—   262   —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
12. pismo.
Dragi prijatel!
/« Rima 23. rožnika.
Precej pri vratih, skozi ktere se iz severnih krajev v Rim doide, je krasni ljudski terg wPiazza del p o-polo", ki je sila prostoren in tako lep, de je gotovo malo tacih na svetu. Sred terga, ki je podolgato okrogel, stoji visok steber (obelisk) med štirimi levi, ki iz gobcov vodo točijo. Na levi strani je zali pinčji hrib, nekdaj „c o 11 i s hortuloru m" krasno obcje sprehajališče.
Mestnim vratam ravno nasproti ste dve enaki cerkvi, ki tri lepe in popolnoma ravne ulice delite, ktere iz krasniga terga v mesto peljejo. Srednja, kiji Ko r so (Corso) pravijo, je nar lepši celiga mesta, in od Ijud-skiga terga do beneškiga poslopja „P alazzo d i Ve-nezia" pol drugo miljo dolga.
Ko sim bil terg in njega okolico dobro ogledal, sim šel na večerno stran mesta čez Ti bero (Tevere, trans Tiberim) , kjer je Vatikan s cerkvijo sv. Petra. Tu se pride na Hadrianov most peterih obokov, ki mu zdaj „Ponte Sant Angelou pravijo. Konec mosta na tem kraji ste lepi podobi sv. aposteljnov Petra in Paula iz beliga marmorja, in na mostu je na vsaki strani pet velicih krasnih angeljev s znamnji Kristuso-viga terpljenja. Unkraj mosta precej pri reki je lep ia terden grad ali tabor, ki mu Angeljev grad „Ca-steio sant Angelo" pravijo. Cesar Hadrian ga je sozidal, de bi bil njemu in nastopnikam po smerti pokojno počivališče (Mausoleum), — ali pozneji žalostno nemirni časi so iz častitljiviga groba hudo vojaško ter-dnjavo napravili. Ker sim se bil s potrebnim dovoljenjem previdil, sim tudi noter šel ga natanjko do verha ogledat , kjer silno velik, iz marmorja izsekan angelj stoji. V gradu so mi okazali tudi strašne ječe,v v kterih sta bila lepa — k njeni vnesreči prelepa — Čenči ia pa slavni Benvenut Celini zaperta. V notranjim prostoru terdnjave okrog grada je nekoliko lepih poslopij za vojake. Iz grada je dolga pokrita pot na obokih ali mostovž v Vatikansko poslopje, de so papeži ob nevarnih časih, ko se je ljudstvo puntalo, lahko v grad bežali.
Od grada naprej sim prišel v bolnišnico sv. Duha „0 s pitale di Santo Špiritoa. Ta bolnišnica je bila že v letu 119S napravljena, in je zdaj nar veči in nar bogatejši vsih družili, ki jih je veliko v Rimu. Ima 1680 postelj za bolnike, dobro vredjeno lekarnico (apoteko), lep anatomski muzej in imenitno književnico za zdravitelje* Verh vsiga tega je tukaj tudi precej velika posebna zdravilnica za nore in oskerbnišnica za nezakonske otroke, kterih se, kakor sim slišal, okoli 800 na leto va-njo prinese.
Malo naprej na desno se pride na velieanski terg pred cerkev sv. Petra. Tu vsak popotnik čudenja ostermi. Ni ga mende na svetu bolj veličanskiga dela človeškiga uma in človeških rok, kakor je to, ki ga tu človek na enkrat pred seboj vidi, namreč krasni terg in veličanska cerkev sv. Petra, kneza aposteljnov.
Terg, ki ga od cerkve dol na obeh straneh čudovito lepa oboka (Portico) na stebrih in klončnikih (Pilastro) objemata, je tako velik in prostoren, de, kakor sim nekod bral, 200.000 ljudi ima tukaj brez gnječe prostora dovelj. Stebrov in klončnikov je na vsaki strani po štiri verste, in vsih skup je 284 stebrov in 90 klončnikov. Verh teh portikov, ki jih je slavni Bernini sozidal, stoji 96 lepih, iz kamna izte-sanih podob. — Na sredi terga stoji tisti obelisk, ki se ga bili pod cesarjem Kaligulam iz Egipta v Rim prepeljali, in ki je nekdaj v Neronovim okrogleji (Circus Neronis) stal. Obelisk (steber), ki je 115 rimskih pedi (palmo romano) dolg, je iz sivo-rudečkastiga kamna, ki mu „Sienski granit" pravijo, pa brez hieroglifov. Drugi obeliski pa, ki sim jih v Rimu več vidil, so vsi s hieroglifi (različnimi podobami) opisani. Slavni Fontano ga je v letu 1586 na ukaz papeža S i k s t a V. sred krasniga terga po koncu postavil, se ve de z veliko težavo, ker razun mašin in druge priprave je bilo še 140 konj in 800 delavcov pri vzdigovanji treba. Na verh so mu križ vsadili, in s križem vred je od tal do verha 186 pedi visok, kar menim, de ni veliko manj ko toliko naših čevljev. Računiti se mi ne ljubi in nimam časa. — Terg kinčite tudi dve krasni štirni, iz kterih voda do 4 sežnje (25 rimskih pedi) visoko kipi.
Cerkve pa sv. Petra, ki je gotovo nar veči in nar lepši na celim svetu, se ne prederznem popisovati, ker vem, de nisim za to.    Dumas pravi v svoji knjigi
—    263   —
5)Monte-Christoa, de to cerkev le vidi ti, se potrebuje cel dan, jo pa po vsih posamnih delih dobro ogledati in po vsih razmerah prevdariti — cel mesec. In to je gotova resnica. Kako bi Ti jo tedaj jez popisati mogel? Kaj maliga Ti bom znabiti pa vender pozneje od nje povedal, ker sim se namenil jo večkrat ogledovati. To mi tudi vsak svetje in pravi, de večkrat ko jo bom vidil, bolje mi bo dopadla, in de se vsakikrat v nji še kaj prav lepiga najde, kar se je prej še zgrešilo.
Potem sim šel v cerkev sv. Onofria, kjer slavni pesnik „osvobodeniga Jeruzalema" Torkvato Tasso, po dolgim terpljenji in preganjanji v miru počiva. Ljudje na svetu so vender pač prave šolobarde! Neumerliga pesnika vse čisla in povzdiguje , in vender ga ni bilo še človeka, ki bi mu bil spodoben spominek postavil. Lepe besede in hvala — se ve de — so bolj i kup, kakor djansko pokazati, kar v sercu čutimo!
Od tod sim šel naJanikulski hrib skozi vrata, ki jim ;,Porta San Pancrazio" pravijo, in ki se jim je nekdaj „Porta Aurelia" reklo, lepo, sila veliko pristavo (_Villa) knezov Pamfilskih (Doria-Pamfili) ogledat. Rimski knezi in drugi bogatini imajo okrog mesta kaj prijetne lepe pristave s krasnimi verti, zalimi gaji? ribniki, njivami in senožeti; pa razun že imenovane in se ene knezov Borgežkih (Borghese) precej delječ zunaj vrat, ki jih „Porta del popolo" kličejo, in ki so jih v nekdanjih časih „Porta Flaminia" imenovali, jih nisim utegnil ogledovati, ker sim sila veliko druziga viditiimel.