Poitnina plačana v gotovinL
Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno Din 36.—.
Izhaja okoli 20. vsakega meseca.
Gostilničarski vestnik
Strokovno glasilo .Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Ogiasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1— od mm in stolpa.
Telelon 39—11.
fiek. rač. it 11.43«.
Štev. 5.
Ljubljana, dne 14. maja 4937.
Leto Vil.
MAKSO RES, Kranj:
Dobro došli v Kranju!
Ker v kratkem Vas Kranj bo kot goste sprejel, v pozdrav Vam prisrčen bo pesem zapel:
Ta pesem naj ličnost in mičnost oznanja gorenjske metropole, našega Kranja.
Kdor še ne pozna ga, naj ne zamudi, kar hitro naj Kranj si ogledat hiti 1 in kdor obiskal bo le enkrat naš Kranj, nikoli pozabil ne bode več nanj.
Do Kranja peljajo Te bele cestč, po senčnih gozdovih stezice hladne, po savski dolini se z vlakom potrudi, če ga zamudiš gre še avtobus tudi.
Ob cesti vrste se gozdovi polje, v ozadju Te vabijo snežne gore.
Okolice lepše iskal boš zaman, kot s krasno se more ponašati Kranj.
Na skali visoki to mesto stoji, že mnoga stoletja se krepko drži, obzidje in grad se na skalo oslanja in priča o slavni preteklosti Kranja.
Globoko med skalami Kokra šumi izliva se v Savo, ki vode vali do bratskih hrvatskih in srbskih planjav in nosi slovenski, gorenjski pozdrav.
Če s svetega Jošta, s Šmarjetne gore pogledi krasote se željni spuste na mesto, vasice, na reke, doline in ceste, ki peljejo tja čez ravnine, na gričke, kjer cerkve blešče se z višin in vse to obdaja lep venec planin, priznati boš moral, da lepšega res ne najdeš kotička pod svodom nebes.
i
\
Pa ne samo redkih naravnih krasot,
Kranj nudi Vam tudi še drugih dobrot:
Saj tu gostoljubni krčmarji živijo, ki goste poceni in vljudno gostijo, hotele, gostilne in park ima Kranj in Narodni dom, ki ponosen je nanj, najlepši pa kranjskega mesta je cvet gorenjskih žena in cvetočih deklet.
Zato prihitite tovarši med nas, pripravili mnogo dobrot smo 2a Vas. Spoznajte dekleta, Kranjice in Kranjce in kranjske klobase in ajdove žgance. Pozdravljen nam Prlek, vsak Štajerc, Dolenje Metličan, Ljubljančan, vse vabi Gorenje.
Na ta naš gostilniški slavnostni dan:a
»Vsi dobro nam došli !M
Vam kliče naš Kranj.
v KRANJU
20. MAJA 1957
mesto, moraš biti vzhičen, tako mikavno je. Tam bomo imeli naš zvezni občni zbor 20. maja. Tam bo spregovoril naš gostilničar in v svoj dnevnik zapisal, da mu ta dan glede svojih težav ni bilo treba biti mutast, kakor vse druge dni celega leta v službi svojega poklica in ob dogodkih, ki gredo mimo njega. Tja Vas kliče dolžnosti
K stanovskemu prazniku!
Zopet se bliža dan, ko bo zvezna uprava stopila pred svoje člane in članice, da položi kakor vsako leto obračun svojega dela. Poznamo sicer naziranje odnosno mnenje naših združenj o naporih in delu, ki ga vrši zvezna uprava, toda obračun je potreben, da se obenem javno in na manifestanten način ponovno izkaže in ugotovi strnjenost in enotnost naših vrst. Sklepi in pohvale štiridesetih občnih zborov gostinskih združenj, ki so bili do danes absolvirani v naši banovini, so nam močno jamstvo, da bo ta povezanost ostala in so še izpopolnjevala in da je ne more razdreti niti naš največji stanovski neprijatelj.
Če bežno preletimo zadnja leta od onega dne, ko se je strnilo vse gostil ničarstvo dravske banovine v enotno organizacijo, pa do danes, vidimo, da je morala Zveza prebroditi silne ovire, ki so se ji stavile na pot, saj so se močnega gostilničarskega stanu bali oni, ki so ga poznali le tedaj, ko jim je bil potreben za njihove koristi. Kdo se je zanimal in brigal za gostilničarske težave? Vse polno je bilo skrbi, toda nihče ni poslušal našega jadikovanja, kvečjemu smo bili zafrknjeni s kako ponižujočo opazko. Že rojstvo Zveze je bilo zelo težko, ker so se bili pojavili naen krat v eni fronti lokalni patrioti in ljubljanska klika, ki ni trpela stanovskega gibanja, ki bi ne bilo usmerjeno po njihovih navodilih. Kak ponižen predlog je še bil iznešen na kakem javnem mestu, da je končal čimprej v zaprašenem arhivu. Mnogo je bilo očitkov in podtikanj, mnogo je bilo osebne užaljenosti, mnogo je bilo trpkih naziranj, ki so zadevala z vso ostrino našo stanovsko borbo, vendar pa jim vse to ni prav nič koristilo, kajti Zveza je s svojim ne-
vidi in ne sliši, kako se poleg nas vsak stan združuje in v strnjenih vrstah skuša dosegati in dosega u-spehe. Velik grešnik na škodo svo-'ih lastnih interesov je oni, ki pri tem čaka križem rok doma z izgovorom, češ »bodo že brez mene opravili zborovanje«.
Ciril Majcen:
Vsi v Kranj, da se sliši naš glas!
i
oklenemo dela in borbe v krogu naše zvezne organizacije. Pogled nazaj na pretečeno leto naj nas uči, kako nam je hoditi prihodnje leto. Ne smemo obstajati pri našem delovanju, kajti kdor ne napreduje, ta nazaduje! Slep in gluh je vsakdo, ki ne
Leto in dan se v lokalih naših hotelov, restavracij in gostiln vrše zbori različnih organizacij: zbori političnih strank vseh barv, stanovskih, dobrodelnih, kulturnih in prosvetnih društev. Različne proslave so tudi pri nas, kakor obletnice posameznikov, delovanja vseh vrst organizacij in ustanov. Svatbe so pri nas, veselje rojstev je v velikem številu vidno pod našimi krovi. Da, tudi ob prilikah nesreč in žalosti smo mi in naše gostinske mize priče tegob in duševnih bolečin, ki tarejo naše goste. Pri nas se rešujejo problemi dnevne politike, gospodarstva, soci-jalnih vprašanj, in družabnega reda od lokalnega do najširšega obsega. Na krpe se raztrga in razcefra zraven naših ušes vse ono kar ni v redu, a z utemeljevanjem hvali, kaj je in kaj naj bi bilo prav. Filozofija, teorija in praksa ima skozi usta naših gostov pod našimi strehami svoje ognjišči. Tu slišiš in vidiš vse. Tu se spoznavajo in uveljavljajo z malimi izjemami vsi oni, ki so že, ali pa so na pohodu, da bodo postali vodilne osebnosti. Grmade- vsakdanjih zanimivih razgovorov in •razprav je pri nas in mimo nas. Molče brundamo, pa sem in tja posegamo v debate. Naše občutke odrivamo na stran. Na uslugo našim gostom še uživljamo v vse ono, kar je tenor njihovih teženj, ter odrivamo od sebe razmišljevanje o našem bednem stanju. Kako pa naj pride naš gost do tega, da bi nas tolažil, saj pride vendar on k nam po razvedrilo!
»Dober dan, klanjam se... s čim naj Vas postrežem ...« pozdravljamo naše goste z veselim in prijaznim obrazom. Trudimo se Citati in razumeti gostu iz obraza kaj je njegova želja. Mnogo je gostov, ki smo jih res veseli, a mnogo tudi, ki jim moramo z okamenelo potrpežljivostjo dvoriti, kajti gost ima vedno prav. Naša služba je, služba našim gostom.
Enkrat na leto, samo en dan v letu, naj bo vendarle naš lastni praznik. Praznik, ko se odtrgamo iz vprege svoje službe, da pohitimo na zbor, kjer povemo svoje težnje. Tam stopimo ramo ob rami s svojimi stanovskimi tovariši, da manifestiramo
našo slogo, da. protestiramo proti vsemu, kar nas tare, da zahtevamo vse ono, kar je v obrambo naših interesov! To je naš zbor, da pregledamo naše vrste in se še bolj trdno
»V Gorenjsko oziram se skalnato stran....«
Tam gori na Gorenjskem, ograjeni vse naokoli z velikani — snežniki, leži na pladnju, kot da ga je stvarnik nalašč zato ustvaril, lepo mesto Kranj. Od katerekoli strani zazreš to
ustrašniin iji požrtvovalnim delom rasla ter postajala od dne do dne močnejša.
Danes stoji gostilničarska organizacija dravske banovine na tako trdnem temelju, da ga ne more zrahljati niti največji in najhujši val, kajti ona korenini v srcili in v ljubezni članstva. Danes lahko z veseljem rečemo, da smo postali stan, da je ponos biti gostilničar in da se borimo vsi za enega in eden za vse. Nas preveva globoka stanovska zavest, ki ne dopušča, da bi kdo še napadal našo čast ter naše s trudom in žrtvami ustvarjeno delo. Po naših združenjih tudi vstaja nov rod novih borcev. V gostilničarski mladini se vzbuja ljubezen do gostilničarskega stanu, ki nam jamči, da bo lahko današnja stanovska generacija lahko mirno izročila svojo dedščino doraščajoče-mu mlademu stanovskemu rodu.
Vse, kar smo gostilničarji in gostilničarke pridobili, je plod vzajemnega, smotrnega in vztrajnega dela, vse se je posredno ali neposredno rodilo iz naše stanovske organizacije, ki vabi danes gostilničarke in gostilničarje širom naše ožje domovine na stanovski praznik. Samo enkrat na leto je zvezni občni zbor, samo enkrat na leto stisne tovariš roko tovarišu in tovarišica tovarišici, zato naj ne bo nikogar, ki bi svojega stanovskega praznika ne slavil v družbi stanovskih tovarišev. Vsak naj bo stanovski borec, neustrašen in odločen, kadar je treba braniti stanovske interese.
Zato smatrajte gostilničarji in gostilničarke svoj stanovski praznik za največji praznik in ga tudi praznujte, kakor se zavednemu stanovskemu tovarišu spodobi. Vsi v borbo za nadaljnje uspehe, brez ozira na desno in levo, dokler ne dosežemo svojega cilja! Tovariši in tovarišice, zvezni občni zbor Vas kliče! Kličemo na plan stanovsko armado, ki naj pokaže nasprotniku svojo moč. Biti gostilničar, mi je v ponos!
Za naša prava!
Prvovrstno blago 1	Nizke	cene!
K. ČERMELJ
LJUBLJANA
DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana
TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m- NA DEBELO -m
V edno v zalogi:
Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cvi-Cek, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker
VERMUT VINO-PELINKOVEC LIKER
Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe!
Popravek. V članku »Kam plove-mo...?« je omenjeno, da so za rokodelske obrti in tudi za trgovino točijo predpisani vajeniški in pomočniški izpiti. Ta stavek je bil od uredništva korigiran in se je glasil v popravku »dočim so za rokodelske obrti točno predpisani vajeniški in pomočniški izpiti itd.«, kar pa je tiskai*ski škrat iz nagajivosti spregledal popravek.
Zveza združeni gostilničarskih obrti dravske banovine v Ljubljani
Vabilo
na
IV. redni letni občni zbor,
katerega sklicuje zvezno predsedstvo v četrtek, dne 20. maja 1937. ob 9. uri dop. v dvorani Narodnega doma v Kranju
s sledečim dnevnim redom :
1. Otvoritev in pozdrav predsednika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo zvezne uprave:
a) predsedstva;
b) ravnateljstva.
4. Obračun za leto 1936.
5. Poročilo nadzornega odbora.
6. Proračun za leto 1937.
7. Volitev nadzornega odbora.
8. Gostinstvo in tujski promet v dravski banovini.
9. Gostinsko šolstvo.
10. Gostinska podjetja in davčna politika.
11. Samostojni predlogi.
12. Slučajnosti.
Odposlanci združenj morajo oddati še pred začetkom občnega zbora poverilnice zveznemu predsedstvu. Odposlanci brez izkaznic nimajo pravice govora in glasovanja.
Predsednik: Majcen Ciril 1. r.
Navodila za zvezni občni zbor
Zvezni občni zbor se vrši dne 20. maja ob 9. dop. v Kranju in sicer v dvorani Narodnega doma z dnevnim redom, katerega prinašamo na drugi strani lista. Na predvečer zbora, t. j. ; dne 19. maja ob pol 21. uri se v veliki dvorani »Narodnega doma« v Kranju vrši družabni večer z jako pestrim razporedom.
Seji ožjega in širšega odbora se pričneta dne 19. maja ob IG. uri, tako da se morajo gg. odborniki teh dveh odborov poslužiti autobusa, ki bo stal dne 19. maja ob K15. uri pred glavnim kolodvorom v Ljubljani-Autobus odhaja takoj po prihodu o-sebnega vlaka iz Dolenjskega, ki prihaja v Ljubljano ob 15.03. Autobus stane za osebo iz Ljubljane do Kranja 13 Din. Opozarjamo gg. odbornike ki se bodo poslužili autobusa, da kupijo vkljub temu na odhodni postaji vozni listek do Kranja, ker izgube sicer pravico do brezplačne povratne vožnje.
Prenočišče naj si vsakdo rezervira v hotelih »Stara Pošta« in »Jelen« v Kranju. Oba hotela bosta imela na razpolago ca 70 prenočišč. Ne zavlačujte z rezerviranjem prenočišč, da se event. pribavijo še prenočišča v privatnih stanovanjih! Združenje v Kranju odklanja sicer vsako odgovornost.
Udeleženci občnega zbora imajo za-prehrano na razpolago 34 dobrih gostiln, kolikor jih šteje mesto Kranj.
Izleti. Udeleženci se bodo lahko u-deležili 2 autobusnih izletov in sicer iz Kranja mimo Brezij na Bled in iz Kranja na Jezerski vrh. Cena izleta na Bled znaša 30 Din za osebo, dočim znaša cena za izlet na Jezerski vrh in nazaj 35 Din za osebo. Autobusi se
Otok bleški, klnč nebeški...	|
vrnejo pravočasno v Kranj, tako da bodo imeli izletniki priključek na večerni osebni vlak, ki odhaja iz Kranja ob 19.45 in ki ima po daljšem postanku v Ljubljani priključek na brzovlak in osebni vlak proti Zagrebu, Mariboru, Ormožu, Rakeku, Murski Soboti, Dol. Lendavi in Gor. Radgoni. Udeleženci teh izletov naj se po možnosti že sedaj prijavijo Združenju gostilniških podjetij v Kranju, odnosno takoj po prihodu v Kranj v informacijski pisarni.
Informacijska pisarna bo poslovala od 19. maja opoldan pa do zaključka zveznega občnega zbora dne 20. maja opoldan v posebni sobi restavracije hotela »Stara Pošta« v Kranju. Na to pisarno se obračajte za vsa pojasnila glede prenočišč in izletov.
Železniško legitimacijo, ki si jo mora vsak udeleženec pribaviti pri nakupu voznega listka, na odhodni želez, postaji se bo žigosalo šele po končanem zvez. občnem zboru. Brez od predsedstva potrjene železn. le* gitimacije ni brezplačnega povratka. Legitimacije naj se oddajo zveznemu ravnatelju. Na legitimacijo naj se napiše ime lastnika, ker mora številka legitimacije soglašati s številko voznega listka.
Vozni listki se naj kupijo do Kranja in naj se jih pri izstopu ne odda, ker je sicer brezplačen povratek , nemogoč.
Slikanje. Skupno slikanje udeležencev zveznega občnega zbora se vrši dne 20. maja pred pričetkom občnega zbora na stopnišču Narodnega doma.
Družabni večer
Na družabnem večeru, katerega priredi Združenje gostin. podjetij v Kranju v počast udeležencem občnega zbora dne 19. maja ob pol 21. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Kranju, bo igrala godba od 10 godbenikov. Plesaželjni gostje bodo imeli dovolj prilike za ples.
/ Za šaljivi del programa bo skrbel s svojimi izvrstnimi in vedno aktu-elnimi kupleti priznani mojster v tej stroki tov. g. Reš, kavarnar v Narodnem domu.
V paviljonih se bodo točila priznana vina pod osebnim vodstvom hotelirja »Stare pošte« g. Lieber-ja, dočim bo skrbel za jedila po celi državi poznani kuharski strokovnjak hotelir hotela »Jelen« tov. g. Wand.
Družabni večer v Kranju, ki bo
Rajanje na družabnem večeru...
prirejen pod nadzorstvom tov. g. Mayr Rici-ja obeta biti najlepša dosedanja stanovska družabna prireditev. Zato ne ostajajte doma, temveč prihitite z družinskimi člani na proslavo našega stanovskega praznika! Ne pozabite povesti s seboj svojih gostilničarskih sinov in hčera, naših bodočih stanovskih borcev!
Tudi za to bo preskrbljeno...
Koliko stane železniška vožnja do Kranja in nazaj?
Vsled rešenja g. prometnega ministra glasom katerega se je dovolila udeležencem zveznega občnega zbora v Kranju polovična vožnja, naj navedemo v naslednjem cene železniške vožnje iz nekaterih krajev do Kranja in nazaj. V oklepaju so naznačene cene brzovlakov. Iz Maribora do Kranja in nazaj 63 (105) Din. Iz. Murske Sobote in nazaj 83 Din (brzovlak Ormož—Kranj—Ormož 114 Din). Iz Slov. Bistrice v Kranj in nazaj 57 DLn. Grobelno—Kranj in nazaj 47 (80) Din. Celje—Kranj in nazaj 40	(70)	Din. Laško—Kranj	in	nazaj
37	(65)	Din. Brežice—Kranj	in	nazaj
47	(80)	Din. Krško—Kranj	in	nazaj
43	(75)	Din. Sevnica—Kranj	in	nazaj
40	(70)	Din. Trbovlje-Kranj	in	nazaj
28.50 Din. Zagorje—Kranj in nazaj
26.50 Din. Litija — Kranj in nazaj
21.50 Din. Ljubljana—Kranj in nazaj 10 Din. Kamnik — Kranj in nazaj
18.50 Din. Kočevje—Kranj in nazaj 37 Din. Ribnica — Kranj in nazaj
31.50 Din. Vel. Lašče—Kranj in nazaj
26.50 Din. Rakek — Kranj in nazaj 28.50' (51) Din. Logatec-Kranj in nazaj
23.50 Din. Vrhnika—Kranj in namj
16.50 Din. Novo mesto-Kfanj in nazaj 37 Din. Črnomelj — Kranj in nazaj 50 Din. Metlika — Kranj in nazaj 53 Din. Višnja gora-Kranj in nazaj
21.50 Din. Prevalje—Kranj in nazaj 73 Din. Slovenjgradec-Kranj in nazaj 63 Din. Šoštanj — Kranj in nazaj 53 Din. Žalec—Kranj in nazaj 43 Din. Šmartno ob Paki — Kranj in nazaj 50 Din. Dol. Lendava-Kranj in nazaj 86 Din (brzovlak Čakovec—Kranj— Čakovec 122 Din). Gor. Radgona— Kranj in nazaj 86 Din. Ljutomer— Kranj in naizaj 76 Din. Jesenice— Kranj in nazaj 12 Din. Slov. Konjice-Kranj in nazaj 57 Din. Polzela-Kranj in nazaj 47 Din. Rajhenburg—Kranj in nazaj 43 Din. Ptuj—Kranj in nazaj 63 (105) Din. Rogaška Slatina — Kranj in nazaj 53 Din. Sv. Jurij ob juž. žel. — Kranj in nazaj 43 Din. Šmarje p. Jel.-Kranj in nazaj 50 Din.
Papirnate servijete in krožnike
blagajniške bloke in knjige ter vse potrebftčine za pisarne
priporoča po najnižjih cenah trgovina š papirjem
M. Tičar
Ljubljana
Šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26
Pravilnik o banovinskem proračunu za leto 1937-38
Banovinski proračun za leto 1937/38 izkazuje 149,900.000 Din rednih in izrednih izdatkov, kakor tudi istotoliko rednih in izrednih dohodkov. V kritje tega proračuna so uvedeni naslednji banovinski davki, takse in doklade:
50% ban. doklada k vsem drž. neposrednim davkom ; 5% doklada za odkupnino osebnega dela k vsem drž. neposrednim davkom ; 26% Šolska doklada k vsem drž. neposrednim davkom; trošarina na alkoholne tekočine, na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, na mineralne vode, na kvas, na bencin, na električno energijo za razsvetljavo, na pnevmatiko; taksa na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure ; 40% doklada k drž. taksi na vstopnice, taksa na lovske karte, davščina na lovišča in ribolove, taksa na šoferske legitimacije, 2% taksa od prenosa nepremičnin, 100% doklada k dopolnilni prenosni taksi, takse na zavarovalne premije, davščina na ded-ščine, taksa na posest orožja, banovinske administrativne takse in doklade k drž. taksam po zakonu o taksah, taksa za prenos lastništva, na živinskih potnih listih, odškodnina autobusnih podjetij. Banovinska trošarina na vino in žganje znaša 100 Din na 100 litrov vina in vinskega mošta, 300 Din na 100 litrov šampanjca in drugega penečega se vina in 5 Din na hi žganja. Organi, ki jim fe poverjeno pobiranje banovinskih trošarin imajo pravico do nagrade, ako so odkrili tihotapstvo. Ta nagrada znaša 1/4 dejansko plačane kazni. Od občinske trošarine, ki jo pobirajo organi finančne kontrole zadržuje banska uprava do 5%. ki so namenjeni za kritje režijskih stroškov In za nagrade organom finančne kontrole. Iz dohodkov trošarine na vino in žganje lahko namesti ban potrebno število banovinskih troša-rinskih uslužbencev. Na alkoholne tekočine, ki se porabijo ali prodajo za nadrobno razpečavanje v dravski banovini se pobira banovinska trošarina na pivo 60 Din od hi, na esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg, na rum, konjak, liker, špirit 5 Din od hi. Za pobiranje banovinske trošarine na vino in žganje veljajo predpisi, uredbe o višini, načinu pobiranja in kontroli. Kdor pa sprejme predmete zavezane banovinski trošarini, za neposredno potrošnjo, porabo ali nadrobno prodajo mora javiti v 24 urah, odkar jih je dal v klet ali skladišče kontrolnemu organu, njih vrsto in količino. Če ima množina alkoholnih pijač manj kot 5 litrov čistega alkohola plača banovinsko trošarino od-svojitelj. Na potrošnjo oglikove kisline se plača od 1 kg 5 Din če se rabi za proizvodnjo brezalkoholnih piiač, za ostale namene pa 2.50 Din od 1 kg. Prejem ogljikove kisline za katero še ni bila plačana banovinska trošarina se mora javiti v 24 urah in plačati trošarino oddelku finančne kontrole. Brezalkoholne pijače napravljene brez dodatka kemikalij so te trošarine proste. Na vse umetne brezalkoholne pijače brez dodatkov ogljikove kisline se 'plača banovinska trošarina Din 0.10 od vsakega dl vsebine. Na potrošnjo mineralnih vod znaša banovinska trošarina pri steklenicah izpod 1 litra vsebine 0.20 Din, pri steklenicah od 1 do 2 litrov 0.30 Din in pri večjih steklenicah pa 0.20 Din od vsakega začetega litra vsebine. Na 1 kg kvasa se plača 4 Din ban. trošarine. Na 100 kg bencina in mešanega bencina se plača ban. doklada 100 Din. Ban. trošarina na konzum električnega toka za razsvetljavo znaša 20 p od kw pri ceni toka do 4.99 Din, in 15 p od kw pri ceni toka nad 4.99 Din za kw, dočim se pri ceni toka nad 7 Din trošarina ne
Hotel-Restavracija
JELEN"
Izletniški center - Kuhinja pod last. vodstvom - Ugodno cen. bivanje - Pension od 45 Din 30 tujskih sob - Tekoča voda -Garaže - Lepivrts panoramo Julijskih Alp
R. WAND
plačuje. Banovinska trošarina na'pnev-matiko znaša letno za osebne auto-mobile in autobuse za vsakih 50 kg čiste teže 25 Din, za tovorne automo-bile 15 Din. Poleg tega se plača še banovinska trošarina od nosilnosti in sicer za vsakih 50 kg čiste teže.
Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih z nad 4.000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani taksa Din 300,—, v mestih do 4.000 prebivalcev in v trgih 200 Din, v vseh ostalih krajih pa 100 Din. Ta taksa se lahko odmeri tudi povprečno.
Za vsako podaljšanje policijske ure se plačuje v mestih z nad 4.000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani banovinska taksa 100 Din, v vseh ostalih krajih pa 50 Din. Za podaljšanje policijske ure 'preko 2 se plača dvojna taksa. Ta taksa se ne pobira, če je že plačana taksa za javno plesno prireditev in če traja Ista do 2. ure.
Na takzv. drž. koncertno takso po tar. post. 99a tak. zak. se pobira 40% banovinska doklada.
K tar post. 92 za izdajo dovolila v svrho upravljanja obrti po zakonu o obr-tih se plačuje 50% ban. doklada. Za prenos lastništva na živinskem potnem listu se pobira banovinska taksa in sicer za drobnico 2 Din, za posamezno veliko žival 4 Din. To takso plača kupec.
Proizvajalci in prodajalci predmetov od katerih se plačuje banovinska trošarina in vsi ostali davčni zavezanci v smislu tega pravilnika so dolžni dati na zahtevo kr. banski upravi in njenim organom vse podatke in dopustiti tudi pregled prostorov, zalog in knjig. Zoper odmero banovinskih davščin je dopustna pritožba na bansko upravo v 15 dneh, ko se je odmera ustmeno ali pismeno priobčila davčnemu zavezancu. Povračilo banovinskih davščin se lahko zahteva v 180 dneh od dneva preveč ali pogrešno plačane davščine.
Obiskovalci občnega zbora ne pozabite posetiti sodarsko delavnico
11. Homan
Kranj, Stražišče-Labore
Cena nizka. Za izdelavo jamčim.
Pridite in prepričali se boste.
Kletarski tečaji za gostilničarje v Kranju
Združenje gostilniških obrti v Kranju pod predsedstvom agilnega g. Miro Peterlina, hotelirja v Kranju, je priredilo meseca marca tri enodnevne kletarske tečaje za svoje člane. Celo delovno področje Združenja je bilo z ozirom na število članov razdeljeno na 3 skupine s povprečno po 50 članov. Obisk tečajev je bil za člane obvezen ter je bil v splošnem zadovoljiv. Za neupravičen izostanek je bila določena denarna kazen v znesku Din 100.-. Na tečajih, ki so se vršili v hotelu Kranjski dvor, je predaval klet. nadzornik za Dravsko banovino g. ing. Ivo Zupanič praktične demonstracije in ogledi pa so se vršili v kleti hotela Kranjski dvor, pri vinskih trgovcih g. Finku in g. Oreiserju ter v kleti hotela Stara pošta. Želeti bi bilo, da temu vzgledu sledijo tudi, druga združenja, ker je znano, da gostilnilniško kletarstvo ni povsod takšno, kakršno bi moralo biti glede vsaj najprimitivnejših načel urejenega kletarstva.
Kakšno mišljenje ima društvo »treznih" glede ukinitve trošarine na vino in žganje v nekaterih banovinah
Društvo treznih »Masaryk« v Beogradu je na svojem zadnjem sestanku pretresalo vprašanje trošarine na vino in žganje ter osvojilo sledečo resolucijo: Z ukinitvijo državne in samoupravne trošarine na alkoholne pijače (vino in žganje) se škoduje narodnim interesom
v več pravcih kakor se je to že ugotovilo v referetu g. finančnega ministra Dušana Letice, tedanjega pomočnika ministra, na kongresu Pravnika v Dubrovniku leta 1932. Ukinitev trošarine škoduje interesom državne blagajne ker se ji odvzema najmanje 60,000.000 letnega dohodka. Istotako škodljivo vpliva na moralni in zdravstveni razvoj našega naroda, ker omogočuje širjenje velikega narodnega zla »alkoholizma«. Nadalje ovira razvoj vzorne sadjereje in gojenje plemenitih vrst grozdja za izvoz v inozemstvo. Ukinitev trošarine najmanje rešuje vprašanje tkzv. vinske krize. Vsled tega ima ta ukinitev samo negativne in niti eno pozitivno stran, zato zahteva to društvo nadaljni obstoj in celo povečanje teh trošarin.
Tako trezno so govorili in razmišljali naši abstinenti.
Slovenski javnosti!
V proslavo 140 letnice Vodnikovih »Lublanskih Noviz« in 30 letnice organizacije slovenskih poklicnih novinarjev priredi ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udru-ženja na jesenskem ljubljanskem velesejmu
JUBILEJNO, RAZSTAVO SLOVENSKEGA NOVINARSTVA.
Razstava je zelo na široko zasnovana in zavzame štiri velike vele-sejemske paviljone. Poda celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstal-ejših časov pa do današnjih dni, hkratu pa pokaže poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevan, stavljen, tiskan in razpošiljan pred očmi obiskovalcev. Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tega pa tudi pregledno pokaže vse ogromno delo, ki je združeno z nastankom, razvojem in napredkom slovenskega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ki jih je narod imel in jih vsi sloji še imajo od časopisja.
Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste!
Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, prirede novinarji razstavo s sodelovanjem Društva tiskarnarjev v Sloveniji, zvezne organizacije Saveza grafičnih radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani, ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije, časniških in časopisnih podjetij, Ljubljanskega velesejma ter odličnih kulturnih in gospodarskih strokovnjakov.
Da bo res ves jesenski ljubljanski •velesejem v znamenju slovenskega novinarstva, je pa potrebno tudi
SODELOVANJE VSE SLOVENSKE JAVNOSTI
ter se zato obračamo na njo s pozivom, naj pomaga pri iskanju in zbiranju razstavnega gradiva. Trdno smo prepričani, da ta naš poziv ne bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamorkoli se je obrnil, naletel na največjo pripravljenost za sodelovanje.
Živo pa se zanimajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstvenikov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo in deloma tudi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnosti
Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva in s sodelovanjem vse slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen podnet za napredek slovenske kulture.
Zato smo kot poklicni novinar ji in redni člani ljubljanske sekcije JNU z veseljem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora ter
VABIMO VSO NAŠO JAVNOST,
da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za tc tpiošno poučno in koristno razsta-
Višek užitka pri kosilu
ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. Želodec Vam stavka, in prebavni aparat Vam narekuje, da nekaj ni v redu. — Tu morate napraviti zopet red ! Dobro sredstvo za dosego je naravna Rogaška slatina. — Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jedli kar Vam tekne.
Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Hogaška slatina!
(Jlogalkci (kitil m
vo ter se že sedaj pripravlja na obisk te veievažne na-odne manifestacije.
Ljubljana, 1. majnika 1937. ČASTNO PREDSEDSTVO RAZSTAVE SLOVENSKEGA NOVINARSTVA:
Dr. Anton Korošec 1. r.
minister notranjih del
Dr. Albert Kramer 1. r.
minister v p.
Dr. Fran Kulovec 1. r.
minister v p.
Ne sestavljajte navideznih in napačnih pogodb
Cesto nastajajo tožbe za gostilničarje, ki so napravili pogodbo s svojim poslovodjo, ker se naenkrat pokaže iz besedila, da se je s pogodbo dejansko dala gostilniška pravica v zakup, kar pa je po obrtnem zakonu strogo prepovedano. Iz pogodbe namreč izhaja, da se niso potrdile ali dogovorile obveze odnosno pravice, ki izhajajo iz poslovodstvenega razmerja, temveč se ugotavlja, da mora poslovodja ali poslovodkinja plačati gostilničarju odškodnino za inventar in za pravico, da sme biti pri njem poslovodja, gotov znesek, plačljiv mesečno ali celo tromesečno v naprej. V takih pogodbah se često določa, da mora navidezni »poslovodja« ali |poslovod,kinja« plačevati celo pri-dobnino, davek na poslovni promet, točilno takso ter v nekaterih slučajih tudi zgradarino. Iz pogodb izhaja tedaj, da poslovodja ni nameščenec gostilničarja, ker bi moral biti sicer prijavljen pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, temveč da se je s pogodbo dogovorilo le obrtno kritje, ki se po obrtnem zakonu kaznuje z globo od 200 do 10.000 Din ali v ponovnem slučaju celo z odvzemom pravice do izvrševanja gostilniške koncesije.
Take pogodbe se kaj rade delajo z
MALINOVEC
sadne soke in marmelade najbolje in najceneje pri tvrdki:
»VITAMIN"
d. z o. z.
Ljubljana — Masarykova cesta 46
fOelarsMo društvo v Ormožu r. z. z o. z.
najmočnejša vinarska zadruga v dravski banovini
priporoča svojo veliko in stalno zalogo
navadnih namiznih do najfinejših sortiranih vin iz Ormoško-ljutomerskih in Haloških goric
Vina lastnega pridelka 530 članov vinogradnikov
Originalno blago in originalne cene
Stalna evidenca vseh razpoložljivih vin navedenih okolišev pri producentih
Telefon št. 18	Ustanovljeno 1. 1898
dalmatinci. Naš gostilničar, posebno ; oni, ki se nahaja v slabih gmotnih j razmerah ali je celo tik pred pro- \ pastjo, najame kakega dalmatinca, S ki mu plačuje mesečno najemnino j ali pa mu daje od litra gotovi del ■ izkupička. Oblastvu se prijavi za po- J slovodjo, dočim je v resnici pravi za- j kupnik gostilniške pravice ter se ob- ; naša v gostilniškem podjetju, kakor j lastnik obrata. Ivo pride do kakega { nesporazuma, kar se običajno dogo- j di, takrat se šele ugotovi, da dalma- ; tinec ni bil poslovodja, temveč za- j kupnik in da se mu ne more ničesar J odvzeti, ker po navadi nima nika- l kega premoženja in se gostilničar ali j gostilničarka obrišeta pod nosom, j Pogosto se ne upata niti s pogodbo j na dan, ker je nepravilno sestavljena i in opasna za oddajalca obrtnih pi^- j vic. To zamotano pogodbeno razmerje j     - -    -.. {
Obnovite svoje kuhinje s posodo
Aemallt
in
Palatia
Jedilno orodje ne rjavi pri
Franc Golob
Ljubljana, ltfolfova ulica 8
Specijalna zaloga kuhinjskega pribora
se nato razčisti potom sodišča. Seveda je gostilničarju, ki je napravil tako pogodbo jako težko in tudi nevarno, da na osnovi te pogodbe zahteva svoje pravice. Sodišče mora namreč ugotoviti, da to ni poslovod-stvema, temveč zakupna pogodba, ki mora biti tudi kolekovana po taksnih • tarifah, pri čemur bi imela svojo be- j sedo davčna uprava, ker bi tožitelja f kaznovala po taksnem zakonu, poli- ; tično oblastvo pa bi ga prijeio radi j obrtnega kritja, kajti v smislu obrt- ! nega zakona ne sme imetnik obrta | izvrševati svojega obrta po zakupni- 1 ku ali podzakupniku. Zakaj svarimo naše gostilničarje pred takimi pogodbami? Kadi tega, ker pod vidom poslovodstva nastaja v dravski bano-vmi vedno več skritih dalmatinskih gostiln ali krčem. Gostilničarstvo dravske banovine gotovo nima ničesar proti temu, če si izposluje dal-matinec v svrho točenja dalmatinskega vina rednim potom, kakor vsak prosilec gostilniško koncesijo, odločno pa zavračamo možnost, da se v obliki lažnega poslovodstva u-stanovi nova dalmatinska gostilna, ki ubije vse točilce, ki točijo domača vina. To pa ne velja samo za dalmatinskega krčmarja, ki pride v obliki lažnega poslovodstva hitro in poceni do svoje gostilne v Sloveniji, temveč za vse, ki se poslužujejo takega načina za pridobitev gostilniške koncesije.
Ne smemo trpeti, da bi se izigravali na ta ali oni način obrtni predpisi. Želimo, da vlada v gostilniškem stanu red. Zato ne sestavljajte pogodb sami,-temveč se obrnite na odvetnika ali kako drugo osebo, ki Vam bo lahko dala pravilne nasvete.
Rajonirauje turističnih krajev klimatskega in kopališkega značaja v svrho odmere zgradarine
V pogledu obdavčenja z zgradari-no v letoviških in kopaliških krajih je nastalo vprašanje ali je smatrati za letovišče in kopališče vso občino, v kateri tak kraj leži, ali pa samo kraj in kako je potegniti v svrho odmere takzv. rajonsko linijo. Rešitev tega vprašaju j a je naravno od
velike važnosti za davkoplačevalce, kajti v okoliših kopališč in letovišč so odbija za stroške v svrho vzdrževanja in amortizacije od kosmate najemnine samo 25%, dočim se v vaseh odbija 30%.
Po pojasnilu dravske finančne direkcije v Ljubljani št. 1191-14 —III. ex 1937. od 21. aprila 1937. se mora pri krajih, ki so v pravilniku o pro-glašenju turističnih krajev navedeni kot turistični kraji klimatskega ali kopališkega žnačaja, določiti rajonska linija. Iz tega izhaja, da se mora potegniti tedaj rajonska (zaprta) linija, katero določi davčno oblastvo sporazumno s političnim oblastvom, samo v gori naznačenih krajih, ne pa za občine pod katere ti kraji spadajo. Za okoliš kopališča ali letovišča se smatra tedaj le območje, ki je omejeno z zaprto linijo, v katerem se oddaja večji del zgradbe redno v najem gostom in tujcem.
Ne pozabite na pomladansko čiščenje gostiln!
Vsaka umna gostilničarka in gostilničar pregledata spomladi gostilniške lokale, da odstranita vse, kar
[Gospodinjska šola za
škodi dobremu imenu naših gostiln. Zato ne zamudite s pomladanskim čiščenjem ter napravite gostilno pri-kupljivo in vabljivo za gosta in tujca. Kakršna gostilna, takšen gostilničar ali narobe! Odvrnite od sebe očitek, da se ne brigate za svojo gostilno, ker se Vam lahko še hudo maščuje.
gostilniške gospodinje
Naredba o plačevanju autorskih nagrad
Delegat za nadzorstvo nacl autor-sko-pravniin posredništvom pri prosvetnem ministrstvu razglaša D. br. (37 z dne 8. aprila 1937. sledečo na-redbo:
»V interesu zavarovanja tantijem domačih in inozemskih autorjev ter ostalih interesentov tej’ na osnovi § 13. Uredbe z zakonsko močjo o au-torsko-pravnem posredništvu, kakor tudi na osnovi §§ 11., 12., 13. al. 2. in 4. pravilnika o odredbah za autorsko pravno posi-edništvo odrejam, da se vse svote, katere plačujejo interesenti (prireditelji konceidov, gostilničarji, radijske postaje, kino, kopališča itd.) na račun autorskih tantijem v smislu ustmenih sporazumov ali pismenih pogodb, ki so se sklenile z Autorsko centralo za autorske pravice S. Bakarčič, Zagreb, nadalje s Centralno zadrugo jugosloven. autorjev, Zagreb, z njihovimi podružnicami ali zastopništvi radi pridobitev pravic za javno produkcijo godbenih del ali teksta, ki so v vezi s temi deli, kakor njihove mehanične in radiofonske produkcije—nakažejo izključno potom čekovnega računa Poštne hranilnice br. 56.087 na naslov Ministrstva prosvete — autorsko-pravni delegat — Beograd.
Autor — Centrala za autorske pravice S. Bakarčič, njene podružnice in zastopništva, kakor tudi Centralna zadiuga jugoslovenskih autorjev in njena zastopništva ne smejo potoni svojih čekovnih računov, niti nepo-sredno potom svoje blagajne ali in-kasantov prejemati nikakršnih svot na osnovi pogodb, ki so se dosedaj sklenile z interesenti odnosno po pogodbah, ki bi se še sklenile do 27. maja 1937.
Za pridobitev pravice proizvajati godbo, se naj interesenti še nadalje obračajo na Autor—Centralo za au-toi-ska prava S. Bakarčič, odnosno na Centralno zadrugo jugoslov. autorjev, kakor tudi na posredništva v likvidaciji, katera izdajajo dovoljenja do 27. maja 1937. na osnovi polno veljavnih pooblastil autorskih društev. O dolžnosti plačevanja autorskih pravic na osnovi pogodb ne more biti nikdo razrešen ter bi bilo pro-tivno postopanje kaznivo po zakonu o zaščiti autoivskih pravic.
Kot polnomočno potrdilo za vpla-čanje svote velja samo potrdilo Poštne hranilnice čekovni račun 56.087. Interesenti morajo pri vplačilu na-
To je slika vzorne pomivalnice gospo dinjske šole za vzgojo ženskega gostinskega naraščaja, kjer opravljajo gojenke gospodinjska dela po obedu. Pomivalnico loči od kuhinje veliko okno, skozi katero podajajo posodo.
Din 16 Din 29 Din 39
Delavske srajce Modne srajce z 1 ovratnikom Moške svilene srajce Kravate, rokavice, nogavice
Ivan Savnik
Kranj
Oglejte si izložbo!
Pričetek 3. šolskega leta naše stanovske gospodinjske šole bo 1. sept. t. 1. Sprejemajo se gojenke od 16 do 28 let, ki so zdrave, lepega vedenja, s primerno izobrazbo, da lahko slede pouku sledečih predmetov: hrano-slovje, serviranje, gospodinjstvo, vzgojeslovje, državoznanstvo, zdravstvo, nega dojenčka, računstvo in gostinsko knjigovodstvo, obrtno spisje, kletarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, perutninarstvo, nemščina — na željo tudi češčina in strojepis. Največjo
Odločba upravnega oblastva glede občinske trošarine na Berhiet
G. Mlakar Janko, zadružni predsednik in gostilničar na Rakeku je prejel na svojo piatožbo od sreskega načelstva v Logatcu No. 2856/4 z. dne 24. III. t. 1. sledečo rešitev:
»Vaši pi^avočasno vloženi pritožbi od 11. II. 1937. proti sklepu občinskega odbora občine Rakek od 30. I. 1937., da se Vam pi’eveč plačana občinska trošarina na Din 264.— za 66 litrov Bermet vina ne povrne, ugodi, navedeni sklep razveljavljam, ter odločam, da mora občina Rakek vrniti 264 Din kot preveč plačano občinsko trošarino. Nadaljnja pritožba ni dopustna.
Razlogi:
Občina Rakek Vam je zatrošarinila
važnost pa polagamo na kuhanje, serviranje in ona gospodinjska dela, ki jih zahteva vzorna postrežba tujcev.
Šola je v zvezi z internatom za one, ki nimajo stanovanja v mestu. Vsa pojasnila, daje ravnateljstvo te šole do 30. junija, na zahtevo tudi pošlje prospekt proti nakazilu Din 7.— za stroške. Vpisovanje se vrši do konca junija pri ravnateljstvu šole Ljubljana, Privoz 11, Gostilniški dom. »
66 litrov Bermet vina s trošarino za luksuzna vina 5 Din od litra, v skupnem znesku 330 Din. Po izvršenih poizvedbah in pribavljenih podatkih je ugotovljeno, da je smatrati Bermet vino za navadno vino in za to pobi'ati občinsko trošarino v višini, ki je odobi’ena za navadno vino, t. j. 1 Din od litra. Glede nato je bilo Vaši pritožbi ugoditi in odločiti, kakor je gori navedeno.«
Vino in vino je razlika
da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah.
značiti za kaj in za kateri čas se plačilo nanaša, odnosno tudi to, če je plačilo izvršeno na podlagi ustmenega sporazuma ali pismene pogodbe.
Vse svote, ki se nahajajo v blagajnah Autorske-Centrale za autorske pravice S. Bakarčič in Centralne zadruge jugosl. autorjev se morajo nakazati istotako na čekovni račun delegata. Vsi čekovni računi gori navedenih ustanov se morajo zatvoriti. Interesenti dobe čekovne položnice potom zastopnika Autorske Centrale in Centralne zadruge. Kdor bi se proti navedeni naredbi prekršil, se kaznuje z denarno kaznijo od 50 do 1500 Din ali pa z zatvorom od 1 do 30 dni.
večje Število vagonov. Vprašanje lokomotiv bo železniška uprava izvršila izvestna popravila na naših brzovoznih lokomotivah. Dala jim bo aerodinamično obliko in se v to svrho vrše že poskusi na nekaterih lokomotivah v beograjski kurilnici.
Ureditev autorskih nagrad.
Zadnje dni se je vršilo v prosvetnem ministrstvu posvetovanje z zastopniki autorskih organizacij, kakor tudi z zastopniki onih organizacij, katerih člani se bavijo s predvajanjem glasbenih komadov. Kakor ču-jemo bo tarifa za autorske nagrade izdatno večja, kakor so jo plačevali naši gostinski podjetniki v dravski banovini. Zvezna uprava je bila vedno proti vsaki spremembi dosedanjega plačevanja, ker smo vsled uvidevnosti zastopnikov za pobiranje autorskih nagrad plačevali zmerne autorske tantijeme. Kjer pa so se pojavili spori, jih je znala zvezna uprava tudi rešiti v korist zainteresiranega člana. Na pritisk ostalih gostilniških orga--nizacij v državi se je izdala sedaj posebna uredba, ki ureja pobiranje in plačevanje teh tantijern. Upravičeno se bojimo, da bodo naši člani z novo ta rifo v večji meri obremenjeni, kakor dosedaj. Kakor hitro izide razpredelnica autorskih nagrad v Službenih novinah, jo bomo takoj objavili v našem listu.
Povečanje brzine vlakov,
V načrtu je rekonstrukcija glavnih prog. Namen tega je omogočiti povečanje brzine na teh progah, ki naj bi ■dosegla po možnosti 100 do 120 km na uro. V to svrho je že .prispelo večje število novih solidnih vagonov iz Nemčije, dočim je tudi naša tvor-nica vagonov v Slav. Brodu dovršila
Pojasnilo glede kolkovanja prošenj in pritožb
Kr. banska uprava nas je zaprosila z dopisom VII. No. 8427/1. z dne 21. aprila 1937. za sledečo priobčitev:
Zapaženo je, da poedina oblastva neenako postopajo pri pobiranju državne takse po tarifnih postavkah 1., 2., 5. in 6. taksnega zakona in odgovarjajočih banovinskih taks. Da se doseže enak postopek, daje oddelek za davke ministrstva financ na osnovi čl. 43. zakona o taksah tole navodilo:
V vsakem slučaju mora veljati pravilo, da se za vloge, ki so zavezane taksi po omenjenih tarifnih postavkah, plača samo ena taksa, in
sicer ali državna ali banovinska. Zato se za vloge in prošnje, omenjene v tarifni postavki 1., kakor tudi za priloge po tarifni postavki 2. v poslih banovinskega področja plača samo banovinska taksa. To velja tudi za vloge, ki se tičejo banovinskih zavodov in ustanov. Pri tem ni nobene razlike, če se take vloge pošljejo banski upravi ali kateremukoli drugemu uradu. Od vseh drugih vlog, ki se ne nanašajo na posle iz samoupravnega banovinskega področja, se mora zahtevati državna taksa in sicer samo ta, brez ozira, da li je vloga namenjena banski u-pravi ali kateremu drugemu oblastvu.
Ravno tako se plača za pismene rešitve, odločbe in obvestila, omenjene v tarifni postavki 5. taksnega zakona, in za vse pritožbe proti odločbam nižjih upravnih oblastev po tarifni postavki 6. v zadevah samoupravnega banovinskega delokroga in banovinskih ustanov samo banovinska taksa, za vse druge odločbe in pritožbe pa državna taksa.
Radi renoviranja prodam zelo ugodno
Automatične aparate
Priporočljivi za letovišča, kolodvorske restavracije, bufeje i. t. d. Aparati v brezhibnem, dobrem stanju, uporabni za jedila in pijače.
Naslov pri upravi Gostilničarske zveze Ljubljana, Lubičeva 3 — Telefon 39-14
Novi grobovi
f Martin Puntar, gostilničar in posestnik na Rakeku je po dolgi zavratni bolezni preminul v starosti 72 let. Pokojni je bil najstarejši še izvršujoči gostilničar. Radi svojega blagega značaja in vljudnosti ter pridnosti, si je pridobil velik krog prijateljev, kar je pričal tudi njegov pogreb. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu, ge. vdovi pa naše iskreno sožalje. Združenje gostilniških podjetij Rakek.
ZOBNI ATELJE
ORDINACIJA ■
BEVC
I>entist —	J	Joško,	Ljubljana,
Gosposvetska o. 4 v hiši kjer je Apoteka Kuralt
Ordinira za zobozdravstvo in zobotehniko od 9-12V2 in od 2-51/2 Po dogovoru tudi izven teh ur. Ob sobotah se ordinira le do 4. ure popoldan Cene nizke! Sklicujoči se na ta oglas poseben popust!! Telefon 32-96
Prispevki za starostno zavarovanje delavstva
Uredba o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti je stopila v veljavo dne 22. marca 1937. ter se bo začela izvajati dne 1. septembra t. 1. Prispevek za zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti znaša 3% zavarovane dnevne mezde po naslednji tabeli : mez. raz. dnevni zaslužek	prispevek
I. do	18.— Din	0.18 Din
II. ukinjen	ukinjen
Ul. do	11.60 „	0.288 Din
IV. od	11.61—14—	Din	0.348	Din
V. od	14.01—16.80	Din	0.42	Din
VI. od	16.81—20.—	Din	0.504	Din
VII. cd	20.01—24—	Din	0.60	Din
Vlil. od	24.01—28.80	Din	0.72	Din
IX. od	28 81—34 —	Din	0.864	Din
X. od	34.01—40—	Din	1.02	Din
XI. od	40.01—48,—	Din	1.20	Din
XII. nad	48.—	Din	1.44	Din
V prvi mezdni razred spadajo člani mlajSi kot 18 let z zaslužkom dnevno do 8 Din in vajenci mlajši kot 18 let brez ozira na zaslužek. V HI. mezdni razred spadajo vsi ostali člani z zaslužkom do 11.60 dnevno.
Od gornjih zneskov odpade polovica na poslodajalca, polovica pa na delavca.
ter ne sme znašati več kakor 1.— Din na dan. Pavšalacija se izvrši le na zahtevo taksnega zavezanca. Zoper odločbo o odmeri te pavšalne takse se lahko vloži v 5 dneh pritožba na pristojno finančno direkcijo, katere odločitev pa je izvršna.
Kdo ocenjuje značaj prireditve za katero se ne plačuje taksa po tar. post. 9)a.
Za gospodarska predavanja in razstave ocenja značaj prireditve sresko načelstvo, za vse ostale prireditve pa ocenja značaj prireditve davčna uprava. Sele po tej oceni se sme priznati prirediteljem oprostitev te takse.
Volitve v kmetijske zbornice so razpisane.
Volitve v kmetijske zbornice se bodo vršile dne 27. junija. Za svetovalca je lahko izvoljen državljan kraljevine Jugoslavije, kateremu je kmetijstvo ali gozdarstvo glavni poklic in ki najmanj zadnja 3 leta prebiva na področju Zbornice. Star mora biti 25 let in mora znati govoriti, brati in pisati državni jezik, ne sme pa biti aktivni državni, ne samoupravni uradnik ali nameščenec. Volitev zborniškega svetovalca se vrši na sedežu sreza. Volilni odbor tvorijo starešina sreskega sodišča kot predsednik, člani pa so sreski kmetijski referent in dva člana, ki jih določi predsednik. Volitve se vrše taino z listki.
Kdo odmerja takso za dovolitev za javne radijske prireditve?
Dovolilo za javno radijsko prireditev izdaja krajevno polit, oblastvo, za katero je treba plačati takso po tar. post. 99 zakona o taksah. Ta taksa se lahko plačuje pavšalno v naprej za taesec dni, 3 mesece, 6 mesecev in za 1 leto,
Raznoterosti
Prijavljanje vžigalnikov. Z 29. aprilom 1937. je stopil v veljavo novi pravilnik o umetnih vžigalnikih, ki med drugim določa, da morajo vsi lastniki prijaviti svoje žigosane ali nežigosane vžigalnike v razdobju med 29. aprilom in 28. julijem 1937. pri najbližjem oddelku finančne kontrole. Pri prijavi vžigalnika mora lastnik plačati tudi odgovarjajočo monopolsko takso, dočim se vžigalnik p«šlje upravi državnih monopolov, da ga žigosa s pravim žigom. Po vrnitvi dobi žigosani vžigalnik nazaj in se mu istočasno izroči legitimacija. Vsako naslednje leto bo moral lastnik vžigalnika kupiti do konca januarja znamkico za 100 Din pri po-
Kletarstvo
3 I
Moraš imeti in proučiti knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež«,
če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega gospodarstva. Ta knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana — v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 226 strani. Cena s poštnino vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Smetanova ul. 29.
Zdrava in snažna vinska posoda — temelj dobrega kletarstva
Prvo načelo umnega kletarstva je snaga, snaga in še enkrat snaga. Brez snage ni moči pridelati dobrega, čistega in stanovitnega vina brez napak in tujega okusa.
Mnogo se pri nas vina pokvari vsled slabe posode. Mnogo vina, osobito po deželi, dobi duh po zatohlem ali plesnivem sodu. Hujše so pa še bolezni vina, ki nastanejo vsled tega, ker je vino ležalo v posodi, okuženi po škodljivih mikroorganizmih. In tako se rado zgodi, da se vino v posodi skalit scika ali zavre. Močno vino v vročem poletju, zlasti če sodov vedno ne zapolnjujemo, rado scika. Šibko vino, če ga pravočasno ali sploh ne pretočimo, pa rado zavre.
V posodo, v kateri ie bilo prei skvarjeno vino, se ne sme nikdar drugege vina poprej napolniti, dokler se ta temeljito ne osnaži in ne razkuži, sicer je skoraj gotovo, da se bo v njej tudi naslednje vino pokvarilo.
Zato priporočamo zlasti našim gostilničarjem, da svojo posodo držiio v redu, da jo dobro negujejo. Le tako se bomo povzpeli na višjo stopnjo v kletarstvu. Zares škoda je vsakega vina ali mošta, ki se spravi v slabo posodo.
Kanaste (bersnate), cikaste sode ali sode od zavrelke najpoprej znotraj dobro postrgajmo, potem temeljito iz-drgnimo s krtačo in z vodo. Vodi, s katero sod pomivamo, dodamo nekaj žveplenokislega apna. Nato sod zakuhamo z vrelo vodo, ki ji pridenemo 2 - 5% sode. Zakuho moramo pa še toplo izliti iz soda, drugače ne koristi nič. Bolj ko je sod po slabih mikroorganizmih okužen, večkrat ga je treba zakuhatitako, da se doge in dno pre-grejejo in mikroorganizmi v luknjicah lesa, iz katerega je sod izdelan, zamorijo. Nazadnje izperemo sod še s čisto vročo in nato z mrzlo vodo in ga pustimo posušiti. Če ga v kratkem ne rabimo, ga moramo potem, ko je suh, zažveplati, zabiti in spraviti v shrambi ali kleti, ki ni prevlažna. Tudi zunaj kaže sode z isto tekočino, to je z vročim sodovim lugom, in nato z raztopino žveplenokislega apna pomiti. Sod se tako ne le bolje ohrani od gnilobe, temveč je tudi za hranjenje
vina bolj pripraven, nego zunaj umazan ali plesniv sod.
Če imajo sodi slab duh, jih moramo ravno tako dobro zakuhati. Ako so pa sodi znotraj plesnivi, jih je treba najprej suho postrgati, da pride vsa plesniva plast do zdravega lesa ven iz soda. Plesnoba se najbolj drži v razpokah, špranjah ali za odpokano skorjo vinskega kamna; zato moramo to vse pred zakuhavanjem jako skrbno in temeljito iz soda postrgati. Potem smemo šele sod zakuhati, nikdar pa ne poprej. Nazadnje še izplahnemo sod s čisto vrelo in potem še s čisto hladno vodo.
Da se prazen sod ne pokvari — ne splesni — ga je vselej takoj po izpra-znjenju dobro pomiti, povezniti, da se osuši in nato zažveplati in zabiti. Pred uporabo se sod dobro zopet pomije. Le tako se ohrani posoda zdrava in le tako je mogoče ohraniti vino zdravo in brez slabega okusa.
Da ponavljamo : Prvo načelo umnega kletarstva je snaga. Brez snage ni moči pridelati dobrega, čistega in stanovitnega vina brez napak in tujega okusa.
Najprimernejši čas za pošiljanje vina v sodih
Pri pošiljanju vina v sodih je predvsem upoštevati vremenske razmere z ozirom na temperaturo, potem za odpremo določeno vino in pa razdaljo.
Najugodnejši čas za pošiljanje vina je takrat, kadar je zunanja temperatura enaka ali vsaj bližnja temperaturi kleti. Tedaj imajo toplotne razmere na vino najmanje ali pa nič vpliva in vino dospe na naslovno mesto v dobrem stanju.
Visoka toplota ima za posledico, da lahko postanejo obroči ohlapni, da sodi puščajo in to še tembolj, čim topleje je. Sodi niso več polni, nastaja nevarnost cika in to tem bolj, čim dalje časa na potu je vino.
Če pa pošiljamo vino v zelo mrzlem času, tedaj vino največkrat postane motno in sicer vsled izločenja vinskega kamna in drugih snovi v vinu. Na daljšem potu pozimi lahko celo smrzne v vinu nahajajoča se voda. Vsled tega lahko nastanejo neprijetnosti med kupcem in prodajajcem.
Za daljše transporte so žlahtna in dozorela vina bolj občutljiva, kot mlajša vina, ki še niso povsem razvita.
Z ozirom na vse to se naj večje količine vina in na večje razdalje pošiljajo spomladi ali v jeseni, ko so toplotne razmere najugodnejše.
Poleti in pozimi pa pošiljamo vina na večje razdalje samo izjemoma, pri čemer je podvzeti vse varnostne mere. Te obstoje v tem, da obdamo sod s slabimi prevajalci toplote, kakor n. pr., da ga vsestransko pokrijemo s slamo z lesno volno ali s senom in obšijemo s tkanino (vrečenino) ali da ga postavimo v večji sod in ves prazen prostor zamašimo s prej navedenimi snovmi
ZA CENJENI OBISK SE PRIPOROiA
DAJ-BAM
UUBUANA
oblaščenem maloprodajalcu, ki jo bo maloprodajalec nalepil na določeno mesto, na legitimaciji.
Preteklo leto je bilo v Jugoslaviji skoro 1,000.000 turistov. Po uradnih podatkih ministrstva trgovine je preteklo leto posetilo 277 turističnih krajev skupno 944.910 turistov, od katerih je bilo 687.326 Jugoslovanov in 257.590 inzemskih turistov. Največ gostov je dala Čehoslovaška, Avstrija, Nemčija, Madžarska, Angleška, Poljska, Francoska itd. V letu 1936. je bilo tedaj inozemskih gostov za 15.376 več kakor v letu 1935.
Ustanovitev 10 velikih zadružnih vinskih kleti. V novem državnem proračunu je predvidenih 5,000.000 Din za postavitev 10 velikih zadružnih vinskih kleti. Največji del teh vinskih kleti se bo postavil v primorski banovini, nato v zetski, savski in moravski banovini. Te kleti bodo imele povprečno kapaciteto 100 vagonov vina in bodo najbolj moderno urejene.
S tem se želi zagotoviti 1000 vagonov sortiranega in tipiziranega vina za izvoz.
Maksimirana občinska trošarina na vino in žganje. Nekateri občinski odbori vaških občin sklepajo o pobiranju občinske trošarine z 1.50 Din na liter vina. Take sklepe občinskih odborov ne more banska uprava potrditi, ker so nezakoniti. Maksimirana občinska trošarina na vino v vaških občinah znaša 1.— Din, v mestih in trgih pa
1.50	Din na osnovi zakona o naknadnih in izrednih kreditih za budžet izdatkov in dohodkov za leto 1932/33.
Vinogradniške zadruge in prodaja alkoholnih pijač. Po čl. 8. Uredbe o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje se smatra prodajalne vinogradniških zadrug ustanovljene na sedežu zadruge ali v drugem kraju v posebnih prostorih za točilce pijač na drobno ali na debelo, kakršno pravico imajo glede točenja pijač. Finančno ministrstvo davčni oddelek je s svojo odločbo št. 8. 231 /III z dne 5, II. 1937. pojasnilo, da si morajo vinogradniške zadruge pribaviti od upravne oblasti posebno dovolilo na podlagi katerega lahko šele zaprosijo pri finančni direkciji za točenje pijač na veliko.
Oddaja restavracije. Uprava kopališča »Rusanda« v Melencih oddaja kopališko restavracijo v 3 letni zakup. Interesenti naj se obrnejo po informacije na gori naznačeno kopališko ustanovo.
Na svetu je 40,000.000 automobi-lov. V Evropi jih ima največ Angleška, nato pride Francoska, Nemčija, dočim je naša država na zadnjem mestu.
Svetovna razstava v Parizu bo veljala ca. 2 miljardi, pet sto tisoč milijonov dinarjev.
Nova radio-postaja. Do konca junija | t. 1. bo nova radio-postaja v Beogradu . od 20 kw že dovršena in bo v juliju stalno oddajala.	I
ali s šoto. Tako napraviti je priporočljivo tudi tam, kjer se večkrat dogaja kraja vina iz sodov.
Vzrok trajne kalnosti vina—odpraviti
Večkrat je vino trajno motno ali postane motno in se noče čistiti. Vzroki te motnosti so lahko zelo različni.
Največkrat postane vino motno vsled delovanja kipelnih glivic — kvasnic, ki v mladem, nezadostno pokipelem vinu se ob toplem vremenu pričnejo razvijati. Vino se skali in začne šumeti. To je naraven pojav, ki sega ni treba ustrašiti, kajti ko kvasnice porabijo v glavnem kipenju zaostali sladkor, se zopet usedejo na dno in vino se sčisti. Da pa se vse to čimprej zgodi, pretočimo vino, ki vsebuje še večjo množino sladkorja in ga dobro prezračimo; žveplati ga pa ne smemo. Po končanem kipenju, ko se je vino sčistilo, ga zopet pretočimo in pri tem nekoliko zažve-plamo (na 3 hektolitre eno azbestno žvepleno trščico).
Hujša je motnost, povzročena po škodljivih mikroorganizmih' kana, cika, zavrelke itd. Tukaj je predvsem skrbeti za to, da se nadaljnje delovanje teh mikroorganizmov prepreči. V tem slučaju vino pretočimo in močno za-žveplamo (na 1 hi eno azbestno žvepleno trščico). Ko smo ustanovili razvoj teh škodljivih mikroorganizmov, jih skušamo spraviti iz vina in sicer s
Občinski proračuni v državi izkazujejo za proračunsko leto 1935/36 669,600.000 Din izdatkov. Značilno je, da so bili izdatki občin samo v dravski banovini večji, kakor v proračunskem letu 1934/35. Ti izdatki so bili pri nas povečani za 7%> dočim so v vseh ostalih banovinah občine imele manjše izdatke. Če upoštevamo še banovinske doklade, pridemo do zaključka, da je prebivalstvo naše banovine izmed vsega prebivalstva v državi najvišje obdavčeno,
Tujski promet je lansko leto dal narodnemu gospodarstvu 850,000.000 Din dohodkov, dočim je leta 1935. iz-nosil le 827,000.000 Din.
Iz organizacij
Poročila občnih zborov pri~ občujemo po vrstnem redu in po razpoložljivosti prostora.
Združenje Sevnica. Ob močni udeležbi se je vršil občni zbor združenja v Sevnici dne 12. februarja t. 1. ob 8. uri zjutraj v gostilni g. Cimperšek Rudolfa z običajnim dnevnim redom. Zadružni predsednik g. Ernest Krulej otvori občni zbor ter poda obširno poročilo o poslovanju zadružne uprave. Posebno obširno poroča o pritožbah proti šušmarjem, ki neupravičeno točijo vino in žganje. Po zastopnikih se je združenje udeleževalo redno sej, sestankov in zborovanj, katere je sklicala zvezna organizacija. Posebno povdarja uspešno in intenzivno delo zvezne organizacije v Ljubljani, katera je v vseh stanovskih zadevah prednjačila in se izkazala kot resnična in resna stanovska zastopnica Tej zvezi se je zahvaliti, da jo urejena povoljno policijska ura. Smatra za potrebno po navodilih zveze opozoriti vse člane da se točno drže polic. ure. Velevažen uspeh stanovskih organizacij, posebno zvezne uprave je dosežen v vprašanju obdavčitve gostilničarjev. V to svrho se je sklicalo več sestankov davčnih odbornikov za gostilničarsko stroko v Ljubljani. Nato je podal obširno poročilo zvezni ravnatelj g. Peteln, ki je poročal o delovanju zvezne uprave v preteklem poslovnem tletu. Obračun se je v celoti sprejel, ki izkazuje 5.650 Din dohodkov in istotoliko izdatkov. Članarina se pobira na podlagi plačevanja točilnih taks. Nato so se obravnavale še razne stanovske zadeve, nakar je bil občni zbor zaključen.
Združenje gostilniških podjetij Sv. Jurij ob juž. žel. je imelo pod pred-sedstom g. Šolinca Antona dne 28. februarja t. 1. v prostorih tovariša g. Čretnika v Novi vasi redno letno skupščino. Udeležba članstva na tej skupščini je bila izredno velika, kar kaže visoko razvito stanovsko zavest.
čiščenjem ali še bolje s filtriranjem. Od mikroorganizmov očiščeno vino po možnosti zrežemo z boljšim zdravim vinom in ga čimprej porabimo.
Daljnji vzrok, da se vino zmoti, so lahko snovi, ki so v vinu raztopljene in se iz njega izločujejo. Poleg vinskega kamna so to prav posebno beljakovine, ki postanejo v mladih vinih pod vplivom zraka, toplote, čreslovine itd. neraztopljene in se iz vina izločujejo. Če se izločijo v zelo drobnih kosmuljicah, ki so prelahke, da bi se polegle, se vino noče učistiti. Tu je treba, da čiščenje umetno pospešimo bodisi s filtriranjem ali s čiščenjem. Tudi lahko tako vino na novo prevremo, ker se fini delci, ki vfno kalijo, oprimejo sluznate kožice kvasnice, ki po vrenju popadajo na dno.
Nadaljni vzroki motnosti so še lahko počrnenje vina ali mlečnobelkasto vino ali motnost, Jji nastane vsled delovanja bakterij, ki se redijo na odmrlih dro-žeh ali pa vsled lastnega razkrajanja drož.
Vzroki so lahko tedaj najrazličnejši.
Najprej treba dognati vzrok motnosti in šele po tej ugotovitvi se more ukreniti vse nadaljnje za čiščenje vina.
Po pozdravnem nagovoru se je pre-čital zapisnik zadnjega občnega zbo- ! ra, ki se je soglasno odobril, nakar ! je sledilo po tajniškem poročilu tudi poročilo blagajnika, ki se je na predlog nadzorstvenega odbora soglasno odobrilo. Proračun za leto 1937. je bil soglasno sprejet. Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen za namestnika v nadzorstveni odbor in sicer soglasno g. Klajnšek Anton. H koncu je dal poročilo še navzoči ravnatelj g. Peteln, nakar se je občni zbor zaključil.
Združenje v Ljutomeru je imelo dne 2. marca 1937. ob K 15. uri v prostorih predsednika g. Riharda Wregga. občni zbor, kateremu je prisostvovalo prilično polovica članstva. G. predsednik se je uvodoma spomnil v preteklem letu preminulega člana Vinka Miheliča iz Bučkovc, kateremu v spomin so navzoči zaklicali 3 kratni »Slava«. Zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je soglasno odobril je prečital tajnik g. Puconja Anton, ki je nato podal tudi blagajniško poročilo za 1. 1936. Obračun izkazuje 3480.60 Din dohodkov in
3.410.01 Din izdatkov. Premoženje združenja znaša z zaostalo članarino
8.210.01 Din. Na predlog člana nadzornega odbora g. Kosi Joška se je dala upravi razrešnica, katera se je soglasno odobrila. Navzoči zvezni ravnatelj g. Peteln je nato podal v obširnem referatu pregled delovanja zvezne organizacije, kjer j© obrav- 1 naval za gostilničarstvo vsa pereča vprašanja. Članstvo je izvajanjem pazljivo sledilo. Proračun združenja za leto 1937. izkazuje pri dohodkih 3400 Din in istotoliko izdatkov. Članstvo je odločno tekom debate protestiralo proti pečatenju sodov in pogostemu žigosanju istih. Pri slučajnostih so se obravnavale še razne stanovske zadeve ter dajala na vprašanja razna pojasnila, nakar je g. predsed. Wregg zaključil zborovanje.
Združenje gostilniških podjetij v Prevaljah je zborovalo pod predsedstvom g. Rozmana Alojzija dne 3. marca 1937. Zborovanja se je udeležilo izredno veliko članov in članic, kar kaže, da napreduje med članstvom tega jako obsežnega združenja vedno bolj in bolj stanovska misel. G. predsednik se je v pozdravnem govoru spomnil umrle članice g. Ahac Ivane, gostiln, v Prevaljah, katere spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava«. Nato je pozdravil navzočega j zastopnika sreskega načelstva pod-I načelnika g. Šego ter zveznega rav-j natelja. V predsedstvenem po-j ročilu je g. Rozman navajal obširno pisarniško delovanje, nadalje delo, ki ga je imela pisarna z davčno napovedjo, s pritožbami proti policijskim kaznim, na reklamacijski odbor itd. Ostro je kritiziral šušmarstvo, ki se je posebno v prevaljskem občinskem okraju ogromno razpaslo. Te šuš-marje j© združenje pridno prijavljalo obrtni oblasti ter so bili nekateri že strogo kaznovani. Pri odmeri točilne takse so se dosegli krasni uspehi, kar je bilo razvidno iz statističnega zapisnika. Za svoje vzorno poslovanje je g. predsednik Rozman prejel zahvalo. Iz obračuna je posneti, da so znašali d,ohodki 10.750 Din in istotoliko izdatki. Obračun se j© soglasno odobril. Proračun pa izkazuje 17.500 Din dohod, in istotoliko izdatkov. Na znanje se j© vzelo tudi od Zbornice TOI v Ljubljani potrjena sprememba zadružnih pravil. Članarina se je določila po 3 skupinah. Zvezni ravnatelj je nato obširno poročal o delovanju zvezne uprave, kar je navzoče član-
stvo vzelo z velikim odobravanjem in zahvalo na znanje.
Združenje Radovljica je imelo dne 12. marca ob 15. uri v gostilni Kunstelj pod predsedstvom g. Pavla Oli-pa redni občni zbor. Zborovanja sta se udeležila tudi g. Peterlin kot zastopnik Zbornice TOI in zvezni ravnatelj g. Peteln. Iz predsedniškega poročila posnemamo, da je bilo v združenju precej živahno in da je zaznamovati precej uspehov, ki jih je združenje doseglo s pomočjo zveze v Ljubljani. Upravni odbor je imel 8 i sej ter končno apeliral na večjo zavednost članov pri izvrševanju svojih članskih dolžnosti. Združenje šteje 73 članov ter se število v preteklem letu ni povečalo, ker se ni izdadi nobena nova ko e.-ija Blagajniško poročilo izka uje 17 684.9? Din dohodkov in istotoliko izdatkov, dočim znaša premoženje 11.954.97 Din. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika g. Olip Pavel, odbornikom pa gg. Avguštin Ivan, Potočnik Alojz, Šumi Janko, Stroj Alojz, Žemlja Josip, Avsenek Ivan, Cvenkelj Alojz, namestnikom pa gg. Mežek Marija, Mulej Jože, Gogala Franc in Globočnik Anton. Proračun izkazuje 5.550 Din dohodkov in istotoliko izdatkov. Zbornični svetnik g. Peterlin Miro je razpravljal davčne zadeve, ter se dalj časa zadržal na ustroju gostinskih obratov naše banovine, dočim je ravnatelj Peteln podai obširno poslovno poročilo o delovanju zvezne organizacije, nakar se je občni zbor zaključil.
Združenje Laško je imelo svoj 51. redni letni občni zbor dne 16. marca ob pol 10. uri v gostilni Pačnik v Laškem. Predsednik g. Trop je pozdravil navzočega zveznega delegata g. Petelna, kakor tudi prof. g. dr. Mišiča, ki se j© kot gost udeležil tega zborovanja. V predsedstvenem poročilu se je povdarjalo, da gospodarska kriza še ni prebrodena, vendar se kažejo vidni znaki izboljšanja. Posebno je povdaril zadovoljivo ureditev točilne takse ter upa, da bo tudi trošarinsko vprašanje poenostavljeno, ker je po finančnem zakonu dopustna pavšalacija. Iz tajniškega poročila posnemamo, da štej© združenje 80 članov. Nato je podal zvezni ravnatelj obširno poročilo o delovanju zvezne uprave, nakar se je obravnaval obračun, ki izkazuje 6.227.26 Din izdatkov in 8.304.19 Din dohodkov. Na priporočilo nadzornega odbora je bila soglasno izrečena upravnemu odboru razrešnica. Proračun za 1. 1937. pa predvideva 6.900 Din dohodkov in istotoliko izdatkov. Na koncu zborovanja se je oglasil k besedi g. prof. dr. Mišič, ki je navzočemu članstvu priporočal zanimanje za tujski promet, nakar se je zborovanje zaključilo.
Združenje v Mariboru. Dne 17. marca t. 1. se je vršil v restavraciji hotela »Meran« v Mariboru redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo 53 oseb. Zvezno upravo je zastopal njen ravnatelj, mestno poglavarstvo g. dr. Milan Senkovič, Zbornico TOI zbornični svetnik g. Serec Josip in obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik Ignacij. Pred prehodom na dnevni red se je g. predsednik Klešič Aleksander spomnil preminulih članov in članic ter so jim navzoči v počastitev njihovega spomina zaklicali 3 kratni »Slava«. Iz predsed-stvenega poročila izhaja, da preteklo poslovno leto ni bilo razveseljivo, ker se je moral vsakdo boriti z velikimi težavami, da je vsaj obdržal svoje podjetje v takem stanju, ki odgovarja vsaj eksistenčnemu minimumu. Združenje je v nekaterih slučajih ublažilo visoko obremenitev, predvsem z znižanjem cene plina dočim je pocenitev električnega toka v teku in so izgledi podani, da se bo ista tudi dejansko izvrši-
Šivalni stroji **i kolesa
prvovrstnih znamk po izredno nizkih cenah naprodaj pri
promet Ljubljana, Napoleonov trg (nasproti križevniške cerkve)
Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled
Ivan Rozina
Velika Izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv - Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, Selak,Spini denaL lužila »Arti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske In piCskarske potrebščine - Vedka zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene in naboljša postrežba
LJUBLJANA
trgovina barv in lakov (preje »Orient") Prodajalna Tyrševa (Dunajska) c. 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek - Tel. 39-25
la. Omenja izvolitev g. Šereca Josipa v Zbornico TOI v Ljubljani in g. Franca Zemljiča v mestni občinski svet. Opozarja na plodonosno delo zastopnikov v davčnem odboru in reklamacijskem odboru. Točilna taksa se je deloma znižala, kar pa ni toliko občutilo mesto kakor podeželje. Autorska taksa se je regulirala po danih možnostih, istotako se bo taksa na radio aparate plačala v nižji izmeri. Združenje se je udeležilo gostinskega kongresa in pa tudi kongresne razstave, ter je priredilo ob priliki »Mariborskega tedna« posebno gostinsko razstavo v manjšem obsegu. Gostiln, nadaljevalna šola obstoja 12. leto ter je bilo v preteklem letu oproščenih 7 vajencev in vajenk, dočim pose-ča to šolo sedaj 25 vajencev in vajenk. Od vodstva šole je odstopil g. prof. Škof ter je njegovo mesto prevzel ravnatelj Trgovske akademije g. Modic. Sola je bila deležna raznih denarnih podpor. Mnogo se je združenje bavilo s pobijanjem šušmarstva, vendar ni mogoče brez pomoči pristojnih oblastev misliti naukinitev šušmarstva. V nadaljnjem svojem poročilu je g. predsednik Klešič iznesel program deia za tekoče leto, v katerem je navajal organiziranje gostinskega nameščenstva, nadalje zidavo lastnega doma ter višje gostinske in hotelirske šole, otvoritev tečaja francoskega in nemškega jezika, nadalje se bo započel-a akcija za zidavo modernega hotela na Pohorju, s čemer bo Maribor mnogo pridobil ter še celo vrsto drugih zadevščin. Na koncu se zahvaljuje g. predsednik vsem tovarišem iz uprave, nadrejenim oblastvom, zvezni upravi ter apelira na čimvečjo skupnost. Iz tajniškega poročila je posneti v bistvu ono, kar je bilo iz-nešeno v poročilu predsedstva. Omenja slabe ceste, ki so ovira tujskemu prometu, protestira proti ustanovitvi centralističnega fonda za ceste, nadalje se je zadržal tudi na telefonski mizeriji, . ki je postala naravnost akutna, na trošarini alkoholnih pijač, na šušmarstvu železniškega osobja, nadalje v odpravi 5 in 10 litrske prodaje, kakor tudi o ukinitvi banovinske trošarine alkoholnih pijač ter v dovozu tujega vina proti kateremu je treba nastopiti z vso vehemenco ter take ljudi javno ožigosati, ker škodujejo domačemu vinu in vinogradnikom samim, ki so takorekoč že itak na tleh. Prometni davek močno obremenjuje obrt. Na področju tega združenja je 145 obratovalnic ter sta bila v poslovnem letu ustanovljena 2 buffeta vkljub protestom združenja. Članov- je 131 s 3 poslovodji in 4 poslovodkinjami, neaktivnih članov je 8, častnih pa 3. V obratih se zaposluje 475	oseb.	Sej uprave	je bilo 8, 1	je
bila nesklepčna, delovodnik pa izkazuje	4421	številk. Ob zaključku	se
tajnik zahvaljuje predsedniku za njegov trud za strokovno podporo, nadrejenim oblastvom pa za njih uvidevnost, kakor tudi	vsem	merodajnim faktorjem,	s
katerimi je	imel posla.	Glasom poro-
čila nadzornega odbora o obračunu za poslovno leto so znašali prejemki 90.864 Din, izdatki pa 77.372.80 Din. Proračun predvideva na prejemkih 98.698.72 Din, pri izdatkih pa 77.825.72 Din. Članarina se bo pobirala po razvrstitvi točilne takse s 70'—, 100—, 150—, 200—, 300'—, 400'— in 500— Din. Nato je podal zvezni ravnatelj g. Petein obširno nad 1 uro trajajoče stvarno in strokovno poročilo o zveznem poslovanju, ki je imelo svoje reper-kusije v najširšem obsegu tudi na uspehe mariborskega združenja. Nato so se pravila izpopolnila v svrho organizacije gostinskih nameščencev. Pri samostojnih predlogih se je ustanovil posmrtninski sklad, s tem, da se pobira 5 Din mesečno od člana, za vsak
smrtni slučaj pa 20 Din. Na koncu so se javili k besedi še g. dr. Milan Sen-kovič, g. Loos, ravnatelj Tujsko—prometne zveze v Mariboru ter g. Ignac Založnik, nakar je g. predsednik Klešič zaključil zborovanje.
Združenje Ljubljana-mesto, je imelo svoj 46. občni zbor dne 23. marca 1937. v kletni restavraciji hotela »Metropol«. Navzočih je bilo 120 članov. Občni zbor je vodil g. Maks Dolničar, ki je uvodoma pozdravil zastopnika mestne občine in župana g. dr. Freliha, nadalje predsednika gostinskega odseka Zbornice TOI ter predsednika Zveze gostinskih združenj g. Cirila Majcena in končno zastopnika Zveze, ravnatelja g. Petelna. V svojem govoru se je nadalje spominjal umrlih članov gg. Ivana Fabjana, Jerneja Ložarja, Rudolfa Tenente, Ivana Dachsa, Eme Klemenčičeve in Frančiške Kolenčeve. Nato se je odposlala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, kar je navzoče članstvo z navdušenim ploskanjem sprejelo. Pozdravne brzojavke so bile odposlane tudi predsedniku vlade g. dr. Stoja-dinoviču, finančnemu ministru g. dr. Letici, ministru trgovine g. dr. Vrbaniču, notranjemu ministru g. dr. Korošcu, ministru brez portfelja g. dr. Mihi Kreku, banu dravske banovine g. dr. Natlačenu in ljubljanskemu županu g. dr. Adlešiču. V svojem poročilu je nadalje omenil volitve v Zbornico TOI ob kateri priliki so bili izvoljeni naši zastopniki, kar je redek primer stanovskega soglasja in solidarnosti ter dokaz visokega in resnega pojmovanja, kadar se gre za skupne gostilničarske interese. Ker je bil prejšnji predsednik j g. Majcen izvoljen za zborničnega j svetnika, je moral na podlagi ured-j be o volitvah v Zbornico TOI odlo-I žiti svojo funkcijo, vsled česar je sledila dne 4. decembra njegova izvo-I litev na predsedniško mesto. V pre-i teklem letu je združenje stopilo v | zaključno leto sanacije Gostilničar-I skega doma. Dom je popolnoma pla-j čan. Prispevki za združenje in bolniško blagajno so se že lansko leto izdatno reducirali. Letos pa je združenje v zadovoljivem položaju, (Ja še bolj reducira članski prispevek brez škode za uravnoteženje proračuna. Lansko leto se je uvedel nov davek na potrošnjo ter so bile vse intervencije v Beogradu in Ljubljani brezuspešne. Tudi letos se nahaja v mestnem proračunu svota 350.000 Din na račun tega davka. Hotelska davščina je ostala na višini 15% nespremenjena ter so bila vsa stvarna ob-jašnjevanja zaman. šušmarstvu v gostinski stroki se čimdalje bolj širi ter se ne more zajeziti s strogimi predpisi, ki jih izdaja ministrstvo trgovine in ostale upravne oblasti. G. župan je obljubil, da hoče početi z najenergič-nejšimi sredstvi boj proti šušmarstvu. Omenja nadalje uspešno delovanje davčnega odbora, posebno pa reklamacijskega odbora, kjer zastopata gostilničarske interese g. Majcen Ciril, zvezni predsednik in g. Miro Peterlin iz Kranja. Uprava je imela 12 sej in 4 sestanke. Novih gostilniških koncesij se vsled pazljivosti zadružne uprave ni podelilo. Na blejski konferenci, ki jo je sklicala zvezna uprava radi maksimalnih cen je bilo tudi združenje zastopano. Istotako je odposlalo združenje v Prago svojega zastopnika na proslavo 50-letnice češkoslovaške gostinske zveze »Ho stimila«. V stalnem stiku je bilo združenje z Zvezo gostinskih obrti, katere naloge so višjega reda in ki
Cene zmerne 1
Prvovrstno blago !
Marin Barbič
, pomaga izdejstvovati potreben ugled v javnem in gospodarskem življenju, potrebne zakonske spremembe v naj-raznovrstnejših obrtno - strokovnih, davčnih, trošarinskih in taksnih zadevah ter za povzdigo tujskega prometa. Ugotovilo se je, da je gostinstvo v dravski banovini bolj obdavčeno, kakor so drugi gospodarski stanovi. Združenju se je poverila od strani zveze prireditev prve gostinske razstave, ki je lepo uspela, kar služi v čast in zahvalo vsem delavnim članom združenja. Pri prevzemu poslov dne 27. marca 1934. je imela nova uprava silno težko nalogo stopiti pred članstvo s predlogom za ureditev sanacije Gostilničarskega doma. Sanacija se je izvedla postopoma in v popolnem skladu brez posebnih pretresljajev za članstvo. Dom je sedaj naša last, ki je zatočišče nas vseh in v katerem se nahaja poleg nadaljevalne šole, še gostilničarska kuharska šola za gostilničarske gospodinje in zadružna pisarna. Za u-pravo sanacija ni bila lahka stvar. V najkritičnejšem trenutku so bili nekateri njegovi člani prisiljeni, da z rizikom stavijo na razpolago 260.000 Din, ker je pretila nevarnost, da se dom proda na javni dražbi. Zahvala in priznanje gre predvsem predsedniku tov. g. Majcenu, ki je s svojo zgledno požrtvovalnostjo dajal najboljši Zgled in iz lastnih sredstev ponudil izdatno svoto kot posojilo, da se je lahko plačala gori navedena svota s čemur se je prihranilo na popustu v korist združenja 60.000 Din. Pred tremi leti je nova uprava prevzela 1,241.000 Din dolga, danes pa je ta dolg izplačan. Vsa zahvala gre poleg bivšega predsednika g. Majcena vsem tovarišem in tovarišicam tega združenja, ker so imeli visoko razumevanje za težkoče, v katerih se je uprava, ne po lastni krivdi nahajala. H koncu se je spomnil še predsednika g. Majcena, ka: teremu se je zahvalil za vse zasluge, ki si jih je pridobil za združenje. V.dokaz za njegovo nesebično delo je omenil, da je stroške za vse poti, ki jih je-napravil v imenu članstva in zdru-žehja kril iz lastnih stroškov in ni nikdar v vsem času svojega predsednikovanja obremenil zadružno blagajno niti za eno paro, čeprav bi imel v smislu zadružnih pravil in ,~kle-pov pravico. Prosil ga je , da bi še nadalje podpiral združenje, ker je vendar poznan po svojem nesebičnem delu. Edini smoter njegov je le pomoč združenju in posameznemu tovarišu. Zato mu izreka v imenu vseh iskreno zahvalo želeč mu obenem obilnega zdravja. Izvajanju g. predsednika Dolničarja je sledilo dolgotrajno in navdušeno ploskanje. Zvezni predsednik g. Majcen se je zahvalil za laskavo priznanje, ki ga mu je izrekel novi predsednik g. Dolničar, ter na kratko omenil ves historijat borbe za ureditev zadružnih prilik, ki so vladale preje v ljubljanskem združenju. Omenil je tudi zbornične volitve ter se zahvalil za izkazano zaupanje. Nato je podal kratek pregled o poslovanju zvezne uprave. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje združenje 333 članov od teh je 144 moških, 178 ženskih in 11 pravnih oseb. V Ljubljani se nahaja 381 gostinskih podjetij. Sej je bilo 12, poleg teh pa je bilo še več sestankov hotelskega, kavarniškega in gospodarskega odseka. Strokovna nadaljevalca šola je pod nadzor-
Telefon 29-39
Zaloga vin:
trgovina vina in žganja Ljubljana — Stara pot it. II
prima dalmatinskih, ljutomerskih Žganje i tropinovec
Telefon 29-39
in
cvička
stvom posebnega šolskega odbora. V okviru združenja se je vršilo tudi predavanje pod naslovom »Odnosi med gostom in gostiteljem«. Glasom obračuna izkazujejo dohodki 882.643 Din 24 p, izdatki pa 718.245.75 Din. Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal g. ravnatelj Škerlep, se je izglasovala razrešnica ter izrekla zalivala za neumorno delo. K besedi se je oglasil g. Hočevar rekoč, da. je bil od nekaterih članov naprošen, da se iz vrst članstva zahvali upravi združenja, posebno pa bivšemu predsedniku g. Majcenu za njegovo požrtvovalno delo. Radi tega se ponovno zalivali g. Majcenu, ne da bi našteval njegove vrline in zasluge, kajti te je itak dostojno orisal g. predsednik Dolničar. Pri volitvah upravnega in nadzornega odbora je bila sprejeta kandidatna lista, ki jo je
Damsko konfekcijo za pomlad
cenejše vrste ima na j več j o izbiro
F.l. GORIČAR
Ljubljana, 9«. Petra e. 29 in sicer damski dežni plašči od Din ISO’— naprej razni modni plašči » kostumi in kompleti » volnene in svilene obleke boljše » damske peril. obleke » damske svil. bluze » damske cefir bluze » šport, in modna krila » jutranje in pisarniške halje	»
beli in barvasti predpasniki	«
klot in lister predpasniki	»
kakor tudi velika izbira otroških obleke itd. po najnižjih cenah. Ker je lastni izdelek, lahko jamčimo za prvovrstno kvaliteto in odlično izdelavo.
»	240-	>
»	280—	»
»	180—	»
»	48-	»
»	60—	»
»	28-	
»	38-	»
»	75’—	
»	16'—	»
»	24'—	>
%
VAŽNO!
Razni namizni prti v stalnih barvah
ROBERT GOLI
špecljalna zaloga platna, belega In pralnega blaga
LJUBLJANA
ŠELENBURG0VA 3
STEKLENINA
PORCELAN
H L E B Š
STEKLARSTVO
KRANJ
Manufaktura
moško perilo, nogavice kravate i. t. d.
Prti, brisače, servijeti posteljno perilo i. t. d. v veliki izbiri in po konkurenčnih cenah pri
Crobath - Kranj
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO MAlBOHil
Kvimm
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t d.
*
mrmm
ZA POMLAD
so bile izvršene z vzklikom. Proračun izkazuje pri dohodkih 793.250 Din in istotoliko izdatkov. Na koncu se je oglasil k besedi zastopnik župana g. dr. Frelih, nakar so sledili samostojni predlogi, ki so bili soglasno sprejeti. S tem je bil občni zbor tega največjega gostiln, združenja v drav. ski banovini v najlepši harmoniji zaključen.
VINO
izborno lastnega pridelka iz let 1935 in 1936 od 4 Din naprej priporoča Karol Wessely, vinogradnik v Ptuju, Ljutomerska cesta 13
] o t e 1, restavracija in kavarna
»STARA POŠTA" KRANJ
Telefon št. 58
Najemnika Franc in Francka Lieber
Udobne sobe, centralna kurjava, mrzla in topla voda, garaže, senčnat vrt, terasa za sončenje JAZZ KONCERT — RADIO Prvovrstna dunajska in domača kuhinja, prvovrstna postrežba. Postajališče vseh autobusnih prog in taksijev
g. Kajfež predlagal in sicer: za predsednika g. Dolničar Maks, za podpredsednika Kramar Franc, za člane tiprave gg. Banko Ignacij, Kajfež Jakob, Maček Josip, Miklič Franc, Kolšek Franc, Zupančič Leopold, Bricelj Ivan, Černe Jernej, Zupan Julij, Šušteršič Franc, Lončar Josip,
Vospernik Ulrik in Černe Franc. Namestnikom gg. Oblak Ivan, Breskvar Franc, Habjan Marija, Cepič Mate, Janeš Vekoslav, Marenče Stanko. V nadzorni odbor gg. Pavlič Franc, Jelenič Jernej in Škrlep Janko. Namestnikom gg. Ravtar Melhijor, An-žič Marija in Cešnovar Josip. Volitve
Peter Majdič
trgovina z železnino
Kranj
Priporoča po brezkonkurenčnih cenah:
I	Jedilno	orodje rje prosto, kuhinjsko
posodo — Sanitarne opreme za kopalnice in hotelske sobe Štedilnike, stenske ploščice i. t. d.
oskrbite nakup potrebnega blaga za obleke, plašče, površnike in manufakture sploh pri znani solidni tvrdki
Novak - L j ubij ana
Kongresni trg 15 (Pri nunski cerkvi)
Dobro blago - Ogromna izbira
INIIANE CENE
• v
n
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni iežak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
DelniSka pivovarna,.UNION"
Ljubljana, Laško in Maribor ==
Ža uredništvo: Cetina Milan, Celje.— Za lastnika: »Zvera združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Perc Karol, Celje.
Za Zvezno tiskamo v Celju: Cetina Milan, Celje,