Smrt Stjepana Radiča Zadela ga je srčna kap, ki je bila posledica morilčeve krogle — Splošno žalovanje med Hrvati ter vsemi poštenimi Slovenci in Srbi — Na zadnji poti je spremljalo velikega pokojnika okrog pol milijona ljudi — Veličasten pogled na pogrebni sprevod Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tiiemsno: četrtletno ?■»» tttn. poHetno it Din, celoltta« M Din; u Inozemstvo: četrtletno K Dla, polletna U Din, celoieta« «8 »ia. — Račna poštar hranilnice, podrnJnlce t LjabljuU it 10.711. Poštnina plačana v gotovinu Posamezna itev. Din 1«— Štev. 33._V Ljubljani, dne 16. avgusta 1928. Leto XI. Ko je bila zadnjo sredo 8. t. m. ponoči «3r> Heinzel. zastopnik Radičevega rodnega kraja Trebar-jevega. zastopnik ludbreškega okraja, kjer je bil Radič prvič izvoljen za poslanca, zastopniki delavstva, vrhovnih narodnih in kulturnih organizacij ter raznih prečanskih pokrajin, med njimi za Slovenijo dr. Marušič. Zadnji govornik dr. Sekula Drljevič je končal svoj govor med klicanjem množice «Slava Stje-panu Radiču!» Takoj nato je zadonela z balkona Seljačkega doma trobenta in ves ogromni sprevod se je začel pomikati mimo pokojnikove krste. Pogrebni sprevod Je otvorilo hrvatsko Sokolstvo na konjih in peš. Za njimi so korakale selja-kinje Sokolice in seljaki Sokoli v narodnih nošah svojega kraja. Jedro sprevoda so tvorile organizacije HSS. Pod nepreglednim številom zastav so korakali drugi za drugim zastopniki Boke Kotorske, organizacije iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Vojvodine. Slovenije, Hrvatske in Slavonije. Kljub ogromni množici, ki se je zbrala na ulicah, po katerih se je po-< mikal sprevod, je dvor je so bili naravnost zasuti z venci in cvetjem. Dolgi sprevod, ki se je pomikal mimo mrtvaškega odra, se je le polagoma odmikal, dočitn je ostalo občinstvo nestrpno čakalo pred zgradbo, da pride na vrsto. Na stopnicah so stali reditelji, katerih posredovanje pa ni bilo potrebno, ker ni ves čas prišlo do nobenega nesoglasja. Tisoči sožalnih brzojavk. Pokojnikova rodbina ter poslanska kluba HSS in KDK so prejeli na tisoče sožalnih brzojavk iz vseh delov države in iz inozemstva. Med drugimi je ministrski predsednik dr. Korošec poslal rodbini pokojnika so-žalno brzojavko, v kateri imenuje Stjepana Radiča velikega rodoljuba in državnika, katerega smrt je napolnila z veliko bolestjo vse rodoljube. Omenjamo še. da so izrazili sožalje vsi češkoslovaški ministri in predsednik Masaryk. Nešfevilni tisoči so prišli že dan pred pogrebom v Zagreb. Z jutranjimi in popoldanskimi vlaki je prišlo v soboto v Zagreb med drugimi tisoči tudi mnogo Slovencev, da se poklonijo mrtvemu velikanu bratskega hrvatskega naroda. Delavstvo, ki je šlo na delo, se je bilo ustavljalo pred Seljačkim domom in pobožno stopalo pred oder, da še enkrat pogleda v obraz onemu, ki je imel zanj vedno razumevanje in tolažilno besedo. Število pismenih in brzojavnih sožalnih Izrazov je rastlo od ure do ure. Prihajali so jz vseh koncev sveta, iz vseh držav, iz vseh pokrajin naše države. V nedeljo pred pogrebom. Jugoslavija še ni videla tako veličastnega /.Pogrebnega, spre voda, kakor ga je doživel v nedeljo Zagreb. Že v soboto je prišlo v Zagreb na desettisoče ljudi iz vseh krajev držaVč, v noči od sobote na nedeljo so neprestano prihajale nove množice. Prihajale so z rednimi vlaki, pripeljalo jih je osem posebnih vlakov, ki so bili vsi prenatrpani. Ljudje so se vozili kar v živinskih vagonih Stric Janez v vojni (Po Pierre Villetardu priredil B.)' (Dalje.) Stric Janez jo je debelo pogledal: •— In kaj imam jaz opraviti z vašim bratrancem? ; Na to vprašanje mu je nerodno odgovorila: — Stvar je ta: moj bratranec tistih tri sto kroj ne more plačati. Poznam ga pa dobro: čast mu je nad vse. Ustrelil se bo. Zato sem jaz moralno zanj odgovorna. Stric Janez je pomisljal, potem pa je -'vprašal:-' • ■" «»*v r — Oprostite, gospodična Fini, pri kakšni Igri pa je vaš bratranec izgubil tistih tri sto kron? v i« ul % — Pri taroku. , i — Vraga! Pri topnicarjih pa potemtakem visoko igrajo!... Mi v kavarni v Zabrežju smo igrali največ do dveh kron petdeset. — Mogoče, je dejala Fini nestrpno, toda naslednjega dne niste napadali italijanskih pozicij. Stric Janez je pritrdil: <— To je že res! — Stvar je taka. je nadaljevala Fini, da bi mu jaz rada takoj poslala celo vsoto, toda... Odprla je svojo torbico in pokazala stricu Janezu vsebino, rekoč: — Celih trinajst kron! — Pustite to, je odvrnil Janez, ki mu je vsa stvar že postajala nerodna. Saj je sedaj vojna in za časa vojn se dolgovi sploh ne plačujejo... Oospodična Fini pa se je ujezila: — Vi ste lepa klada! — Kako? — Pustite me! K sreči nisem tako bedasta, da bi računala na vas. Onih tri sto kron bo pa le plačanih. Dal mi jih bo Pavel in on že vč zakaj! Pri teh jeznih, z rezkim glasom izgovorjenih besedah je pa strica Janeza moral sam vrag zmotiti, da je dejal: — Dovolj besedi, draga gospodična Fini, Jaz vam bom dal tistih tri sto kron. Še danes bom ponje pisal Kreditni banki. Toda vi mi pa morate obljubiti dve stvari: prvič morate pisati svojemu bratrancu, da se kart ne sme več dotakniti, druč pa, da netite oneiga poročnika. — Saj je vendar moj sošolec. — Vrag ga vzemi, čeprav je vaš sošolec. Fini je bila snela svoj klobuk in zamišljeno božala cvetke na njem. Slednjič je globoko vzdihnila in dejala: — Vi ste strašni, toda hočem vas ubogati. Janez jo je prijel za roko in roko v roki sta šla domov. Ko je pa zvečer napisal pismo Kreditni banki, naj mu pošlje od niegovega tekočega računa tri sto kron. je grdo zaklel: škoda mu je bilo lepih novcev. Toda, dejal si je: — Obljubil sem, čeprav bedasto, in ostati moram mož beseda. Ko je teden pozneje dospel denar, ga je s težkim srcem izročil Fini. ki je bila tako navdušena, da mu je pritisnila vroč poljub na zagorelo, brazgotinasto lice. Stricu Janezu je postalo kar toplo pri srcu. — Čujte, mu je dejala veselo. Do kdaj pa imate jutri zvečer službo? — Moja straža se jutri konča ob devetih'. Toda, zakaj vprašate. Fini? — Zato, ker so tako lepe mesečne noči, pa bi se rada enkrat šla z vami sprehajat. Stric Janez je ta predlog z veseljem spre« jel in ločila sta se že kot najboljša prijatelja. Toda naslednje jutro je bila Fini izginila. Janezu se je pa čudno zdelo, da čuvaja in njegovo ženo ta dogodek prav nič ne vznemirja. Debela svetlolasa ženska je čisto mirno razobešala perilo na razpete vrvi in na Janezovo vprašanje je žalostno odgovorila: — Kaj jaz vem, dragi moj gospod Tršan. Dandanes je takšen križ z otroki, da se Bog usmili, posebno pa ž dekleti, če doraščajo. Tu stric Janez ni ničesar zvedel, toda začelo se mu je že svitati, da jo je pobrisala «gospodična» Fini z njegovim denarjem. Iz tega, da se mati ni razburjala, je bilo razvidno, da je svojo hčerko že dobro poznala in da menda tega ni napravila prvič. Stric Janez se je Še obrnil na čuvaja, toda možak je bil popolnoma pijan. Drugega mu ni odgovarjal, kakor da so Italijani največje svinje na svetu. Stric Janez je bil divji, da ga Je punčara tako povlekla, in kar hudo mu je bilo za tiste lepe tri stotake. ki jih ji je bil dal. Vendar si je slednjič dejal: — Poštena duša sem, zato sem se pa dal prevarati. i--' = «DOMOVINA» vladal povsod popoln red, ki so ga vzdrževali reditelji brez pomoči policije. Na balkonu Hrvatskega seljaškega doma je bilo poleg vodstva KDK in domačih novinarjev tudi mnogo zastopnikov inozemskih velikih listov, ki so presenečeni opazovali ogromni veletok množic in niso vedeli, ali naj se bolj čudijo silnim množicam in njihovi vzorni disciplini ali pa nepozabni sliki, ki jo je nudilo to morje pestrih in dragocenih narodnih noš. Poslednja od vseh organizacij HSS je bila zagrebška organizacija, pred katero so nosili veliko hrvatsko zastavo, ovito v črno kopreno In na njej Radičevo sliko. Nato je sledilo zagrebško meščanstvo z zastopniki vseh kulturnih in gospodarskh ustanov. Najprej so korakale ženske organizacije deloma v črnih oblekah, deloma v narodnih nošah. Mnogoštevilno pa je bila tudi zastopana akademska mladina pod svojo zastavo, skupno z univerzitetnimi profesorji. Za akademsko mladino so šla razna društva, oblastni poslanci, župani raznih mest in občin, cel polk skavtov in drugi. Izredno močno je bilo zastopano tudi. delavstvo, zlasti delavstvo državnih železnic in poštni uslužbenci. Prav tako tudi obrtniki. V sprevodu je korakala tudi močna deputacija Jugoslovenskega Sokola, zaključilo pa je ta prvi del sprevoda, ki je defiliral mimo krste, nad 4000 ognjegascev iz vseh pokrajin države. Nadškof dr. Bauer je okrog 15. ure, ko je velik del sprevoda že davno pasiral pokopališče, še enkrat blagoslovil krsto, na kar se je tudi mrtvaški voz. v katerem je bilo vpreženih šest vrancev, uvrstil v sprevod. Pred krsto je korakalo okoli 300 pevcev, ki so peli med potjo ob spremljanju sokolske fanfare. Za njimi so nosili kraljev srebrni venec štirje podčastniki ( kraljeve garde, potem je stopalo pet češkoslovaških narodni poslancev. Pred duhovščino je nosil neki seljak trnjev venec. Za krsto , št. 33 : je šla Radičeva rodbina, za njo pa ostali so-| rodniki in poslanci KDK. Poslanci so bili polnoŠtevilno zbrani. V prvi vrsti so šli Pribičevic, dr. Maček in Gjuro Valečič. Na obeh 'straneh so korakali poleg rodbine in poslancev Sokoli in omladinci. Pogrebni sprevod so zaključili mestno zastopstvo z županom Heinzlom, člani Novinarskega udruženja ter uradništvo. Začetek sprevoda s Sokoli je prispel na Mirogoj okrog 13. ure. Sokolska konjenica se je postirala pred pokopališčem, da je v^že-vala red, ostalo Sokolstvo pa je stvorilo špa-lir od vhoda do groba. Vsi ostali udeleženci pogrebnega sprevoda so tud! mimo odprtega groba samo defllirali in nato na nasprotni strani takoj zopet zapustili pokopališče. Sprevod se ob grobu ni prav nič ustavljal: vsakdo se je samo poklonil grobovom hrvatskih mučenikov in šel hitro dalje. Prihajale so nepregledne množice. Zastave so se druga za drugo priklanjale odprtemu grobu, v katerem sta že počivala Pavle Radič in dr. Basariček. Trajalo je dve, tri ure in še vedno so prihajale nepregledne množice. Šele okoli pol 17. so začeli prinašati prve vence in nastop nosilcev vencev je trajal zopet nad pol ure. Končno je okrog 17. prispel voz s krsto pokojnika. Seljaki so dvignili krsto z voza in jo ponesli h grobu. Pevski zbori so odpeli žalostinko. kanonik Strahinščak pa je opravil zadnje obrede ob mnogoštevilni asistenci duhovščine. Ko so seljaki spustili krsto v grobnico, se je poslovil od Stjepana Radiča podpredsednik HSS poslanec Valečič, katerega govor je prekinjalo ihtenje prisotnih. Pevsko društvo «Slieme» iz Šestin, najstarejše hrvatsko se-Ijaško pevsko društvo, je odpelo še zadnjo ganljivo žalostinko. sokolska fanfara pa ie od-svirala «Lepo našo domovino*. Zastopnik hrvatskega Sokola iz Splita je prinesel v srebrni čaši morsko vodo iz Jadranskega morja in poškropil z njo pokojnikovo krsto. Od pokojnika sta se še poslovila s kratkima nagovoroma zastopnica ženskih organizacij = Stran 3 1 . | HSS in mali kmečki deček Ivica Kuntič, ki je z drhtečim nežninj glasom izrekel zadnje poslovilne besede velikemu pokojniku, velikemu prijatelju otrok. Mirno in tiho se je v globoki žalosti pen lagoma razšla vsa silna množica. Tako veličastnega pogreba še ni doživela Hrvatska. Na stotisoče naroda iz vseh hrvatskih krajev je šlo mimo mrtvega vodje pred Seljačkim domom, da se z nemim pozdravom poslove od njega. Cele ure je trajal sprevod stotisočev. Vsakogar je pretreslo do dna srca, ko je videl to ljubezen in vero. Tako je pokopal hvaležni hrvatski narod svojega največjega moža. Drzne klerikalne nasilnosti napram uslužbenim delavcem ŠmarjepriJelšah, avgusta. Gonja proti naprednim časopisom v našem okraju je velika. Kdorkoli je količkaj odvisen od državne, oblastne ali druge v klerikalnih rokahi se nahajajoče službe, mora opustiti »Jutro« ali »Domovino« in si naročiti »Slovenca«, »Slovenskega Gospodarja« ali druge njima sorodne časopise. Podobnega nasilja že nad 80 let stari ljudje ne pomnijo. Že čisto blizu je čas, ko bomo morali po farovžih in drugih hišah klerikalnih mogotcevi delati tlako in poleg visokih davkov, ki so pod klerikalnoradikalsko vlado dosegli rekord, tudi desetino dajati. Prav tako kakor pred letom 1848. Višek nasilnosti pa se dogaja pri gradbi nova okrajne cese Belo—Zibika—Prisava. Kdor hoče pri tej cesti kaj zaslužiti, si mora naročiti »Slovenskega Gospodarja«, za katerega so že pri izplačevanju mezde odšteli celoletno naročnino 32 Din. Kdor se pa protivi tej v nebo vpijoči nesramnosti, za njega velja:' i2bd£bfti;'HWjt^ prijatelj! Išči si službe, kjer hočeš!« Vprašamo samo, ali Vas ni sram, da he\flaj-dete poštenejše agitacije za nabiranje naročnikov na časopisje, ki je sicer polno besnega sovraštva napram političnim nasprotnikom. Upajmo vsaj vsi, ki smo poštenjaki, da bo doba takih nesramnosti že skoro minila. Zave- — Tamle... — Idimo pogledat, je komandiral narednik Toneic. Sneli so puške in se oprezno bližali grmičju... Janez ie ostal na mestu. Bil je tako raz* burien. da ni bil v stanu, slediti svojim trem tovarišem. Naenkrat je začul iz daljave glas: — No. to je pa bil imeniten strel... Počil je kravo! ; . ifci;' Majcen mu je zaklical: ' ■ — Janez, odkdaj si se pa spravil na krav*. jI lov? Na te besede je prihitel Janez, rekoč: ' — Kai se vam blede? Za norca me pa neij boste imeli! ; tj Ko se ie pa spustil po železniškem nasipu navzdol k vrbam, je našel v krvi svojo žrtev, — kravo. Medtem je že prihitelo nekaj kmetov iz najbližjih hiš in stric Janez jih je moral slišati par prav poštenih. j — Hudiča, ali si znorel, da greš ubijat: kravo? ' j — Veseli se, da ni moja, drugače bi ti sedal, slaba pela. ; u / — Prismoda! * f — Ne, takega osla pa še nisem videl t Stric Janez se je skušal zagovarjati: — Prepoved, da se nihče ne sme pribllli žati železniški progi, je povsod nabita. j — Pa ta prepoved ne velja za krave> budalo. — Ali znajo morda krave Citati? i Pustite me vendar... , 'Dalje prihodnjičjj 9. Usodna noč. Teden dni je bil Janez silno slabe volje. Vse ga ie jezilo. Razen tega jc tudi deževalo in oostaialo mu ie dolgčas. Tovariši so opazili, da ie čemeren, in nekega dne mu je dejal narednik Tonejc: — Veš. Janez, kaj bi bilo zate najbolje: oiši ženi. naj Dride. pa te bo slaba volja kmalu minula. Tu je pa šele Janez vzrojil: — Moia žena? Ne. tega pa ne! Dragi moj Toneic. če bi ti ooznal mojo ženo, bi ne govoril tako. Prišla ie noč in Janez je odšel na progo stražit. Popoldne se je bilo zjasnilo in toplo solnce je bilo posušilo premočene ceste in trate. Janez se ie naslonil na brzojavni drog in zamišljeno opazoval pokrajino. V daljavi so črtali griči svoje temne obrise v zvezdnato nebo. Le tu in tam je veter naglo gnal težke črne oblake. Stric Janez je sanjal v lepo noč in spet se ga je lotevala otožnost. Naenkrat se je pa kar stresel. Tik mosta se ie nekaj gibalo v vrbju. Nekdo se je počasi plazil proti mostu. Temne postave ni mogel natančno razločiti, kajti iz reke je vstajala megla. Na mah si je postal svest, da je vojna in da se morda nahaja v smrtni nevarnosti. Bil pa ie še dovolj hladnokrven, da je z gromkim glasom zaklical: — Stoj! Kdo je tu? Snel ie puško z rame in pokleknil na eno \oleno. Tako je čakal. Odgovora ni dobil, pa tudi nič se ni več ganilo. Morda je bilo vse le izrodek domišljije? Toda naenkrat je zapazil. da se kakih trideset korakov pred njim vrbie spet giblje. Obenem se je velika postava izluščila iz teme. To pot stric Janez ni več dvomil... italijanski špijon se je plazil proti mostu, da ga razstreli. — Stoj! Sicer streljam! Postava pa ni ubogala, temveč lezla počasi in previdno naprej. Stric Janez je pomeril in sprožil. Svetlo je bruhnilo iz puške | in rezek pok ie odjeknil. Janez se je tako pre-| strašil, da ie za nekaj trenutkov zamižal. Ne | da bi vedel, kaj dela. je prijel za piščalko, ki .io ie imel obešeno na rdečem motvozu okoli vratu, in zažvižgal na pomoč. Toda strel je bil že spravil pokonci njegove tovariše, ki so po večerji sedeli v skednju in se pogovarjali. Možje so prihiteli vsi J zasopli. — Janez, za božjo voljo, kje pa si? je od daleč zaklical narednik Tonejc. — Tukaj, se je začul slab glas iz teme. — Si ranjen? — Ne vem... Mislim, da ne. je odgovoril Janez, ki se je bil sesedel v travo in se ni več ganil. ^ — Kaj pa ie bilo? — Streljal sem. Stric Janez se je dvignil in tovariši so ga kar obsipali z vprašanji. — Na koga si streljal? je vprašal kolesar Majcen. — Nisem dobro videl... Temna postava se ie plazila tam po tistem vrbju proti mostu. In pokazal je z roko v smeri proti vrbam naslednjega dne sestavila k žalni seji, na kateri [Kako malo zanimanja kaže ta vlada in njena ve- so vladinovci prelivali krokodilove solze za voditeljem hrvatskega naroda, ki ga je ubil vladi-novec Puniša Račič. Vlada, Narodna skupščina in poedini poslanski klubi so hiteli izrekati svoje sožalje pokojnikovi rodbini in poslanskemu klubu HSS, prezirajoč KDK. Tako Radieeva rodbina kakor poslanski klub SHS pa sta odklonila te izreze sožalja ter oklonila tudi njihovo udeležbo na pogrebu in na ta način izrazila prezir onim, ki linajo na vesti Radieevo prezgodnjo smrt. Med tem, ko so se v Zagrebu pripravljali na pogreb, je šla vlada mirno na dnevni red. Narodna skupščina je nadajevala z delom, kakor da se ni nič zgodilo, čeprav je bilo povsod opažati največjo nervoznost in razburjenje radi negotovosti, ki je zavladala po Radičevi smrti. Značilno vlogo so igrali v Narodni skupščini zemljoradniki, ki so predstavljali v okrnjeni okrvavljeni Narodni skupščini edino opozicijo. Do čina za zadeve, ki se tičejo predvsem prečanskih krajev, dokazuje tudi to, da so bili pri razpravi o nettunskih konvencijah navzoči samo štirje ministri in okrog 150 poslancev. Vsi poslanci iz prečanskih krajev so pobegnili iz dvorane, da ne bi nosili pred svojimi volilci odgovornosti za težke posledice, ki jih morajo roditi nettunske konvencije. V dvorani je bilo le okrog 15 radikalov. Zato pa so bili polnoštevilno zbrani vsi klerikalci, ki so s tem znova pokazali, da so hujši od radikalov samih. S 158 glasovi ie vladna večina pozno ponoči nettunske konvencije sprejela« Narodna skupščina bo zasedala morda še dva dni, na kar bo odgodena do jeseni. Značilni za razmere, ki vladajo v koaliranih strankah, pa so spori, ki se pojavljajo pri vsaki priliki. Posebno hud spor je nastal med radikali konca tedna so vodili v skupščini obstrukcijo ter, in demokrati ob priliki volitev novega predsed- skušali z raznimi predlogi ovirati vladno večino. Končno pa so se z vlado pobotali. Vlada je sprejela vse njihove zahteve, za kar so zemljoradniki opustili obstrukcijo in le še nadalje ostali v navidezni opoziciji. Na ta način so vladi omogočili, da je rešila na Hitro roko celo vrsto zakonov, ki jih je predlagala samo za to, da bi v primeru novih volitev vladne stranke ne šle pred volilce praznih rok in bi lahko pokazale vsaj nekaj zakonov na papirju. Zato so tudi vsi ti zakoni take narave, da služijo le za agitacijsko sredstvo, v resnici pa nič ne pomenijo. Da bi mogla Narodno skupščino čitnpreje poslati domov, je vlada odredila, da so se vršile seje podnevi in ponoči. Le v nedeljo, ko je bil v Zagrebu pogreb Stjepana Radiča, ni bilo seje. V ponedeljek zvečer se je pričela v skupščini razprava o ratifikaciji nettunskih konvencij. Zastopnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič je podal daljšo izjavo, v kateri je naglašal, da nettunske konvencije niso nič novega in da so le posledica že prej sklenjenih pogodb. Novih obveznosti je le malo, priznati pa je seveda moral, J konca borbo za enakopravnost in pravico v i da nam tudi nič ne prinašajo. Zavračal je kritiko j državi. Hegemonisti so računali, da bo prišlo do . konvencij in prosil skupščino, naj jih ratificira, razpada KDK, a izkazalo se je, da je smrt Stje- nika finančnega odbora. Dosedanji predsednik tega odbora dr. Subotič je postal finančni minister. Demokrati so zahtevali predsednika zase, radikali pa niso hoteli popustiti in so s pomočjo klerikalcev izvolili za predsednika radikala. Demokrati so bili zaradi tega tako ogorčeni, da je dosedanji podpredsednik finančnega odbora dr. Šeeerov podal ostavko. V utemeljitvi ostavke pa je navedel, da vodi finančna politika v katastrofo in da za tako početje ne more več dalje nositi odgovornosti. Njegova izjava je vzbudila v vseh političnih krogih veliko pozornost, ker mora on kot podpredsednik finančnega odbora in član vladne večine pač najbolje poznati pravo stanje državnih financ. V Zagrebu so padale zadnje dni važne izjave. Ob priliki smrti je izdalo vodstvo SHS na narod proglas, v katerem poudarja, da bo ostala politika stranke neizpremenjena in da bo tudi po smrti Stjepana Radiča ostala zvesta njegovim načelom ter nadaljevala do dajmo se, da smo mi tisti, ki jim lahko račune prekrižamo. Strnimo se vsi, ki nam je svoboda ljuba, v močno Kmetsko-demokratsko stranko, kajti sloga jači, nesloga in razdrapanost pa tlači. Klerikalci, ki so danes na vladnih stolcih, so kmečkemu in delavskemu stanu pisana mačeha. Govoril sem s kmetom, zagrizenim klerikalcem, ki mi je hvalil klerikalno stranko, češ, da plačuje sedaj inanj davka kakor pred par leti. Vprašal sem ga med drugim, koliko plačuje sedaj manj davka kakor pred letom 1926. Odgovoril mi je, da je do leta 1926. plačeval letno 900 Din, zdaj pa plačuje 1200 Din. Ne vem, ali je možak res ako zagoveden ali pa se norčuje iz samega sebe. Vidite, dragi čitatelji »Domovine«, kakšni so klerikalci. Oni hvalijo svojo stranko, a ne vedo, zakaj. ' • i j'. Da je to gotova resnica, kar je tukaj pisano, pooblašča pisec teh vrst g. urednika, da pove njegovo ime vsem naročnikom »Domovine«, ki sc zglase v uredništvu. Kako pa pri naših ljudeh? Naprednjaki delodajalci dajejo zaslužek, ne da bi vprašali delavca, kateri stranki pripada in na kakšne časopise je naročen. Tako bi bilo tudi prav. AH zaradi nesramnosti, ki jih uganjajo klerikalci, bodo morali tudi naši ljudje tako »človekoljubno« ravnati. Za posledice pa bo odgovorna SLS, ker je to nekrščansko modo začela uvajati. Politični pregled Pretekli teden je bil v znamenju smrti Stjepana Radiča, ki je globoko zasekala v vse naše notranjepolitično življenje. Beograjski hegemonisti so ves čas njegove bolezni od zločina v Narodni skupščini dalje napeto sprejemali poročila o njegovem zdravstvenem stanju, boječi se, da bi njegova smrt mogla iz temeljev spremeniti ceftjf^pblbžaj. itt končno je v sredo zvečer nastopila katastrofa: rw*: ; Stjepsto Radič Je umrl. Vest o Radičevi smrti je vplivala v vsej državi kakor bomba. V Beogradu je zastalo vse delo. Narodna skupščina, ki je v pospešeni naglici sprejemala razne vladne predloge, se jc Sotcščan • V Zakotju Povest po zapiskih vaške kronike. Vasica z naslovnim imenom leži na zadrtem kraju valovite Peške doline, tam, kjer prehaja v bregovito senožet. Petero hišic z lesenimi gospodarskimi poslopji je raztresenih po senčnem kotu; nobenega ni postavila umetniška roka. kar spričujejo debeli, površno obtesani hlodi v izbočenih stenah in tramovi v temnih, zakajenih ostrešjih. Ker je ta vaš najbolj oddaljena od trga in njeno ležišče še nekoliko dvignjeno nad dolino, ji dolinci odrekajo svojo ravninsko pravico ter imenujejo njene prebivalce hribovce. Ti pa so kljub temu ponosni na svoj kotiček, na ozko, belo cesto, vodečo med hišami, in na potoček, ki šumi za vasjo v ozki, z grmovjem obraščeni strugi. Skromni so ti ljudje in preprosti v nekih ozirih. sicer pa so vsi do zadnjega neke vrste čudaki. Kakor se sučejo planeti okrog solnca, ki nm daje življenje, tako je bil Kotar. premožen posestnik v Zakotju, središče, krog katerega se je sukalo mlado in staro. Mož, ki se je med hojo zibal na vse štiri strani sveta, je skrival v sebi posebno naravo: včasih je bil zabaven in dovtipen kakor godec na kinetskem ženitovanju. Takrat bi za pohvalno besedo odstopil polovico premoženja. Ob najmanjši jezi pa se mu je široko čelo nabralo v gube, polastila se ga je čemernost in tedaj ■susc mu robate besede vsipale iz ust. Glas mu je bil grmeč in z rokama, ki sta se mu ob govorjenju pestili, je otepal okoli sebe. Večkrat je med rohnenjem čudovito poskočil, da se mu je pod nogami stresla zemlja in tedaj je z visokim glasom ponovil svoj «ja, no, ja». ki ga je dostavil vsaki drugi ali tretji besedi. Jaka, tako je bilo Kotarju ime, je bil močan kakor hrast. Z lahkoto je ustavil voz, naložen s senom, kadar se mu je sprožil na bregoviti senožeti. Debla in hlode, katera so drugi vozili z živino, je vlačil sam, in bremena, ki so jih drugi komaj privzdignili, je mogel nositi ure hoda. Enkrat se je bil nanj zvrnil voz. naložen s senom. Sosedje, opa-zivši nesrečo, niso bili kos. da bi ga bili dvignili le nekoliko od tal. Zmedeno so tekali okrog voza, poskušali zdaj spredaj, zdaj na zadnjem koncu. Jaka je nekaj časa mirno čakal rešitve, ko pa se ie naveličal trpeti, je grozovito zarenčal, voz je zaškripal in Jaka je prilezel izpod njega. Kljub železni telesni moči je bil Jaka v nekaterih ozirih pravcat strahopetec. Ker je bil siTno razburljiv, ni mogel vselej krotiti jezika, zato tudi ni bil izbirčen v besedah, ki so žalile in dražile. Ugnati ga, ni bila težka stvar. Samo s tožbo mu je bilo treba zapre-titi in postal je krotek kakor jagnje. Vrhu tega je bil še pripravljen, plačati kaj v zadoščenje, da je pomiril nasprotnika ter se izognil sodišču. Kotar ni bil oženjen. Gospodinjila mu je poštama ženica, živeča od mladosti pri njegovi hiši, poleti pa si je pomagal z najemniki. Vstajal je prvi v vasi in zadnji se je podajal k počitku, čez dan na ie delal kakor živina. Le opoldne si je včasih nekoliko oddahnil in tedaj je sedel na klopi pod staro češnjo in gledal v oblake. Če so se podili po severu, ie zadovoljno pokimal, češ: lepo vreme bo. Nasprotno pa se mu je gubančilo čelo. kadar so megle prihajale od juga, ki obeta dež. Zoprno mu je bilo deževno vreme, ob katerem je skozi odprto okno gledal na cesto, vodečo mimo hiše. Zdaj pa zdaj je nagovoril kakega tujca ali domačina, in kogar je ustavil. se je moral zanlesti v pogovor. Tako je prišel Jaka najčešče do vsakdanjih novic, zakaj silna in nenasičena je bila njegova radovednost. Z dvema osebama v vasi pa Kotar ni občeval. To sta bila sosed Šimen in kočarica Meta, tako zvana Pogačica. S Šimnom sta bila sprta od zadnje pravde, s katero je ta izgubil pot po Kotarjevi senožeti. Stroške, katere sta sicer čutila oba, bi bil Šimen že še prenesel, a pozabiti ni mogel zvitosti, s katero ga ie Kotar pred celo dolino osramotil. Zgodilo se je to-le: Nekaj tednov po oni nesrečni pravdi sta hodila Kotar in njegov sosed Roglič s sejma. V sladkem razpoloženju — bila sta nekoliko viniena in prijateljstvo ju je vezalo, saj je bil Roglič pri omenjeni razpravi Kotarju najbolj veljavna priča — sta opazila, da jo prav za njima briše Šimen. »Natrkan je videti«, je izprcgovoril Roglič, ko se je ozrl nazaj. «Zalezuje naju», se je raztogotil Kotar. «Besede lovi in načrte kuje za novo pravdo. Ja, no, ja.» —Poskočil je z vso težo svojega pana Radiča, ki jo imajo na vesti hegemonisti, ie še bolj ojačila njene vrste. Poslanski klub in vodstvo HSS sta imela v ponedeljek sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da ostane Stjepan Radič tudi še po svoji smrti predsednik stranke, za posievodečega predsednika pa je bil izvoljen dosedanji podpredsednik stranke dr. Vladimir Maček. Poslanski klub KDK bo imel svojo sejo v sredo dopoldne, da razpravlja o nadalji akciji med narodom za dosego svojega cilja, to je pravične ureditve države tako, da bo izključeno nasilje enega dela nad drugim in da bodo vse pokrajine enakopravne. CERKLJE PRI KRANJU. V nedeljo 19. t. m. bo odkrilo tukajšnje prostovoljno gasilno in reševalno društvo spominsko ploščo blagopokojnemu Francetu Barletu, ustanovitelju in prvemu starosti JGZ. Podrobnosti slavnostnega dne so razvidne na lepakih, ki so jih prejele vse župe JGZ. Dolžnost vseh gasilnih društev je, da se v čim večjem številu, ali vsaj po deputacijah, udeleže tega slavja, da naše gasilstvo pokaže s tem, da zna ceniti in spoštovati spomin enega svojih največjih borcev za vzvišeno gasilsko idejo. SODRAŽICA. (Strela.) V soboto II. t. m. smo imeli prav buren večer. Gosti temni oblaki so zatemnili okolico in Vlil se je dež. ki je sicer ob tej suši zelo dobro došel, ali hudi bliski in gromi so pretili in nas vznemirjali ter ogrožali varnost. Pogosti bliski so iskaii svoja pota prav v bližini, tako da smo bili gasilci kar v pripravljenosti. Malo pred osmo uro zvečer se je hudo zabliskalo, razsvetlilo temno noč in že je strela udarila v stanovanjsko hišo občeznanega go&p. Franceta Šege v Zamostcu ter mu napravila ogromno škodo. Strela se je razpršila na celo ostrešje in razdrobila tramovje, tako da je popadala strešna opeka na tla. Nato je šla v stanovanje gosp. Cvara. Le naključju se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev, temveč je strela stanovalce samo omamila, gospo Marijo Cvarjevo pa na nogah težje obžgala, tako da je bila potrebna zdravniška pomoč, katero ji je nudil gosp. dr. Oražem iz Ribnice. Na podstrešju je začelo tudi goreti, toda požar so domači v kali udušili. Na pomoč je prihitelo prostovoljno gasilno društvo Zainostec, ki pa ni stopilo v akcijo. Strela je ubila v hlevu tudi enega konja. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Na pritožbe davkoplačevalcev se klerikalna gospoda v Laškem ne zmeni prav nič. Bili smo mnenja, da bo dr. Lovšin kot sedanji gerent naše občine predlagal po preteku svojega desetmesečnega neplodonosnega geren. tovanja razpis občinskih volitev, osobito zaradi tega. ker živimo v prepričanju, da je svoj fond izčrpal. Ker nismo voljni živeti nadalje za kitajskim zidom in ker hočemo imeti v bodoče vpogled v naše gospodarske razmere v občini, odločno zahtevamo, da nam gerent dr. Lovšin pojasni iz katerega fonda črpa sedaj svojo plačo. Ako se to ne zgodi, mora priti vsak davkoplačevalec do prepričanja, da plačujemo naše davke ne za povzdigo in izboljšanje naših gospodarskih razmer, temveč za visoke plače klerikalnim ge-rentom. Nismo komunisti ali protidržavnl elementi, pač pa zahtevamo spoštovanje ljudske volje in poštenost v občinski upravi. Odločno odklanjamo nezakonito nasilno gerentovanje v naši občini in zavzeli bomo v okrilju KDK kot edine rešiteljice kmetskega in delavskega stanu vse potrebne korake, da bomo v interesu celokupnega občinskega gospodarstva prišli zopet do lastnega občinskega zastopstva. streho. Že itak neimovito prebivalstvo — nad 120 oseb — je sedaj brez strehe, brez hrane, brez obleke. Živina, kolikor je ni v ognju poginilo, je prav tako brez strehe m brez krme. Škoda se ceni na okroglo 4 milijone dinarjev, zavarovalnina je pa prav neznatna. Prebivalstvo, ki ga je že leta 1917. zadela slična katastrofa, gleda z obupom v prihodnjost. Podpora, ki sva jo z gosp. predsednikom oblastne samouprave mogla nuditi pogorelcem, zadostuje spričo ogromne škode komaj za prvo silo. Treba je prebivalstvu priskočiti na pomoč z večjimi sredstvi, da se mu vrne pogum ter možnost in veselje do obnove skromnih bivališč. Obračani se zato na blaga srca vsega prebivalstva ljubljanske oblasti z iskreno prošnjo, da priskočijo ponesrečencem na pomoč z dobrovolj-nitni darovi. Vsak. tudi najmanjši prispevek se bo hvaležno sprejel. Prebivalstvo sosednjih občin in vasi se zlasti naproša, da nudi pogorelcem podporo v naravi živila, obleko, krmo, stavbeni les, orodje itd. Pomožni odbor, sestavljen iz delavnih in nesebičnih mož. bo skrbel za to, da so bodo nabrani darovi v denarju in naravi racijo-nelno uporabljali v pomoč vsem prizadetim. Darove sprejema v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat ljubljanski, na deželi pa vsi sre-ski poglavarji in uradi, ki jih bodo oni določili. Poziv! Veliko županstvo ljubljanske oblasti nam je poslalo: j Dne 5. t. m. je zadela vas Gorenje Jezero v | občini Stari trg ob Cerkniškem jezeru tik ob italijanski meji katastrofalna elementarna nesreča, j Na še nepojasnjen način ie nastal v kopi sena ; ogenj, ki se je zaradi vetra z bliskovito naglico razširil po vsej vasi ter jo v nekoliko urah kljub nadčloveškim naporom prebivalstva in gasilnih ; društev skoro popolnoma vpepelil. Požar je uničil 23 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji ter s | skoro vsem inventarjem, senom in vsemi poljskimi pridelki, ki so bili pravkar spravljeni pod Semenogojstvo na Ljubljanskem velesejmu (od 1. do 10. septembra 1928.). Semenogojstvo je posebna panoga umnega kmetijstva, ki odbira in pripravlja od kmetijskih I rastlin pasme, (rase), katerim SQ žp privzgojene ! tiste lastnosti, kakršne želi poljedelec pri svojih rastlinah. Pravilno obdelovanj^ tal omogoči po-'tem popoln razvoj vseh teh ugodnih lastnosti. Na razstavi bo cela vrsta teh prvovrstnih pasem, | vzgojenih na poizkusnih postajah. Semenogojska postaja v Beltincih bo razstavila pšenico, ki daje na pravilno obdelani zemlji po 38 centov najlepšega zrna na hektar. Nadalje žitarice, ki so od- orjaškega telesa ter je z rokama zamahnil po zraku. «Ta mrcina! Povsod hoče uveljaviti svojo voljo*, je razlagal Roglič. «Veš, kaj. Jaka,« je povzel važno, «ozdraviva ga enkrat te bolezni.» «Kako?» je Kotar vprašalno pogledal Rogliča. Začutil je v sebi vso nezmožnost, napraviti kak pameten načrt, pa tudi nevarno se mu je zdelo poskušati, kar bi ga lahko onesrečilo. «Veš kaj,« je iztuhtal Roglič. «podtakniva mu denar. Kar se bo zgodilo, prepustiva slučaju.« «Ne razumem te«. je pokašljal v zadregi Jaka, napenjajoč ves svoj razum, da bi uganil njegove misli. «Sezi v telovnik po denarnico, ogleduj jo ter se delaj, kakor da šteješ denar*, ga je učil Roglič. «Medtem pa spusti na tla kak bankovec, pazi. da ga veter ne zanese v travo, ker potem bi bil najin trud zaman. Jaz pa stopim za grmovje in pazim na Šimna.« — Odstranil se je s škodoželjnim nasmehom in že je stal za grmom, razmikal veje, da je Videl na cesto. Kotar ie jzpolnil, kar mu je ukazal Roglič. Potegnil je iz žepa rejeno denarnico, ki jo je nalašč odpiral in zapiral: slednjič mu je izfrčal iz nje 50kronski bankovec, ki je, zavrti vši se pakrat po zraku, obležal pred Šim-nom na cesti. Ta si je mislil: «Kotarja peče vest: žal mu je stroškov, ki sem jih moral trpeti, ter mi jih na ta način želi olajšati.« Sklonil se je. pobral denar ter ga je nekako skrivei vtaknil v žep. Roglič pa je za grmom zadovoljno tlesknil z jezikom, dosegel je svoj namen. »Imava ga. hi, hi, hi«. se je smejal na vsa usta. ko je dohitel Kotarja. «In kaj bo zdaj?* se je tresel Kotar v skrbeh za svoj denar. «Denar si izgubil*, se mu je rogal Roglič. «Pa se ne boi: nazaj ga dobiš, in Šimen bo ozdravljen. Mir bomo imeli pred njim, ker prepričan sem, da ne poskusi več nobene pravde. In pomisli, najina zasluga bo. če se to zgodi.* «Ja, no. ja*. mu je pritrdil Kotar ob raz-stanku in Roglič jo je zadovoljno smejnč se, brisal proti domu. Kotarja je vsa stvar le nekoliko skrbela. Dospevši domov mu ie bila prva not v hlev, kjer ga je ob polnih jaslih čakala njegova družina: rejene krave, teleta in oitana voliča. V zadnja je bil Kotar kar zaljubljen in ponosen je bil, ker jima ni bilo enakih v okolici. Njima je prvima potožil skrbi, ki se jih je nalezel med potjo, in ko sta ga voliča nekam sočutno pogledala, ga je prevzela še večja bojazen. Po vasi se je še tisti večer raznesla govorica, da je Kotar na poti s sejma i7"-u:l denar. Roglič je nestrpno čakal izida svoje nakane. Poslal je do Šimna moža z vprašanietn, ali je našel denar. Šimen je v dobri veri, da ga nihče ni videl, stvar odločno zanikal, ne vedoč, da se je ujel v nastavljeno past. Lakomni sosed je imel drugi dan opraviti z orožnikom. Tudi njemu je svoje dejanje trdovratno tajil, dokler ga ni opozoril, da ima grmovje oči in ušesa ter vidi in sliši, kar se godi na cesti. «Ali me je kdo videl?« je vprašal Šimen ošabno, toda vidno v zadregi. «Pri sodišču boste izvedeli*, se mu je glasil odgovor. «Pri sodišču?* se je ustrašil Šimen. «In zaradi tistega papirja?* Molče je odprl orožnik usnjato torbico, vzel svinčnik in papir, na katerega je zapisal nekaj besed, na kar je spravil omenjeni list. Že je držal za kljuko hišnih vrat, hoteč oditi. «Gospod,» je pokašljeval Šimen. «ali me je res nekdo videl?« «Zvedeli boste«, je odvrnil na kratko orožnik ter se je ustavil pred vratmi. enostranska stvar je, če vas je kdo videl, poglavitno je, ako ste našli denar.« «Nekaj je ležalo na cesti.« «Pa ste pobrali?« «Da nisem jaz. bi bil kdo drugi.« To izrekši je odprl Šimen denarnico ter je pomolil orožniku stlačen 50kronski bankovec. «Ta je moška*, ga je pohvalil orožnik, na kar je zapustil sobo. «Gospod.» mu je sledil usiljivo Šimen, «ali me boste zdaj tudi še ovadili?« «Ccmu? Stvar je končana«, ga je pomiril orožnik. Nerodno se je odkril Šimen odhajajočemu orožniku. Smeh se mu je zibal navidez okrog usten, v srcu pa mu je kipela jeza, izlivajoča se na orožnika in na tistega, ki ga je bil izpazil v grmovju. Kotar je še tisti dan prejel po orožniku svoj »izgubljeni* denar in hipoma jc izvedela porne proti rji in poleganju, ki zgodaj dozorevajo in dajejo odlične pridelke. Način, kako se vzgoje nove pasme (rase) s pomočjo križanja (bastardiranja), in uspehe, ki so jih dosegli z umetnim križanjem pri naših žitaricah, bo demonstriral Botanični institut univerze v Ljubljani. Z bastardaeijo se je med drugim celo posrečilo križanje med pšenico (mati) in ržjo (oče). Potomstvo tega bastarda je pa tako različno, da imajo med brati eden od leta do leta po 5—10 zrnov v slabem klasu, drugi pa v lepo razvitem klasu po 70—90 zdravih zrnov. Semenogojstvo se proizvaja danes le na poizkusnih semenogojskih postajah, vendar je vsak umen gospodar tudi sam v stanu vzgojiti potom sistematičnega odbiranja (selekcije) na svojem polju nasme (rase) s privzgojenimi lastnostmi, ki so baš na njegovi zemlji najbolj potrebne. Perutninska razstava Naše perutninarstvo donaša Sloveniji izredno visoke dohodke. Zato je umestno, da pride tudi ta panoga enkrat do razstave. Ni sicer najpri-kladn iši čas za to, navzlic temu se bo dal obiskovalcem jubilejne kmetijske razstave vpogled v dar.aSnje stanje našega perutninarstva. Perutninarska razstava bo na prostoru Ljubljanskega velesejma, kjer bodo razstavljene kletke za razno perutnino. Razstaviti je po enega petelina in dve kokoši. Na razstavo bodo pripu-ščene tudi gosi, race, purani in golobi Priglasila za to razstavo sprejema Kmetijska družba najkesneje do 20. t. m. Živali, določene za razstavo, se bodo morale poslati na naslov Ljubljanskega velesejma najkesneje do dne 31. t m. Pošiljke perutnine za razstavo je na voznem listu označiti kot »razstavno blago«, s katerim je združena polovična vožnja po želez- s ■ ---v - Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni ,v valutah: -J-fcfiš 1 ameriški dolar za 56 30 do 56 50 Din; dne 13. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov 80165 do 80465 Din; 100 nemških mark za 135430 do 1357 30 Din; 100 madžarskih pengov za 99093 do 99393 dinarja; 100 italijanskih lir za 296 65 do 298 65 Din; 1 dolar za 5682 do 57 02 Din; 1C0 francoskih frankov za 22141 do 223*41 dinarja; 100 češkoslovaških kron za 168 30 do 16910 dinarja. Sejmi 16. avgusta: Sevnica, Cerklje pri Kranju, Škofja Loka, Vače, Lož, Kandija (za živino in stavbni les), Trebnje, Mozirje, Oplotnica, Gornja Lendava, Rakičan, Vuzenica. 17. avgusta: Kapele (okraj Brežice), Šmarje pri Jelšah. 18. avgusta: Mokronog. 19. avgusta: Mursko Središče, Hodoš. 20. avgusta: Stičina, Gornji Mihaljevac ved). 21. avgusta: Dokležovje. 22. avgusta: Nova vas (okraj Logatec). 24. avgusta: Kamnik, Kočevje, St. Jernej (okraj Krško), Laško, Javorje, Trbegovci-Sv. Duh na Stari gori, Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Velenje, Rogatec. 25. avgusta: Loka pri Žusmu. Kratke vesti = Kmetijska Šola na Grmu pri Novem mestu sprejema od posestnikov in ustanov iz ljubljanske oblasti naročila za visokodebelne jablane (pisani kardinal, dolenjsko voščenko, parkerjev kosmač, štajerski manšanckar, Baumannovo reneto, kanadsko reneto, ontario, renski bobovec, Harber-tovo reneto, prinčevo jabolko, carjevič, lipovko, viržinski rožnik, dr. Starčevič, rdeči kuzinot) od 1. do 30. septembra 1928. Oddaja sadnega drevja se bo izvršila v jeseni. Naročilo mora vsebovati število in ime vsake sadne sorte in točen naslov naročnika (ime, priimek, občina, hišna številka, pošta in železniška postaja). Sadjarji, ki so naročili sadno drevje lani ali pretečeno zimo in ga niso prejeli iz kateregakoli vzroka, pa še reflek-tirajo nanj, naj ponovijo svoja naročila. = Na žitnem in živinskem trgu ni bilo zadnje hmeljskih tržiščih se razvija položaj neenotno. Dočim so v Zatcu (Češkoslovaška) cene precej čvrste, so v Niirnbergu malo popustile. v = Posetniki jesenskega velesejma «Ljubljana v jeseni» od 1. do 10. septembra imajo, če so v posesti sejmske legitimacije za 30 Din, pravico do polovične voznine v obeh smereh. Pri odhodu dado na domači postaji žigosati legitimacijo :n kupijo celo vozno karto. S to se potem brezplačno vozijo nazaj. Zato se karta ne sme oddati vratarjem na ljubljanskih kolodvorih. Ob vhodu na velesejem se bo vsakemu potrdilo, da je v resnici obiskal prireditev. Železniški popust sta dovolili posetnikom Ljubljanskega velesejma tudi Avstrija in Češkoslovaška, odkoder bo mnogo odziva, saj bo velesejmti priključena jubilejna kmetijska razstava, že sama po sebi pravi kmetijski velesejem. Če v Vašem krogu legitimacij ne bi bilo dobiti, jih zahtevajte naravnost od urada velesejma v Ljubljani. = Kmetijska industrija na jesenskem vele-sejmu t Ljubljani (od 1. do 10. septembra) bo letos prvič zastopana, in sicer v strokovno-poučnem oddelku kmetijske razstave. Predvsem je omeniti našo domačo mlinarsko, pivovarsko, oljarsko in žganjarsko kmetijsko industrijo. Posamezne stvari se bodo prikazovale v slikah, diagramih, modelih, preparatih itd. Tako bo n. pr. Žganjarska industrija za našega človeka posebne važnosti, ker mu bo pokazala, kaj vse more vnovčiti, medtem ko je sedaj razne gozdne in travniške sadove, za katerih gojenje nihče posebej ne skrbi, puščal v nemar. Ostale panoga mu pa bodo nudile vpogled v predelavanje kmetijskih pridelkov v industrijske izdelke. = Razstava pohištva bo na željo občinstva zopet prirejena ob jesenskem velesejmu od 1. 10. septembra t. 1. Mizarski mojstri iz Št. Vida pri Ljubljani in iz okolice bodo tudi tokrat kompaktno razstavili svoje izdelke pod skupno firmo Obrtna zadruga lesnih strok v Št. Vidu pri Ljubljani. Poleg teh bo razstavilo še več velikih mizarskih tvrdk iz vse Slovenije. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in so-lidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in drugo od najpreprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje iz- dni opažati pomembnejših valovanj cen. — Naldelke vsak mojster v polnem obsegu jamči. vsa vas, kdo ga je našel ter si ga hotel prilastiti. Bolj kot vse izgubljene pravde je potrl Šimna ta dogodek. Strast do tožarenja ga je naenkrat minila in šaljivi Roglič je na hruško ob poti obesil nekaj beli zastavi podobnega, v znamenje, da je ponižan ošabnik in poražen njegov največji nasprotnik, šimnu se je razvnel še hujši srd. ki je razpihaval žerjavico njegovega sovraštva ter ga je razvnemal k maščevanju. Kakor smo že omenili, je imel Kotar še drugega sovražnika, v osebi Pogačice, vaške kočarice. Že misel nanjo mu je bila neprijetna in kadar jo je videl mrmrajočo in s kletvijo na ustih prihajati po vasi, tedaj se ji je izognil s poti. Njena težavna hoja, ki jo je povzročala mena desna noga, mu je zbujala ne-vesele spomine in tem so se pridružili še očitki, da ji je ravno on zakrivil bedno starost. To očitanje bi mu bilo mučno in neprijetno, da ga ni večkrat pomirila zavest, da je bila Pogačici njena nesreča zaslužena kazen. ^ Živo so mu bili v spominu tisti časi — letnico tistega leta je bil pozabil — ko je kupil na sejmu v Tlašnici tistega sivega vola, ki iga je občudovala vsa dolina. Nekako v jeseni jje moralo biti: običajna bira za cerkovnika iin organista se je oznanila in žita je moral pripraviti dobro ln potreseno mero za oba. iS ključem v žepu in z mernikom v roki je 'stopal v prvem večernem mraku navzgor po senožeti, kjer je nekoliko v bregu ob kozolcu stala njegova kašča, leseni hram. kamor je spravljal žito, sadje in druge pridelke. Kakih deset korakov od kašče ga je srečala Pogačica, noseča na rami težko vrečo. Takrat že ni bila več mlada: trideset let je že dihala sveži zakotski zrak, po obrazu pa bi jih ji bilo prisojati štirideset. Močne postave je bila in pokonci je hodila kakor kakšen možak. Ko je zagledala bližajočega se soseda, si je v zadregi popravila vrečo in na obrazu se ji je bralo, da se ga je usrašila. •Kje si bila, Meta?« jo je nagovoril Kotar. «V hribih«, se je zlagala ter je s poveše-nimi očmi zbežala mimo njega. «V hribih je delala,« si je mislil Kotar, «pa so jo plačali z živili, ki jih nosi v vreči.« Ni se oziral za njo, meneč, da je pogodil pravo. Pogled mu je obstal na hramovi strehi, kjer je tik nad žlebom zevala odprtina in umazana slama je visela raztresena po drevesu, stoječem ob hramu. «Veter, ja, no, ja», je za-mrmral nevoljno, na kar je odklenil vrata ter je stopil v hram. Tedaj je zapazil, da je v kašči vse prestavljeno in razmetano. Vsaka vreča je stala na drugem kraju in marsikateri se je poznalo, da ii je odpirala tuja, nepoštena roka. Poskočil je, da se je stresel hram ter se je obupno zgrabil za glavo. Njegove misli pa so švigale semintja kakor razdražene ose, dolžile in sumničile; pravega pa niso pogodile, ker jih je v okolici toliko, ki imajo dolge prste in zlobno srce. Takrat pa se je na vrtu med drevjem pojavil nenavaden šum. Nekdo je z vso silo po- tresel hruško, stoječo ob hramu, in sladko sadje se je vsulo na tla. Kotar je planil na vrt, kjer se je med drevjem plazila senca, ki se je oprezno premikala po senožeti proti gozdu, kamor slediti ji, se mu nI zdelo varno. «Se bo prišel.« se je tolažil, »počakaj ga.« Urno je zaklenil vrata, poskusil, če je dobro zaprto, ter je legel v seno, naloženo na vozu pod kozolcem. Nekaj časa je premišljal, kako bo zgrabil nepoštenega prišleca; naposled pa je zadremal in kol, pripravljen za napad, mu je zdrčal po senu na tla. To je opazil neznanec, ki se je medtem po prstih priplazil do kozolca ter se je ustavil ob vozu. Olasno smrčanje spečega navozu ga- je navdajalo z zavestjo popolne varnosti. »Zdaj ali nikdar«, si je mislil in zlobni sklep je bil storjen. Krepko se je uprl s hrbtom v voz, ki se je škripaje premaknil in že je tekel po poti izpod kozolca. Kotar se je prebudil ter je planil po koncu. Sanjalo se mu je, da sta se mu splašila vola, ki sta na senožeti zdirjala v dolino. «Ogo, sivec, rmenček ogo«, je tulil kakor besen, zlobnež pa. ki se je maščeval nad Kotarjem, je izginil v temno noč. Kakor plaz, ki se utrga na gorski strmini in drvi v dolino, tako je hitel voz po bregoviti senožeti s Kotarjem navzdol proti vasi. Hitro se je zavedel nevarnosti, v kateri se je nahajal, prestrašen je zaklical na pomoč. Toda ljudje so spali; čul ga je le neznanec, povzročitelj njegove nevarne vožnje, zadovoljen, da so mu bogovi naklonili ugodno priliko za že dolgo časa nameravano maščevanje. (Dalje prih.) * Posrečena operacija narodnega poslanca dr. Gregorja Žerjava. Po nasvetu svojega beograjskega zdravnika g. dr. Brezovnika, se je poslanec dr. Žerjav v petek odločil v Berlinu za operacijo. Operacijo je izvršil sloviti zdravnik dr. Sauerbruch. Operacija dr. Žerjava je obstojala v tem, da je prof. dr. Sauerbruch v okolici srca odstranil del zgornjih reber na zadnji levi strani prsnega koša. Kakor je brzojavil gospod dr. Bre-zovnik iz Berlina, je operacija popolnoma uspela. Računati je s popolnoma normalnim potekom ozdravljenja, tako da bo mogel dr. Žerjav zapustiti sanatorij že pred koncem tekočega meseca ter se vrniti v domovino. Vsa jugoslovenska javnost bo z zadoščenjem sprejela veselo vest, da je dr. Žerjav operacijo prav dobro prestal. * Jugoslovenska sokolska vrsta je na amsterdamski olimpijadi dosegla med 11 narod! tretje mesto. Minuli teden so končala telovadna tekmovanja na olimpijadi v Amsterdamu. Največ točk so dosegli in so prvi Švicarji. Potem slede: 2. Čehoslovaki, 3. Jugosloveni, 4. Francozi, 5. Finci, 6. Italijani, 7. Američani, 8. Nizozemci, 9. Luksemburžani, 10. Madžarii, 11. Angleži. Glede na tako veliko število tekmujočih narodov je dosegla jugoslovenska sokolska vrsta prav dobre uspehe. Pri tekmi posameznikov je član naše vrste Štukel] na krogih zasede! prvo mesto. Prvak vseh prvakov je letos Švicar; njemu sledi še en Švicar, a na tretjem mestu pa ie Štukelj. * Odkritje spominske plošče Andrejčkovemu Jožetu-Podmilšaku. V Krašnji je bil pred kratkim sestavljen pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče svojemu rojaku domačinu Andrejčkovemu Jožetu Podmilšaku. Pisatelj Pod-milšak je bil rojen 1. 1845. na strmem gričku nad Krašnjo, ki se imenuje , v «Zori», največ pa v i pride baš pri ženskah največ do izraza, namesto da bi zastopal izključno-verske interese. Je pa| dosti tudi takih, ki smatrajo za svojo posebno dolžnost, vplivati na versko blazne ženske, da bi te moža »spreobrnile«. Preveč je zagrizenih politikov, a premalo resničnih kristjanov je med duhovništvom. Lepo počaščen] e odličnega < vzgojitelja mladine in naroda Mala nedelja, avgusta. V nedeljo 5. t. m. smo imeli pri nas zopet lepo in pomenljivo slavnost. Na našem gričku blizu cerkve stoji že nad 30 let spomenik našega nekdanjega dušnega pastirja in zgodovinarja An- { RAZMNOŽEVANJE VRTNIC S POTAKNICAMI. Vrtnice lahko vzgojimo tudi iz potaknic, to je grmičaste ali pritlikave vrtnice. Cas za to je od junija do septembra. Potaknice dobimo od žlahtnih vrtnic-grmovk ali od vrtnic-kronovk. V ta namen vzamemo ob-lesenele mladike, katere odrežemo na tri očesca, in sicer tako-le: Tisti del, ki pride v zemljo, odrežemo neposredno pod očesom, tisti del, ki gleda iz zemlje, pa 2 cm nad očesom. Te potaknice posadimo v toplo gredo ali v nizek zaboj, če pa tega nimamo, pa lahko tudi kar na vrtno gredo. Topla greda ali zaboj sta se- tona Krempla. Pred dvemi leti smo odkrili tam v bližini spomenik našemu rojaku in narodnemu veda boljša, ker ju lahka pokrivamo s stekle-buditelju dr Razlagu. Malonedeljsko ljudstvo je nimi šipami, kar pospešuje razvoj mladik. s tem pokazalo, kako visoko zna ceniti zasluge odličnih mož. Zopet smo letos pokazal čut hvaležnosti ene mu takemu možu, pokojnemu šolskemu ravna- Potaknice posadimo v zmes 5—6 cm dobro namočenega peska, ki ima za podlago 10—12 cm dobre rodovitne prsti. V tako pripravljeno zmes vtaknemo mladike 4—5 cm globoko. telju Simonu Cvahteju, ki je od leta 1884. do 1920. _ Ako se °fe?ca razviiei°> se >'e delo obneslo. deloval na naši šoli in vzgojil tekom teh let na J*0?8™' * * "I^Vk ™T tkoremna-, " . .. * x u i „ » .. A*i™ | Potaknice moramo vedno dobro zalivati, stotine in tisoče naših kmetov, obrtnikov, delav- „ . .. . . ... . ' j. . . .. • . . * Prezimno te vrtnice lahko v topli gredi, samo cev, pa tudi inteligence, katere je še ogromno'.., ' . .. .. , 6 '. število danes raztresene do vsem svetu To se ie'],h moramo * lahko PrstJ° Pokntl> Pognojeno s število danes raztresene po vsem svetu i o se je . listjem. Lahko jih tudi presadimo pokazalo minulo nede jo, ko se je velik del teh; v . . .. .. ' . v ■ u- * u x i a ™ x ™ i ..a v lonce in prezimimo v kleti. Na prostem vsajene njegovih bivših učencev skupno z domačim >iud- £ zadelamo čez zimo kakor vse ostale stvom udeležil odkrija spominske plošče, katero; ^tak™ce pa zadelamo Cez zim« kakor vse 081316 je z zbirko med bivšimi učenci pokojnika oskrbel pripravljalni odbor, sestoječ iz vseh štirih župa nov župnije in zvišjim finančnim svetnikom gosp. Martinom Spindlerjem iz Ljubljane na čelu. Plošča je vzidana na šoli. Vsa Mala nedelja je bila že v soboto popoldne vsa v zastavah in cvetju ter zelenju. Od vseh strani so prihajali gostje in v nedeljo zjutraj se je zbrala na našem gričku Vrtnice-grmovke so posebno priporočljive, ker zelo bogato cveto, ako jih zadelamo z listjem ali smrekovimi vejami, da ne trpe mraza. Za kuhinjo Nadevana paprika. Sladko papriko (zeleno) ogromna množica naroda od blizu in daleč. Vsa ravno ^reži in Astram seme. v. veličastnem sprevodu z godbo kr0^ da se P°aloPohJId^Ohlajin^MpSni s na čelu, k. je svirala žalostmke najprej korakala ^ nadevom: Pol kile J, Jsa (ge na pokopa išče, kjer se je s kratkim nagovorom • . , t , .. ,. ... . ___.„ . t -nj ,. , .7 , • je zraven tudi teletma ali pa svinjsko meso, je predsednika priprav balnega odbora n z izvršit- ' u i - . j u • .• • • « - • ; ... , . u u a ii i i • se boljše) drobno sesekhaj, oziroma fas rai, nato vijo duhovnih obredov pok oni a manom pokoj- »1- „„ ..__ J J .. . . r .. .. . u r. i • u pridem tri pesti opranega nza, eno jajce m soli, n ka ob njegovem grobu Domač, pevski zbor, pge sk . gob Pmešaj in s t'em nadevaj paprfl lS vl7°f """T PeVC1 -/0.St,f' ko. V kozi deni žlico misli, na kateri si Lrume-L h V ^ domača godba ,e pa.odsvirala ni]a ma,Q čebu, m naloži nadevano iko zalostmko. Slavnostni maši, katero je služil tud j„„„„ „ i„„ j m. j- * • učenec pokojnika, duhovni svetovalec g. Franc dmg° P°leg drURe" Na,° dUS1 P°PaS' en° Ur°' 3 Spindler, se je izvršilo na zelo slovesen način odkritje spominske plošče s kratkimi nagovori predsednika pripravljalnega odbora, predsednika učiteljskega društva za ljutomerski srez gosp. Karla Mavriča, zastopnika UJU g. šolskega upravitelja Hrena, zastopnika akademske omladine g. Jeršeta ter zastopnika domačinov g. župana Spindlerja iz Radoslavcev. V Društvenem domu se je nato vršilo skupno kosilo, katerega se je udeležilo več sto gostov in med katerimi je naš rojak g. šolski upravitelj Franjo Cvetko Iz Krčevine pri Mariboru, ki je istotako bivši učenec pokojnika, a je že tudi deloval kot učitelj na naši šoli pod njegovim vodstvom, obujal lepe spomine na blagega pokojnika. Popoldne se je v Društvenem domu izvršila moraš večkrat in previdno papriko z vilicami obrniti, da se ne prižge, in vedno malo vode pri-liti. V drugi kozi kuhaj pol kile paradižnikov, katere si raztrgala na kosce. (Vode ne pridevaj, ker dajo paradižniki sami dovolj soka.) Ko so pol ure vreli, jih pretlači skozi sito. V kožici napravi iz žlice masti in žlice moke rumeno prežganje in to prežganje zalij s pretlačenimi paradižniki, dobro zmešaj in zlij na dušeno papriko. Nato prilij toliko vode ali juhe, da je paprika pokrita z omako, dodeni še dve žlici kisle smetane. Naj vre še četrt ure. na kar daj na mizo. H papriki pripravi še zmečkan krompir kot pri-kuho. Strožji fižol »beljen. Skuhaj fižol v slani vodi. Ko je kuhan, odcedi vodo, stresi fižol v skledo in zabeli z mastjo, na kateri si zarumenila krušne lepa otroška prireditev ob obilnem obisku, nato drobtine. Ali pa: Precvri slanino ali ocvirkovo pa preprosta ljudska zabava. Pri odkritju spominske plošče je vzbujalo pozornost 37 najrevnejših šolskih otrok naše fare, ki so bili že pred slavnostjo obdarovani s celo obleko in obutvo. kar se je vse nabavilo iz zbirke za spominsko ploščo, katere presežek se je po mtencijah blagega pokojnika porabil v ta namen. Čujemo, da je tudi prireditev sama še dala nekaj prebitka, tako da bo mogoče nabaviti obleko in obutev še za nekaj otrok. Tako vidimo, da niso brez vzroka poudarjali skoro vsi govorniki ob priliki odkritja spominske plošče, da naše malonedeljsko ljudstvo res zna ceniti zasluge velikih mož in da jim zna pokazati svojo hvaležnost. Nedvomno gre tu tudi velika zasluga našim vrlim kulturnim delavcem, ki neprestano prosvečajo naše ljudstvo in ga navajajo k dobremu in plemenitemu. Naj bi tako bilo tudi naprej in v vedno yečii meril / mast in s tem zabeli fižol. Krompir s karfijolo. štiri debele krompirje operi in olupi, zreži na kosce in daj v lonec kuhat. Ko zavre, osoli in prideni še eno zrezano karfijolo. Ko je oboje kuhano, odcedi vodo v drugo posodo in jed dobro stlači. Nato razbeli žlico masti ali sirovega masla (putra), na razgreto mast stresi eno žlico krušnih drobtin, in ko porumenijo, jih stresi v pretlačeni krompir, dobro zmešaj in prilij odcejeno vodo. Zopet dobro zmešaj in daj kot prikuho k mesu. Praktični nasveti Madeže od katrana namaži z rumenjakom. Ko se rumenjak posuši, drgni s ščetko, zmočeno v topli vodi, in drgni madež, dokler popolnoma ne zgine. Lahko pa odpraviš katranov madež tudi, I če za namažeš s presnim maslom in izpereš z zelenim milom, ki ga dobiš v drogeriji. Ako je barva blaga občutljiva, rabi namesto mila bencin. Na isti način odpraviš tudi mastne madeže. Madeže od jajc na volneni obleki moramo pustiti najprej, da se posuše. Volneno krpo namočimo v vodi, nainaženio madež z belim miiom in nato dobro izperemo, da gre vsa milnica ven. Madež od laka moraš zrlo hitro izprati z mrzlo vodo. Istotako madeže od čaja ali čokolade. Ako teh madežev ne vzame mrzla voda, jih namakaj več ur v mleku. Toda mleko moraš večkrat menjati. Likalnik moraš imeti vedno r dobrem stanju, sicer težko in slabo likaš. Da bo likalnik vedno gladek in čist, ga operi večkrat z vročo vodo, v kateri si raztopila precej sode. Da preženeš molje iz omar, razprši po omarah, kjer hraniš obleko, nekoliko kapljic terpen-tina. Terpentinovega duha molji ne prenesejo. Dobra zaščita proti moljem je tudi časopisni papir. Volnene ali suknene stvari, ki so posebno v nevarnosti pred molji, dobro zavij v časopisni papir. Tudi s tobakovim listjem se dajo molji pregnati, ki ga položiš v omare za obleko. Najboljše sredstvo proti moljem pa je naftalin, s katerim potresi obleko. Dobiš ga v drogeriji in ni drag. Tipke pri orglah in klavirjih postanejo sčasoma umazane. Da jih očistiš, jih namaži z limoninim sokom id potem dobro obriši s suho krpo. Stražna katastrofa italijanske podmornice Italijansko vojno mornarico je zadela katastrofa, ki je zelo podobna strahoviti nesreči, ki se je nedavno pripetila neki ameriški podmornici. Predzadnji ponedeljek zvečer je v bližini Brionskih otokov manevrirala v vzhodni smeri velika italijanska podmornica «F 14». Dvignila se je baš z veliko naglico iz morja, ko je nepričakovano priplula mimo torpedovka «Missori». Torpedovka se je pri tej priliki tako nerodno okrenila, da je zadela postrani v podmornico, ki se je takoj potopila in obležala v globočini 50 do 60 metrov pod morsko višino. Radiotelegrafist «Missorija» je takoj prosil za nujno pomoč in so res kmalu prispela na kraj nesreče letala, več torpedovk in remorkerjev. Reševalno akcijo je vodil admiral Fochini z bojne ladje «Brindisi», ki je bila zasidrana v neposredni bližini nesreče. Po dveurnem iskanju je neko letalo ugotovilo kraj, kjer je ležala podmornica. Takoj so bile pripravljene sesaljke za dovajanje zraka v podmornico. V podmornici je bilo 30 mož posadke in oficirjev, ki so se borili na morskem dnu z življenjem in smrtjo. Reševalna dela so se nadaljevala vso noč od pondeljka na torek in so že toliko napredovala, da se je posrečilo potaljačem oviti podmornico z vrvmi in jo nekoliko dvigniti. Naslednjega dne so spravili podmornico na površje in ugotovili, da je mrtva vsa posadka, obstoječa iz dveh oficirjev, 24 mornarjev in šest mehaniških vajencev. Podmornica «F 14» je stala v morju navpična in se je s sprednjim delom zarila v morsko dno v globočini 40 m. Po silnih naporih se je posrečilo dospeti v stike s ponesrečenci in jim dovajati zrak. Posadka je nato odgovorila, da so vsi živi in da mirno pričakujejo rešitev. Pri reševalni akciji je sodelovalo pet torpednih rušil-cev, dve podmornici in več tovornih ladij. Ko so končno podmornico povezali z železnimi verigami, so jo spravili potem s jx>močjo 250 tonskega dvigala najrej v vodoravno lego, nato pa polagoma na površino vode. Že je gledal del podmornice izven vode, ko se je iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov nenadoma raztrgala veriga in podmornica je znova izginila na dno morja, odkoder so jo potem potegnili šele čez 12 ur spet na površje. , Oblastva so do zadnjega trenutka upala, da bo ostala posadka podmornice živa. Poleg tega, da so podmornici dovajali sveži zrak, je imela podmornico tudi večjo množino kisika. Ko se je podmornica pri dviganju znova potopila, pa so prenehali vsi stiki s posadko. Reševalci so zato mislili, da se je vsa posadka zaprla v kapitanovo kabino. Šele naknadno je bilo ugotovljeno, da je vsa posadka umrla strašne smrti. Ko se je namreč posadka potopila drugič, je udarila z vso močjo ob morsko dno, pri čemer so se razbili akumulatorji in se je nato posadka vsled izhlapevanja žveplene kisline vsa zastrupila in zadušila. X Amundsena še iščejo. Norveško mornariško ministrstvo je odredilo novo rešilno ekspc-dicijo, ki je začela iskati Amundsena in njegovega spremljevalca Francoza Guilbauda. Ribiška ladja «HeimIand» bo preiskala ozemlje med otokom kralja Karla in obalo otoka Edge. Ekspc-dicija Američanke Boydopove pa bo preiskala s parnikom «Hobby» ozemlje okrog zemlje Franca Jožefa. Francoski admiral na križarki «Strass-bourg» in kapitan Wisking sta se sporazumela, da bo križarila ladja «Yelle-Kri» po morju med parnikoma «Heimland» in «Hobby». Francoska križarka «Strassbourg» in norveški parnik «Mi-cliael Karos» bosta iskala Amundsena na odprtem morju okrog Medvedjih otokov in dalje proti vzhodu. Parnik «Quentin Rosevelt» se ne udeleži nove rešilne ekspedicije, ki bo trajala najbrž do konca avgusta. X Stoletni indijan. poglavar v Evropi. Angleška vlada je pozvala v London Belega Orla, 1071etnega poglavarja indijanskega plemena Siu-zov. Dolga vožnja od kanadske meje starega Indijanca ni prav nič utrudila. Mož je prispel v Evropo v indijanskem kroju; prša ima pokrita z visokimi odlikovanji ameriških in evropskih držav, na glavi ima perjanico, v kateri je perje orlov, ki jih je ujel pred 87 leti kot 201etni mladenič. Beli Orel je v Ameriki zelo znan. Pri vseh ameriških predsednikih od Lincolna dalje je bil ponovno v avdijenci. Na vrtu Belega doma v Washingtonu leži zakopana njegova bojna sekirica, ki jo je zakopal leta 1876. v znak večnega miru z belokožci. Čim je prispel v London, so ga obkolili novinarji in ga vprašali, kako je dočakal tako visoko starost. Znano je namreč, da so sto-letniki med Indijanci bele vrane. Beli Orel je odgovoril: »Vstajajte zgodaj, živite enostavno in tako boste dočakali visoko starost. Pijte mnogo sveže vode in kopljite se v mrzli vodi. Topla voda ni za kopanje. Jejte čim več sadja in zelenjave. Če že jeste meso, ne sme biti preveč kuhano. Glavno pa je, da Človek neprestano misli, da mora dočakati visoko starost.« Na parniku, s katerim se je vozil Beli Orel v Evropo, se je udeleževal vseh zabav in športnih prireditev. Potnike je kratkočasil tudi z indijanskimi plesi. Ko se je v pristanišču poslovil od potnikov, so mu napravli špalir, in ko je zapuščal parnik, je poljubil po vrsti vse ženske. Moških pa ni hotel poljubiti. Mož ima kopico otrok. Najstarejši je star 77, najmlajši pa 45 let. Vnukov in pravnukov ima pa toliko, da niti sam ne ve, koliko jih je. XOživljen mrlič. Zadnje čase se zdravniki mnogo pečajo z oživljanjem mrtvecev. Zlasti na Danskem je bilo izvedenih več poskusov obujanja mrličev. Danski listi poročajo o senzacionalnem uspehu slovitega danskega zdravnika dr. Jakoba Nordentoffa, kateremu se je potom vbrizga posrečilo nekega 811etnega starčka obuditi k življenju. Vbrizgnil mu je v srce adrenalin, s katerim zdravniki že delj časa delajo poskuse. je takole: Starček se je moral podvreči operaciji na notranjih organih, toda narkoze ni prenesel in zadela ga je srčna kap. Zdravnik je ugotovil smrt. Dihanje, žila in srce so prenehali delovati. Dr. Nordentoff je pa vbrizgnil starčku adrenalin v srce, ki je takoj zopet pričelo delovati. Seveda je ta uspeh vzbudil v zdravniških krogih precejšnjo senzacijo, vendar je več uglednih zdravnikov izjavilo, da so dosedanji poskusi pokazali, da je lahko obuditi mrtvece, če smrt ni nastopila zaradi splošne oslabelosti ali poškodo- « Imam časa €€ pravi razumna Mica. MNe stojim po cele dni pred prerilnikom In se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RAD I ON ih ,-ot. m i j .)'šr-';; f.o llKKtlloa «1» tfiflbfjzb.rto pere sam ! varuje perilo/" SnidS vanja važnih organov. Življenje tudi uspe samo v primerih, če je bilo vbrizganje izvršeno deset minut po nastopu smrti. X Ženske z dolgimi krili težko najdejo ženina. Da lahko dolgo krilo zapre Ženski vrata v zakonski raj, priča resnična zgodba, ki se je pripetila te dni v Liverpoolu. Neka Barkerjeva je vložila tožbo in zahtevala od nekega Čurthona odškodnino, ker jo je nesrečno naključje prisililo nositi dolga krila. Curthon se je namreč zaletel v njo z motočiklom. Barkerjeva je padla in si močno opraskala noge. Na desni nogi se ji bodo vse življenje poznale globoke brazgotine. Zato seveda ne more nositi kratkih kril in sirota se je kmalu prepričala, da moški žensk v dolgih krilih nimajo posebno radi. Nihče se ne zmeni zanjo in tako ji preti nevarnost, da bo ostala stara devica. Dva strokovnjaka sta pregledala njeno nogo in ugotovila, da mora res nositi dolga krila. Sodnik jo je skušal prepričati, da dolgo krilo za žensko ni tako velika nesreča, da bi morala tožiti in zahtevati odškodnino. Toda Barkerjeva je odgovorila, da sodnik v tem primeru ne more biti pravičen, ker je že prestar. Mladi moški mislijo drugače o kratkih krilih. Sodnik je pod težo teh dokazov umolknil in ob- —— —————— sodil motociklista na 1500 šterlingov globe,: ki bi mu je pa ne bilo treba plačati, če bi se z Bar-kerjevo poročil. Toda Curthon je raje plačal globo, kakor da bi zlezel v zakonski jarem. v. X Največji daljnogled na svetu. Mesec, redni spremljevalec naše zemlje, razvnema že od nekdaj človeško domišljijo. Prastari naši predniki so si že na najrazličnejše načine razlagali njegove spremembe. Mesečina ima svoj čar danes, ko si jo znamo razložiti, prav tako kakor nekdaj, ko je bil mesec še uganka za človeštvo. Odkar je Hewels v 17. stoletju z nerodnimi daljnogledi tedanje dobe opazoval mesec, se je opisovanje meseca naglo izpopolnilo ter zavzelo važno mesto v zvezdoslovju. Konstrukcija daljnogledov se izpopolnjuje in tako se doznava vedno več o mesecu in o 'rugih planetih. Največji daljnogled sveta, ki ima 260 cm odprtine, se nahaja na postaji Mount Wilson v Kaliforniji. S takimi daljnogledi se vidi, kako burno preteklost ima za seboj mirni spremljevalec zemlje. Natančno se vidijo ogromni prepadi, kojih premer znaša 30 do 100 kilometrov. Prihodnje leto se bo postavil še večji doljnogled na 1350 m visoki gori Saleve južno od Mont Blanca. Ta daljnogled bo imel še enkrat tako veliko odprtino kakor oni v KaliforniJ, X Plinski samokres. Novo morilno orožje so iznašli v Ameriki. Doslej sino slišali, da se uporabljajo strupeni plini le v vojnem klanju, v bodoče pa jih bo uporabljalo človeštvo tudi v zasebne svrhe. Neki inženjer je sestavil cevko, podobno nalivnemu peresu, ki se napolni s-strupenim plinom in se torej še laže nosi s seboj kakor samokres. Plin iz tega orožja je tako strupen, da more zastrupiti vso sobo, v kateri se dalje po zastrupljenju ne more stanovati. Nasprotnika, na katerega se strelja, je mogoče umoriti na daljavo štirih metrov. Združene države so se že odločile, uporabljati te samokrese v borbi proti predrznim tihotapcem alkoholnih pijač. X V Parizu izgine letno neznanokam 500 ljudi. To so ugotovili na policiji francoske pre-stolice. V to številko 500 spadajo samo take osebe, o katerih se tudi kasneje nikdar ne izve, na kakšen način so izginile iz Pariza. Policija je prepričana, da je vmes zelo mnogo zločinov, da pa vendar izgine večina oseb po raznih nedovoljenih potih v Ameriko. X Maček ustrelil mladeniča. Šestnajstletni francoski deček Delarue je čistil samokres. Ko je bil z delom gotov, je samokres zopet nabasal in ga položi! na mizo, sam pa ie pričel čitati. Med tem je domači maček skočil tako nerodno na mizo. da se je samokres sprožil. Krogla je za-dla mladeniča naravnost v sence, tako da jc mladenič obležal na mestu mrtev. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Krepko jo je zavrnila. Vdova (po advokatu): «Vi se torej poročite, Neža ?> Kuharica: «Da, milostiva. Krošnjarja Janeza bom vzela.» Vdova: cTako? Samo krošnjarja?» Kuharica: «No, mislim, da je živi krošnjar Jjfllj^i kakor iprfvj advokat -.. •> Opasno. Sinko (očetu): Oče: