Anton Medved: Pod mrklim nebom. 611 razred, dobili smo mesto na Dunaj v učno mini-sterstvo poklicanega vodje dr. Kleemana visoko častitega gosp. dr. Ant. Jarca za provizoricnega šolakega voditelja. Poučeval je še v veroznanstvu in v logiki. K tiskani, res že zastareli in malo vredni knjigi, narekaval nam je dokaj obširno osnovano cerkveno povestnico, žal! da ni prišla čez 300 letno preganjanje kristijanov in Čez stare herezije. Za nemško slovstvo je ostal naš Pe-truzzi, in k temu privzel še srednjeveški „Nibe-lungenlied".1) Fiziko, najbolj kemijo, imel je prvega pol leta dr. Subert, po njegovi smrti pa jo je prevzel pokojni Dežman, tedaj še vrl narodnjak, in kot profesor pravi strokovnjak ter priljubljen kot prejšnji dijaški oče, g. Krsnik. Grščino in zgodovino je po svoji zmožnosti tolkel neki profesor Rechfeld, prišedši iz spodnje gimnazije v VIII. razred menda po taki poti, kakor Poncij Pilat v apostolsko vero. Premeščen v prvem polletju v Gradec, brž ko ne za po-skušnjo, bil je službeno upokojen; drugega pol leta pa je zgodovino prevzel Melzer, učen a za nagajive dijake predober gospod, ki se je potem še dokaj let vadil v potrpežljivosti in prizana-šanju kot gimnazijski profesor. Uvedla se je že tudi preskušnja zrelosti, in prednamci so bili prvi, kateri so jo delali ob prehodu na vseuČi-liške študije. Tudi bogoslovci so to preskušnjo delali že zaradi lepšega, vendar je pa pokojni knezoškof Wolf ni ostro zahteval, tem manj, ker je bil stari šolski načrt Čimdalje bolj razdejan, z novim pa so še od leta do leta delali poskuse, da prav za prav v posameznih predmetih, razven latinščine in grščine, ni bilo ni- 1) Čez sedem let človeku res vse prav pride. Tako je tudi meni „Nibelungenlied" v poznejših letih pri koroških „Laufenthalerjih'' in pozneje v Kočevju vrlo dobro služil, ker sem namreč s to nemščino dokaj lože umeval nemško govorico, kakor bi jo bil brez nje. 1. J\.ot trenil bi z očmi — in leto mine, Nagiblje svoje dni — in leto mine. Jesenska mrzla sapa Po vejah zdaj ,šumi: oh leto mine! Vsa zemlja, ki umira, Molče nam govori: oh leto mine! Jasneje v glavi misli, Hladneja v srcu kri, ko leto mine. Življenje se odkriva Od nove nam strani, ko leto mine. Krilat je čas in vendar — Kaj vse se nam zgodi, ko leto mine, Kaj vse izpremeni, ko leto mine. ai- kake logike in zveze in temeljitega pouka in ko znanja. Ge kje, veljale so o tem šolskem Črtežu ga besede: „Ex omnibus aliquid, ex toto nihil." vu Tako v matematiki, geometriji, naravoznanstvu ilo in v fiziki. Stari profesorji so umirali ali se umi- no kali v pokoj, novoprihajajoČi so predavali vsak šla po drugi knjigi ali pa po nobeni, kakor se jim ire je poljubilo. Kar je temu ugajalo, to je oni >e- zametaval; kolikor profesorskih glav, toliko raz- ;>e- nih mislij. Kaj je hotel ubogi učenec v taki je zmešnjavi ? rtl Največje in dijakom najljubše pridobitve iz VI"1 one dobe so bile te, da so se jim prejšnje brzde ter in hudo napeti vajeti nekoliko raztegnili; tako x^- n. pr. so smeli pohajati v gledališče, seveda v lStl nemško, zakaj slovensko se je tedaj igral le: 1l_e „Tat v mlinu" in pa: „Matiček se ženi" ; toda ,n> hoditi so morali na parter, kjer jim je bila cena :en znižana na deset starih krajcarjev, na „Ochsen- ,0~ stand" je bilo prepovedano. Po končani gleda- )C,1 liški igri so smeli pivopivci priti k „Levu", za kamor je zahajal vodja dr. Kleeman, vinopivci -m pa k „Slonu" (tedaj k Mokarju), kjer so do- ia~ bivali RebiČa pri kozarcu vina. A dijaki niso )e ostajali pri tem, kar je bilo dovoljenega, ampak nu so še bolj segali po nedovoljenih rečeh. Ker Cl' se jim je prst podal, zagrabili so za celo roko. 'J0 Iz odjenljivosti so rastle razvade in nravne po- )m gube. Od todi je jel izvirati tisti dijaški prole- n)' tarijat, ki ga sicer mnogi obžalujejo, katerega 1Z~ pa nikdo neče odpraviti. Tak piškav sad bodo au rodile sedanje šole tako dolgo, dokler se ne :d~ premeni podlaga sedanjemu učnemu načrtu. m" Kdo more reči, kdaj se to zgodi? sko S tem sklepam te črtice. Če bodo častitim 1 čitateljem po godu, obetam, da jim podam, če ,vaj mi Bog da živeti, še drugih iz poznejših let, nekoliko v pouk, največ pa v zabavo in kratek čas. 2. Trenutke prave si zamudil. Prekasno! Potrt si se na postelj zgrudil prekasno. Ob noč se je osula roža; Zajutra si se tožen čudil prekasno. Prijatelj te je solzen prosil: „Odpusti!" Ti se nisi vzbudil. Prekasno! Ob tebi sreča je hitela; Roke ji nisi brž ponudil. Prekasno! Zdaj tirja te za dolg življenje. Kaj zanj si storil, kaj se trudil? Prekasno! Jesen te hladna je objela, Spomin te bridek je razhudil prekasno. Na vek si pravi čas zamudil. Prekasno! Anton Medved. Pod mrklim nebom. 39* Anton Medved: Pod mrklim nebom. 643 škoda le, da je semtertje nekoliko potujčen. Sicer naj ga pa vsak sam sodi po kratkem odlomku s strani 234. v I. delu: Od hasnovi-tosti shol. Lubi starshi! pride pale tisti zhas, kader bodo vashi otrozi sazheli v' šolo, po ne-delah pa sred vami k' krshanskemi navuki hoditi. O kak dobro je to sa vas ino sa nje, sakaj tak se bodo navuzhli, kaj imajo snati ino verjeti, da vezhno svelizhanje sadobijo, ino se nebo nad njimi spunilo, kaj ti poterplivi Job pravi: Da ne vejo, kaj bi verjeti mogli, tak bodo na veke pogubleni. Sakaj neki starshi so she resen tak neskerbni sa podvuzhenje svojih otrok, ka od shole nizh nezhejo snati, da so oni ne v' sholo hodili. Ali jas bi vas dnes rad vse pre-vishal, kak dobro ino hasnovito je sa vas ino sa vashe otroke, zhe nje sholati date, ino da je ena posebna srezha sa vas ino sa nje, ka imate perloshnost, vashe otroke v' sholo dati.. . Najimenitnejša njegova knjiga: Dogodivšine štajerske ^emle so prišle na svetlo šele po njegovi smrti 1. 1844. V njih popisuje Krempl z veliko marljivostjo in temeljito učenostjo zgodovino zelenega Stajerja od prvih starodavnih časov do svoje dobe. Ozira se ne le na važnejše dogodke, temveč razpravlja zelo zanimivo tudi prosveto, vero, omiko, običaje in napredek svoje domovine. K sklepu vsakega poglavja ponavlja. važnejše pomenljivosti v vezani besedi, kar je ljudstvu najbolj ugajalo. S ponosom in srčno zavestjo proslavlja one Čase, ki so bili našemu narodu mili, plakaje pa toži, kjerkoli je zadela domovino grenka usoda. Slavne sreče zlato solnce, Kak si ti zapustlo nas! Z Vodnikovim domoljubjem budi malomarne rojake. S pogumno krepostjo očita nasprotnikom Prejd je bilo vse le našo Mi smo delali za se, Zdaj je prek no prek vse vašo Z nami samo orjete . . . Vso to radost našga mira No veselje narodno Do znotrine nam razdira Mi se le raztožimo. In kdo je tega kriv? Odgovor odseva iz kitice: Telki naiod, ki kak peska Ludi 'maš, pa ne si tvoj, Vsi si tebe kakti sčeska Kalajo na hasek svoj. Gdo vas bo, če vkupdržite Mogel gda obladati? V pol Evropi vi stojite Pa ste v' sužnost vrženi! . . . Kremplove pesmi so vnele plamteč ogenj v srcih probujenih rojakov. Ljudstvo jih pozna še danes, kakor pred pol stoletjem. Mladina se jih radostno uči, in starost se divi na njihovih ljubkih glasovih. Mladenič jih prepeva in deva, na polju in v cerkvi donijo. Na svatbah in pri svečanostih jih navdušen govori koreniti kmet. Na njih ogrevajo sinovi in hčere prelepih Slovenskih goric svoja srca in prepevajo slavo svojemu nesmrtnemu Kremplu. Četudi smo podali le kratke Črtice o Kremplu, vendar upamo, da smo med Slovenci poživili njegov spomin. Pod mrklim nebom. , saj je vse na solznem sveti nič! Uživati, ljubiti, peti — nič! Kaj dovolji srce Človeško, Da nima lepšega želeti? Nič. Na nebu plava zvezd kardelo, A koliko jih znaš prešteti? Nič. Ko šteješ tretjo, peto, sedmo . . . Od prve moči ni uzreti nič. Ko jedno slast zvečer izpiješ, Kaj v jutru dušo sladko neti? Nič. Če srečo zemlje vse dosežeš, Želja ne more novih streti nič. Premišljaj sebe! Saj ne moreš Ni sebe samega umeti nič. Oh, saj je vse na solznem sveti nič! Anton Medved. 41* 675 Pod mrklim nebom. 4- 1 u počivaš, pevec borni, V noči grobni, neprezorni. Tu miruje ti na veke Srca viher nepokorni. Zdaj ne čuješ, kar ti nekdaj Svet je velel zlogovorni. Zdaj ne čuješ, da nad tabo Rod proslavlja te razborni: „S svojim srcem si položil V tesni prostor svet prostorni. Slava tvojim delom, pevec, Neumrli, neumorni!" Varuj, o dobra me usoda, Varuj me plevkega zaroda, Ki svet za modrca ga čisla! Predrzno višje misli gloda, Razumu njega nepojmljive. Srce mu krvna je posoda, Nekje v životu varno skrita. Zlata se mu ne vidi škoda, Dokler v meso rdečico lije. Le truplo ceni za gospoda. In jaz, ki zrem narobe, vidim: Gospod je suh, a tolst oproda. Večkrat po dolini sem šetal se todnji. Tu cveli so jagleci prvi, najzgodnji, In zorice prve so todi letale. Zdaj vali vale se jesenske povodnji, Pokrivajo mrtve cvetice in bili. Jednako povodenj ukaz mi je sodnji Poslal na čutila najprva, najslaja, Ki spe zdaj v srca globočini najspodnji, Ki nikdar ne vstanejo več mi iz groba: Oh —• upi nekdanji o sreči prihodnji. Ne dolga pot, a težka pot. Nazaj! Ponesi brza me perut nazaj! Kako sem vnet v življenje hitel, Zdaj kličem v mreži svojih zmot: nazaj! Plamene žvepla bi zagledal, Da se ozre bežeči Lot nazaj. V deželo prejšnjo ga je vedel Dobrotni Sabaot nazaj. A meni brani v prejšnjo dobo Življenja neprestopni plot nazaj. In vendar vračam se in vračam Iz zemlje v zemljo, v hladni kot nazaj. O kratka pot, a težka pot nazaj! Predno na žalostni zemlji odslovem — še jedno pesem! Iz globočine srca naj prizovem še jedno pesem! Duh mi ne da miru, ni obstanka — V skrajnjem jaz čujem hramu njegovem še jedno pesem. Svetu izlil o ganotjih notranjih V glasu bi pravem, vsem drugem, vsem novem še jedno pesem. Jezik molči in v sponah mi ječa. Kdaj mu nemile spone odkovem? Se jedno pesem! Kdaj iz srca globočine prizovem še jedno pesem? Nad zemljo, duša se mi dvigaj, gor, Kjer jutro večno svoj razliva zor, Kjer več ne teče vir solza pekočih, Končano je trpljenje, ves napor, Vse hrepenenje po begoči sreči, Kesanja trpki jad, vesti ukor, Paleči žarki in nevihte besne, Prirode lepe žalostni razdor. Z glasovi neizrečnimi preslavlja Duhov tam breztelesnih svetli zbor Njega, ki v sebi srečen in popolen, Vseh bitij je sveta in moj izvor. Da gledal bi ga nekoč večne čase, Njegove roke močne slabi stvor! -Da srečen bi se nekoč Vanj zatopil, Ki vseh je vzorov sam nazorni vzor! Jesenski gost prihajam spet, moj log, Prihajam v tvoj zveneli svet, moj log. Drugačen jaz, drugačen ti, Odkar sta pala list in cvet, moj log, Odkar je topli solnčni žar Z meglami sivimi odet, moj log. Pozdravljam vendar te srčno, Če tudi nisem prišel pet, moj log, Pomladnih pesmij vate zdaj. Kot sen bi sanjal dolgih let, moj log, Tako miran je v tebi dom. Spominov se mi zdiš prevzet, moj log, Ki zanje nimava besed, moj log. Anton Medved. 43* Anton Medved: Pod mrklim nebom. — Anton Hribar: Biserji. 7° 7 1882 uprizorjena), iz novejše dobe pa opero Jakobin (1888). Kakor sem že prej omenil, bila je delavnost Dvorakova mnogo uspešnejša na polju dramatične kantate in oratorija. Vzor mu je bil tu v prvi vrsti Haendel, vzvišeni in nedosegljivi mojster v ti stroki glasbene umetnosti. Dramatična kantata Hymnu$fi>,o& leta 1873, oratorija Stabat Mater (1876) in Svata Ludmila (1886), s katero je dospel Dvorak do najvišje stopinje glasbene umetnosti, Svatebni kosile (1884), Maša (1888) in Reauiem (1890): vsa ta dela kažejo Dvoraka v največji meri mojstra v uporabi modernih umetnostnih sredstev orkestra, zborov in solovih partij. - Dasi klavir ni glavni stroj Dvorakov, vendar je število njegovih klavirnih del dokaj obsežno; mnogo izmed njih se prišteva'k najboljšim Dvo-rakovim delom. Slovanski plesi (Slovanske tance op. 46 in 72 v dveh serijah po osem številk) donesli so mu prvo slavo. Poleg njegovih legend (op. 59), slovanskih rapsodij ^op. 45) so posebno znamenite in priljubljene skladbe: furi-anty (op. 42), Valčekjr (op. 54), Ma\urky (op. 56), dumka (op. 35 in 12), impromptu (op. 52), poeticke ndladjr (op. 85), Slavnostni pochod (op. 53) in Ze Sumavy. K njegovim najlepšim pesmim prištevajo se: Moravske dvoj\pevy (1878), Večerni pisne, Cikdnske melodie in šest pesni i% Rokopisa kralodvorskeho. Glavni založniki Dvofakovih skladeb so: Novellv v Londonu, Simrock v Berolinu in Fr. A. Urbanek, prvi glasbeni založnik Češki. Poslednji je izdal do sedaj razven oratorijev in kantat večino Dvorakovih skladeb za veliki orkester; kvartete, tria, za gosli s spremlje-vanjem orkestra, kvarteta ali klavirja; kvintete in sextete, klavirne skladbe za dve, štiri roke in za dva klavirja. Pod mrklim nebom. IN e čakaj z neba lepših znamenj, Da vržeš tovor s trudnih ramen! Zastonj vse želje nestrpljive! Le nosi k rebri težki kamen; Uide skoro ti nizdolu. Kdaj neha peči solnčni plamen? Ko s tovorom prispeš do groba, Otereš las si rosni pramen Nekdo začrta v kamen slova: Počivaj mirno v zemlji! Amen. 12. Tolažbo v mojo dušo sej, Kam idem naj, prijatelj, dej! Premotri zvezde vrh neba, Ce moreš, biserje preštej, Ki skriti so na dnu morja. Ves zemeljski sijaj preglej, In reci mi potem vesel: „Tu bivaj zdaj in to imej! Ugasne ogenj ti želja, In srečen živel boš poslej." Jaz vzkliknil bi: Nikdar, nikdar, Dokler ni duhu ožjih mej, Ni danih srcu trjih spon. Iz raja v raj, naprej, naprej . . . Vse pretesno, vse pretemno! Naprej drevimo se . . . doklej? Zakaj? — Oh, ali ne zato, Ker nismo tu doma? Povej —! Anton Medved. Biserj i. 25, Z^a leščnik je preslaba, Da strla bi ga, žaba. 26. Če trdnih zob ti v ustih ni, Ne griži žrebljev in kosti. 27. Poznata pasja je zvestoba, A sestra jej je pasja zloba. 28. Dokler bolnik še diše, Ne nosi ga iz hiše. Anton Hribar. 45*