E. V. Vrlemu možu v spomin. Umrl je mož, Kje tak je še med nami? Umrl je poštenjak, Podrl se domu steber je krepak. Te besede našega slavnega pesnika pac veljajo v polni meri o možu, katerega smo pokopali dne 27. junija t. 1. v obmejni vasi Št. Ilj v Slov. gor. Česar smo se že dolgo bali, se je zgodilo. Bela smrt je pograbila iz naše srede v nedeljo, dne 24. junija zvečer ob pol desetih našega Franca Freiham. Več let ga je že mučila silno mučna bolezen — srčna vodenika — ki mu je v zadnjih tednih povzročila neznosne bolečine. Rajni Freiham je bil v Sloveniji obče znana oseba. Kdor je bil kdaj v Št. Ilju, ga je hitro spoznal. On je bil stara šentiljska korenina. Bil je rojen dne 9. novembra 1860 v Št. Ilju št. 54, v hiši, ki stoji ob Jareninski cesti na desni strani proti Zmrzleku, nad staro Draževo hišo. Posestvo Freihamovih staršev je zdaj v tujih rokah. V tej hiši je preživel svoja mlada leta.V sedemdesetih letih. so bila naša posestva povsod silno zadolžena vsled slabih letin m takratnih vednih denarnih kriz. Rajni je moral svojo domačijo prodati in je prišel na posestvo svojih tet Pitner, ki leži ravno narl šentiljskim predorom. Po smrti obeli je podedoval posestvo. Oženil se je dne 12. septembra 1900 z Barbaro roj. Mulec, ki je zdaj uboga, zapuščena vdova brez otrok. Živela sta skupaj skoro 28 let v presrečnem z.ikonu. Freiham je bil mož v pravem pomenu besede. Beseda mož pomeni neomahIjivost, stanovitnost, neustrašenost. Freihnm je bil hrast, ki ga veter ne maja, je bil skala, v katero se zastonj zaganjajo valovi. Bil je mož poštenjak, mož značaj, kakoršnih jih imamo le malo. Freiham je bil z eno besedo kremenit narodno-krščanski inačaj. Bil je vrl Slovenec in dober kristjan, pošten, pravi pristni Slovenec. Dve zvezdi vodnici sta ga vodili v življenju: ljubezen do naroda in živa vera. Rajni je bil v najhujših časih, ko je bilo pravo mučeništvo tu na meji pokazati svojo narodno zavest, vedno vrl Slovenec, ki je ljubil svoj jezik, svoj rod in slovensko zemljo. Ni se ustrašil nobenega zaničevanja in preganjanja. Ljudje so že pozabili, koliko smo morali ob meji trpeti radi narodnosti. Bili smo kakor garjeve ovce. Freiham je stal vedno v naših narodnih vrstah kot prvobojevnik. Povsod, kjer je šlo za kako narodno akcijo, za kako narodno prireditev ali za kako narodno ustanovo, je bil zraven. Udeleževal se je vseh narodnih bojev, spodbbujal, navduševal in agitiral. Smo že imeli tu na meji narodno čuteče Slovence, pa tako res narodno zavednih, kot je bil Franc Freiham, jih je bilo malo Leta 1892 v spomladi je ustanovil rajni z zdajšnjim g. župnikom in duh. svetnikom Štraklnom iz Št. Petra pri Mariboru v Št. Ilju kmečko bralno društvo, ki je bilo dolgo časa tu ognjišče narodnega življenja. Pri tej priliki je dal knjižnici bralnega društva 200 knjig in bil njen ustanovitelj. Med drugimi knjigami je dal društvu celega Jurčiča v prvi lepo vezani izdaji. Odbornik tega društva je bil skoraj vsa leta, večinoma blagajničar. Še zadnja leta je deloval v tem društvu z mladeniško navdušenostjo. Bilo je ginljivo poslušati, kako je rajni starček po nedeljah popoldne kramljal v bralni sobi z mladimi fanti in dekleti. Vso svojo bogato knjižnico je daroval svojemu detetu, bralnemu društvu. Če smo imeli kako prireditev, kako večjo veselico, večinoma je Freiham nastopil kot govornik. Bil je častitljiva oseba. Ponašali smo se ž njim. V zahvalo ga je bralno društvo imenovalo pred dvema letoma častnim članom in mu darovalo podobo Rafaelove Sixtinske madone, s katero je imel veliko veselje in je tudi ta podoba visela nad njgovim mrtvaSkim odrom. Z velikim veseljem se je udeležil 1. 1899 ustanovnega shoda Hranilnice in posojilnice v št. Ilju v Slov. gor., ki je toliko storila za okrepitev narodnega življa na meji. Bil je mnogo let v nadzorstvu te zadruge, zadnja leta pa član načelstva in kot tak tudi uradoval. Ko se je začela akcija za zidavo »Slovenskega doma«, je bil tudi zraven ter pomagal z nasveti in dejanji. Zato pa je tudi »Slovenski dom«, ki mu je bil za cerkvijo in domačo hišo najljubši in v katerem je tako rad prebival, vzel njegovo mrtvo truplo pod streho in je tudi tam počival na mrtvaškem odru. »Slovenski dom« mu je bil mrtvaški dom. Ko se je ustanovilo v Jarenini katoliško slovensko politično in gospodarsko društvo za Jarenino in okolico, katero je ustanovil za vse dobro navdušeni duhovni svetnik g. Gomilšek, je rajni sodeloval in bil nekaj let tudi odbornik. Ko se je v Št. Ilju ustanovila podružnica »Slovenske Straže«, je stopil takoj v odbor in bil ves čas blagajničar. Ni čuda, da je Freiham užival povsod ugled in spoštovanje. Zato so ga volili v občinski odbor in je bil tudi več let odbornik šentiljske občine. Po preobratu je bil nekaj let gerent. Ko so nastale redne razmere in je bil izvoljen prvi slovenski občinski odbor na podlagi rednih volitev, smo ga soglasno volili za župana, a radi bolezni in starosti te časti ni sprejel. Pač pa mu je občina izkazala najvišjo čast. Odlikovala ga je s častnim članstvom pred dvema letoma. Ni čuda. Rajni je bil jako izobražen mož. Bral je silno veliko. Zanimal se je posebno za slovensko literaturo. Imel je skoraj vse knjige, ki jih je izdal tekom let slovenski književni trg. Imel je najstarejše slovenske knjige. V podstrešju njegove hiše je še sedaj za več vozov knjig. Še zadnje knjige, ki jih je priobčila slovenska literatura, je bral na smrtni postelji. Živel je z narodom in sočustvoval ž njim. Bil pa je Freiham tudi veren mož. Bil je v zasebnem življenju strogo verskega prepričanja. Ni se ga nikdar sramoval. Svoje krščanske doižnosti je natančno spolnjeval. Kar ga je pobožna slovenska mati naučila, od tega se ni dal nikdar odriniti. Ko .je spoznal, da gre h koncu, je takoj zapioKil duhovnika. In prvo nedeljo mesca maja t. 1.. ki je posvečen Majniški kraljici, je s 150 moškimi, ki so prejeli v cerkvi sv. obhajilo, on doma na bolniški postelji prejel sv. popotnico. Zaželel je tako. In kakor bi vedel tik pred smrtjo — bil je še dobre volje in se šalil s svojimi prijatelji — tik pred smrtjo je zopet poklical duhovnika. Prejel je par minut pred smrtjo zopet Jezusa in je dobesedno z Jezusom umrl. In umrl je v rokah duhovnika, svojega domačega g. kaplana. Bil je vedno prijatelj duhovnikov in se ž njimi skupno boril roko ob roki za svete ideale slovenskega ljudstva. 0 duhovnikih ni pustil rajni nikdar kaj slabega ali sramotnega reči. Pa tudi v javnem življenju je neustrašeno kazal svoje krščansko prepričanje. On je bil vedno odločen pristaš naše stranke, ki hoče udejstvovati krščanska načela tudi v javnosti, ki hoče, da bi se tudi javnost vladala po krščanskih načelih pravice in resnice. Temu prepričanju je ostal zvest do groba. Ni nič omahoval, ni nič kolebal. Je bral res tuintam nasprotne liste, a je njih grdo in lažnjivo pisavo ostro obsojal. Če je tudi včasih poslušal oba zvona, pa je le ostal vedno krščanskega prepričanja tudi v politiki. Ker je bil skoz in skoz cerkven mož, so mii tudi poverili farmani častno službo cerkvenega ključarja, katero službo je opravljal 13 let. Rajni lahko z ozirom na svoje delovanje reče z Vodnikom: Ne sina ne hčere po meni ne bo, Dovolj mi slave dela pojo. Franc Freiham je bil eden izmed Gedeonovih junakov, ki so se neustrašeno bojevali in niso pripogibali svojih kolen, ampak stoje vodo pili. Gedeon je peljal veliko armado vojakov v vojsko proti Madjanom. (Sodn. VII, 2. nasledn.) Preveč jih je, mu je Bog rekel. Reči jim: »Kateri se boji in omahuje, naj gre domu!« In ko je Gedeon to rekel, se je 22.000 vrnilo domu. Ostalo jih je 10.000. In Bog mu je rekel: »Še jib. je preveč. Pelji jih dol k vodi in preberi jihl Kateri bodo vodo pili s pripognjenimi koleni, naj gredo d6mu. Kateri pa bodo stoje iz roke, iz perišča pili, ti so junaki, z njimi pojdi v vojsko!« In ostalo jih je samo 300, ki niso pripognili svojih kolen. In Freiham je bil tak Gedeonov junak, ki ni pripognil svoje hrbtenice. Bil je neupogljiv. Rajni Se živi kljub temu, da je umrl, v spominu svojih prijateljev, osobito soborcev, dalje. Ne homo ga pozabili! Ob njegovi sveži gomili prisegamo: Hočemo po isti poti naprej, po kateri je on hodil, hočemo v istem duhu nadaljevati narodno obrambno delo, v kalerem je on deloval, hočemo hoditi za tistinia dvema zvezdama vodnicama, ki sta ljubezen do naroda in ljubezen do katoliške vere! Držati se hočemo Slomškovega gesla, ki še ga je tudi rajni držal in ki ga je tolikokrat naglašal: Prava vera vam bodi luč, materni jezik pa ključ do zveličanske na- rodne omike! Bog daj vrlemu možu večni mir in .pokoj, večna luč mu naj sveti!