mojo kuhinj« in pustiti moji služkinji te čačke za vas. Morda si bodeta končno dajala sestanke v moji lastni sobi* kaj?« „ (Dalje prihodnjič.) I Številu mi Slovenci kot hajbliž- ošedje, ki uživamo plodove ilirskega [[rita, i" kot integruiofi del naroda, ki' jr,-ienuje tu slovenski, tam hrvatski. — fr. Ilešič, predsednik »Matice Slo- »Kolesarsko društvo »Vrtojba« priredi nepreklicno veliko ko-Y ^lesaj^ft^lavntB«t^4fte. 22. avgusta.'' Na* sodelovanje so vabljena . razna narodna društva. Dosedaj so rram ,ljiibila sledeča, sv0ja.41omocj._l. Kolego društvo'»Balkan« iz Trsta, ki se Ideleži tudi dirke hitrosti, 2. Kolesarsko jrpštvo »Danica« iz Gorice, ki se udeleži Cdi dirke hitrosti, 3. Kolesarsko društvo jSolkan« iz Solkana, ki se udeleži tudi. prke hitrosti. Ostala društva, ki so dobila naše valilo, naj nam blagovole hitro odgovoriti. Llgovor rabimo'radi pravočasne sestave | razglasitve vsporeda. Torej prosimo iratska društva, da se požurjjo. Dirka hi-[irosti za vse člane slov. koles, društev *e vrši na progi: Volčjadraga-Šempeter-|fiorenja Vrtojba. Stard na Volčjidragi, cilj Gorenji Vrtojbi. Črta meri krog 6 km. jpoločena s,o tri častna darila: 1. Velika |?jata svetinja, 2. velika srebrna svetinja, tnala srebrna svetinja. Za to dirko vlada eliko zanimanje. Društvena dirka se vrši tudi na omenjeni progi. Na razpolago sta dve darili: I. velika zlata in 2. velika srebna svetinja. Ta dan se bo vršilo tudi srečkanje za (novo dvokolo v vrednosti 250 K. Častne [svetinje in dvokolo se razstavi prihodnji teden na oknu g. Drufovke v Gorici v iposki ulici. Vsi oni," ki se mislijo u-|eležiti dirke, naj blagovole sporočiti to Odboru ustmeno ali pismeno in ob enem poslati tudi vložek, ki znaša 1 K. — Kolesarski zdravo! Iz Kroinberga. — Dne 31. julija se je igubil moj 7 letni deček. Mesto, da bi Jcl.V Kronberg, je potoval celo do Sera-. pasa, kjer ga je sprejela neznana mi dru-liina, upregla voz in ga pripeljala domov. tfej dobrosrčni družini se toplo zahvaljujem. — Makuc Blaž, Kronberg. Javni ples prirede v nedeljo, dne 8. t, fantje v Ročinju v prostorih g. Gerbica. Pod Prevalom nad Solkanom je napadel s »fovčem« 46-letnega Antona Lazarja neki Ivan Širok iz Kromberga ter mu prizadjal več. nevarnih ran; najmanjša ie dolga 7 cm. Lazarja so prenesli onesve-ieenega; v goriško bolnišnico. Širok baje ni pri pameti. Močno se je opekla pri ognijišču 4-let-na Ana Colja z Vrha, ko očeta ni bilo do-. ma, matere, nima več. Otrok je opečen po desni nogi in roki. Nahaja se sedaj v goriški bolnišnici. veselici. Občinstva je bilo malo, kar za-more opravjčiti edino poletni, čas, Jco sili vse v, hribe .;na letovišče in izlete. Upajmo pa, da je imeja ta naša predsttftža zraven \ moralnega uspeha tudi gmotni dobiček, ki ji zagotavlja intenzivnejši razvoj in uspešnejše delovanje na izobraževalnem polju. Veselica je pa pokazala, kako potrebno je bilo društvo za Rožno-dolino Staro-goro. Bralno in pevsko društvo »Školj« v Šmarjah priredi dne 8. avgusta ob 3. uri pop. na okrašenem prostoru g. Filipa Štu-belj veselico s sledečim vsporedom: 1. Slavnostni govor. 2. »Večerna«, po Be-ethoven-u. 3. »Triglav«, koračnica, godba. 4. »Na straži«. 5. »Pozdrav iz Gorenjskega« godba. 6. J. Tence: Dijaška pjesna. 7. »V boj«, godba. 8. J. Tence: »Odlomki iz venčka hrvatskih nar. pesmi«. 9. »Dollar valjček«, godba. 10. Igra: »Štempihar mlajši«. 11. Ples. Pri veselici in plesu sviravoj. godba. Polovica morebitnega čistega preostanka se daruje družbi isv. C. in M. Trgoviko-obrtne in gospodarske vesti. Tobačni monopol na Francoskem je uvedel Napoleon po nekem plesu, na katerem je nosila žena nekega veletrgovca s tobakom neizmerno drage diamante. Napoleon je sklenil'takoj zagotoviti državi nove ogromne dohodke in po nekolikih dneh se je razglasil s cesarskim dekretom tobačni monopol. ' ;; ' Zanimive številke. Piva se je navafilo na Avstrijskem leta 1908 nekaj nad 20 milijonov hI, 340.000 hI manj nego 1. 1907. Kot vzrok tega nazadovanja se imenuje dobra vinska in sadna letina ter pivni bojkot v alpskih in čeških deželah. Poročilo tobačne režije za I. 1908 p^a je hujše ker pravi, da se je porabilo za 6r/r več tobaka, ko prejšnje leto, ali pa, da se je potrošilo za 14 milijonov kron več za tobak ko leta 1907, 261 milijonov kron je šlo v dim. Deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje živine na Goriškem ima do sedaj ustanovljenih 61 podružnic. Število članov znaša 3200, zavarovanih je 9430 glav goveje živine za skupni znesek 2,200.800 K. Zavod je izplačal odškodnine 19.000 K V 91 slučajih; nezgode. Le polonio, Chersich in • Salata ter Hrvata Zuccon in Andrejčič. — Nato sta bila uložena od posl. Bennatija in Spin-čiča dva nujna predloga, glede sporazii-mljenja med večino in manjšino, s kojima se poživlja novi deželni odbor, naj izdela zakonski načrt glede ločitve občin ter ureditve vseh drugih odnošajev med obema narodoma javnega življenja v deželi in zakonski načrt s kojirn se urejujejo začasni predpisi glede podaljšanja postavne dobe občinskih zastopoVr dokler trajajo podajanja«; OUa*nuina predloga in zakonski načrt so bili spre|eti enoglasno v ys$ir čitanjih. — Namestnik je obljubil, da bo podpiral, naj se predloži zakon y sankcijo. — Potem sta stavila- posl. Spinčič in Pe-sante nujna predloga glede podpore v bedi. Spinčič je ob utemeljevanju svojega govora opozarjal posebno na zlorabo pri razdeljevanju podpor, kjer se nekateri župani bogate z'denarji, ki"so namenjeni za podporo v bedi. Oba predloga sta bila sprejeta enoglasno. — Davanzo je namenil predlog glede reforme železniških prevoznih tarif za vino in glede podpiranja ribičev in ribištva. O teh dveh predlogih se bo razpravljalo v prihodnji seji. Nato je deželni glavar naznanil, da se zasedanje odgodi za poletne počitnice, ter je zaključil sejo. . Razne vesti. s Ržvplucija v Španiji. Vojna v Melilli. — Kakor se poroča preko Št. Sebastijana, se je nadaljevalo pri Melilli obstreljevanje kabvlskih postojank iz vojnih ladij in trdnjavic. Kabyli so dobili znatna ojačenja; trdnjavici Hagua in Restinga sta v resni nevarnosti. V Melillo se je podal danes general Orogga, don Karloš z novimi španskimi četami bode kmalu sledil. »Daily Maii« ve poročati, da je disciplina v španski vojski zelo omajana. Danzadne-vom se gode v madriških vojašnicah in celo v Melilli hude insubordinacije, V Melilli je bilo nekaj vojakov« na vojni četi ustreljenih. Iz Katalonije beži na stotine rezervistov na Francosko. Iz kraja Hen-daye poročajo, da se mislijo združiti in poti vodstvom princa Jaime začeti proti sedanji dinastiji v Španiji vojno. Revoh*-cijonarno gibanje ima poleg antidinastič-nega gibanja odločno antiklerikalni značaj. Vsi samostani razun jednega v okolici Cerbere so požgani. Dogodki na Španskem. — Zadnja poročila govore, da vlada zopet mir in red v nekaterih provincijah. Listi že izhajajo. Živeža v Barceloni premanjkuje. Tovarne zopet delujejo. Čete, ki so bile pripravljene, da udušijo doma ustajo, pojdejo na bbjišče v Afriko, kjer naskočijo v kratkem času španski voji Kabyle. Na bojišču vlada sedaj mir, menda vsled nespora-zumljenja med poglavarji, pozameznih plemen. Po drugi strani se pa poroča, da dobivajo Kabvli več pomoči od sorodnih plemen, da se ojačuje njihova vojska, katera bo v kratkem napadla Špance. — Sedaj, ko se je vrnil mir, prihajajo v svet natančnejša poročila o dogodkih v Barceloni. Mnogo teh poročil se do sedaj še ne da kontrolirati, ker prihajajo od beguncev, katerim je strah narekoval popisovanje. Govori se, da je mrtvih 1000 oseb, 2500 pa težko ranjenih. 38 cerkev in samostanov je zažganih. Nune so se zamo-gle rešiti le v moških oblekah pred razjarjeno množico. Okrog 300 oseb je aretiranih, ki bodo vsi obsojeni na smrt. O Nastiču, o tej kronski priči v ve-leizdajniškem procesu, se čujejo vedno lepše stvari. Stijepo Kobasica piše v »Zastavi«, da je NastiČ homoseksualen, da je navaden tat, ki je ukradel v dvornem gledišču daljnogled in bil radi tatvine izgnan iz bosanskega konvikta na Dunaju, da je osleparil neko srbsko dekle na Dunaju za denar in poštenje, da je sploh sleT par .Črnogorski ministerski predsednik dr. Tomanovič se je izjavil napram hrv. novinarju Uzelacu, da bi bili v Črnigori obdržali Nastiča v zaporu, če bi le približno vedeli, kak lopov je ta kronska priča, NastiČ. Zrakoplovstvo je postalo moderno. Ko je pred enim tednom preplul rokavni kanal med Francijo in Anglijo Bleriot, francoski inženir, s svojim vodljivim zrakoplovom, se je polastila tudi drugih zra-kopiovcev želja po uspehih. Latham je padel že dvakrat v morje, toda njegovi poskusi niso ravno brez vspeha. Zeppelin II. zopet manovrira po zraku. Italijanski vojaški zrakoplov poleti za nekaj dni iz Rima v Benetke. V Rusiji ustanove ha kijevski tehniki novo stolico za zrakoplovstvo. In Avstrija? Ta pojde menda zadnja v zrak. Avstrija erit in aere ultima! Glasbeni ravnatelj in skladatelj Anton Foerster v Ljubljani je šel ta mesec v za- služeni pokoj. Od leta 1865 d6 konca mei secTaNulija 1867 je bilo njegovo delovanjt v Senju, potem pa skozi 42 let nepreneho-: ma v Ljubljani. Tu je bil najprej pevovod-ja v Čitalnici.in kapelnik »Dramatičnega društva« do leta 1868. Zamenivši ti službi z drugimi bil je potem 41 let v stolni cerkvi organist in kapelnik, 38 let učitelj petja na c. kr. srednjih šolah, 32 let ravnatelj orglarske šole, 19 let učitelj petja v semenišču duhovnov in 38 let učitelj petja in klavirja v dekliškem zavodu Huth. Kakor skladatelj je Anton Foerster zložil mnogo raznovrstnih skladeb. Razstavo vsega slovanskega časopisja kani napraviti g. K. J. Gruber,ravnatelj zveznih podjetij na jesen v Narodnem ali pa v Sokolskem domu v Celju. Ta razstava bode združena s primernim predavanjem o postanka* razvoju in kul* turnem pomenu slovanskega časopisja. Predaval bode prireditelj razstave sam, kateri ima v podobnih podjetjih že velike skušnje in po dosedanjih pripravah soditi, obeta tudi to podjetje vsestranski uspeli. Bogata beračica! — V soboto zvečer ob 10. uri je bila na trgu pred kolodvorom južne železnice v Trstu aretirana neka beračica, ki je prosila miloščino. Odvedli so jo na policijski komisarijat. Našli so pri njej nič manj nego 17.0 0 0 K. Na vprašanje, kje da je dobila toliko denarja, je odgovorila, da ga je podedovala po svojem pok. soprogu. Dokler se stvar ne pojasni jo obdrže v zaporu. V Osakl na Japonskem je divjal velikanski požar, ki je vpepelil 1300 hiš. Umor^ in samomor- duhovnika. — V ogrski vasi Holics tik moravske meje je ustrelil 33 letni kaplan Josip SchenigI svojo mater in potem sebe. Vzrok: ljubezen do deklice, od katere ga je hotela mati odvrniti, ker se je bala sramote. Melllla. — Mesto Melilla na Maro-čanskem, stari Rusadir, je z malim koščkom zemlje osvojil za Španijo že leta 1496 vojvoda Medina-Sidonija. Kabyli, ki stanujejo v tamošnjih goran, so že stari sovražniki Španjolcev in težko gledajo tujce' v Melilli. Leta 1859. so tako dolgo dražili špansko pasadko, da je prišlo do vojne, v kater i je španski poveljnik O. Donnel v dveh krvavih bitkah pri fetu-anu Mavre (Kabyle) grozno potolkel. L. 1883. je zope^ prišlo do bojev, v katerih so rabili Španjolci 20 tisoč mož, da so pognali Kabyle iz njih pozicij. Te skušnje so pripravile špansko vojno ministerstvo do tega, da je Melillo moderno utrdilo in namestilo v mestu do 4 tisoč mož posadke. L. 1893. so Kabyli napad brezuspešno ponovili; v teh bojih je padel tudi španski guverner, general Margallo. Maročanski sultan je moral Kabyle prisiliti, da so odložili orožje in plačati Španjolcem odškodnine. Kakor vse kaže, bodo morali Španjolci poslati v Melillo veliko vojsko, da bodo ne-ie odbili napade upornih Kabylpv temveč da jih bodo poiskali v njihovih hribih in ukrotili. Kakor znano, so se tudi tokrat začeli spopadi po krivdi Kabylov, ki bi na vsak način radi izrinili Španjolce iz Melille. Sprejsi n takoj tirni, ^ JfJ larske obrti. Zglasiti se je pri Ivanu Kravosu, sedlarju v Gorici na Korou št It. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga — = oljkinega olja prve vrste ljfaitjSih tatt iz Istre, Dalmacije. Milfetfe, Bari in Rise s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno; Kron -"96,104, 112, 1'20, 128 1*36. 1-44, 1"60, 180, 2~, 240, za loči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puš&a kupcu do popolno vporabe olja; po vporabi se spet zameni $, polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------mila in sveč. ,--------------- Cene zmerne. F P. VIDIC & Komp. Ljubljana OpekaPIia ill Z&lOga pečt ponudijo vsako poljubno množino : patentiranih , Sprejmejo se zastopniki zarezanih strešnikov ..Sistem JARZOLA" (Stranifalzziege!) »Sistem MARZOLA" Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno impregnirani. ¦i Majličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje, h Vsaki strešnik se zamore na late pribiti aH pa Z ŽIGO privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. TakojSnja in najzanesljivejša postrežb?. Sprejmejo se zastopniki Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 fin. Ako Je oglas obseinejil se računa ta vsako besedo 3 vin. Najpripravnejie inseriranje s& trgovce In obruvke. Koliko Je nanl&Ui trgoroev in obrtnikov r Goriai, katerih na deSell (in pelo ˇmestu) uihS» n* pozna, ker nikjer ne taaerirajo. Skoda ni majhna. Motor čakalo „Pyeh" S' ^^"^L"0^ ceni pri .Batjelu v Gorici. Stolna ulica št. 3. mfibllVana SQ0i J ^em" takoj0 na Kornu št. 11. Več se izve istotam. Naznanilo. — Na razna vpraSanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toCi pravo plzensko pivo »prazdrojc v Gorici v iioteljskih restavracijali, iii sičcri . • v hotelu . . . . . »Pri pošti« » » . ...... »Union« » » . . »Pri zlatem jelena« "»»..... »Tri krone« ter da ga oddajani na debelo iz zaloge v sodčkih po 100, 50 in 25 litrov. PriporoCam se z odličnim spoštovanjem. A. I. Pečenko, zalagatelj za GoriSko-Gradiščansko v Gorici, tok. Josipa Verdi -1&.I28. H. B." Kdor pU'e plzensko pivo prt »Zlatem alenn« prispeva 25 vinarjev pri hektolitra za »DijaSko kuhinjo«. lekarna Cristofoletti v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE z znamko sv. Antona Padovan3kega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. — T»> kapljice vredijo red a o prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store*, da zgine (Varstvena znamka). y kratkem ČaSIl OfflO- tica in životna lenpst (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je, Cena steklenici 60 vin. * Ifisiofolettijeva pijača iz kine in 7PlP73 najboljši pripomoček pri lil LtilvLUf zdravljenju s trskinim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. ^Goriška ljudska posojilnica" ' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. {V lastni hlil, Sosnos&a ulica it. 7, I. nedstr.)— Telefon it. 79. RaSon postne hranilnice Štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: ' Hranilna vloge se obrestujejo po 41/«*. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica 5 ama. • Hranilne vloge se sprejemajo od vaafcogar. Posojila: se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,^, na varščino ali.zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%. Stanje 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304-70. " Posojila: 1,693.201-—. — Reservni zaklad: 90:23005. — Vrednost hiš: 111755 23. . Denar prihrani kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian JRESS V Hunplcu na Čelkem. Tvorniške cene. Vzorci franko- Ivan Kravos na Kornu št II. CSRI6S na Kornu t\ sedlarska delavnica in zaloga 1 ličnih konj« vPreg za lal aH pa te •vožnjo; d, ima v Zltl različne, k( ske p o tri čine, potovalne potrebščine kakor: 1 čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v jl^fiS! popravo različne koleseljne in %|fp§| --:—:.;:-": kočije. ::¦:',:.:: ,,:,„ ~" Poprauila se izuršujejo točno. Cene zmerne, -n Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dise II. lebr. Ml., na novo otvorjena Tolika laifaBurna trgoma Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. Zlata jama za naše mtOnimjB in restartrje so priljubljeni Orkestrijoni Lahko navijanje. ==¦ Igra kakoršenkoli komad isčno in lepo. rr Najugodnejši plačilni pogroj Zastopstvo za Primorsko Rajmund Kren - Gorici uliea Teatro. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel lfPri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi go 'ilniškimi cenami za jedi in pijače. — DomaČa in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Portvežba pod novo upravo skrbna točna. Ant. Breščak-ul v Gorici,. v Gosposki ulici št. 14 II . (v lastni hiši) jI kateri ima Y zalogi najbogatejšo JI izbero poMStva vseh slogov za f vsa& stan, prlproatega in naj- II finejega izdelka. 1 Daje tudi na obroke. 1 Lastna delavnica J za tapecirano pohištvo. \\ i Cene brez konkurence. \ Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in platno, ogledala žima in platno.