Slovensko slovstvo. Pretres ^slovenskih beril za 3. in 4., 5. in 6. gimnazijalni razred", vredjenih po dr. Blei wei s-u in dr. Miklošie-u. Spisal prof. Raic. V novejši dobi so se glasovi javili o ,,slovniškoj sod-niji", kteri je vendar kmalu spodletelo , kar je vsak učen jezikoslovec mahoma po vsi gotovosti lehko prerokoval; vsej ne potrebujemo sodnije, temoč le učenja, in to učenja materinščine in jene podlage — staroslovenščine — ktere nobeden domačji pisavec ne sme v nemar puščati, in šče le po dognani ti nalogi se ima kniževniškega piseka lotiti, ter na rodovitno polje — med našince — svojo modrost sejati. Temeljito naučenje tega predmeta presija in razkadi vsako tenjo dvombe, ker le vednost sama stoji kor neukanljiv in nepristran sodnik na veličestnem sedeži gotovosti in nedvoj-ljivosti, in s takim je dolžen kniževnik se posvetovati. Znanost našega jezika ne veleva pisati dolgih, nespretnih ia nerazumljivih povedi, temveč prosto, gladko, prijetno in tudi ljudstvu pristopno. To nam posebno kažejo neprecenljive in premile „srbske narodne pesmi", kterih skladba in cela zvu-najna oblika ponujate z razumkom vred posnemanje; to terjajo tudi naši predragi ostanki, in to zahteva sveta staro-slovenščina, s kteroj je potrebno se vsakemu piscu bezpo-gojno posestriti. K toj imamo, hvala Najvišjemu! den de-nešnji dovolje sredstev in tudi vrlih moži, ki nam radovoljno svetujo, kode in kako. Pa resnično! lice bi nam morala sramote počrniti, ako bi nemarnjaki ostajali v tem predmetu, kteri so celo Nemci oberočkama obinoli, in iz njega nabirajo biserov za svoj jezik, ter ga po tem poti razkladajo. Jeli se tedaj ne sme od nas po vsi pravici terjati, da ravno ondi hodeči svojo nalogo rešujemo? Zato, mili slovenski brate! v imenu matere slave te prosim, uči se; vsej ti je Stvarnik prebrisano glavico podaril, s kteroj moreš svojim sorodnikom koristiti in je osrečiti. Toliko mimogrede o toj prevažnoj zadevi. Lotimo se sedaj predmeta, to je, pretresa omenjenih beril. Narpervo o berilih za 3. in 4. razred nižjega gimnazija. Berili, ki ju je vredil gosp. dr. Bleiweis, ste resnično knjig tako visoke vrednosti, da zaslužujete posebne pazljivosti in pretresa #). V berilu 3. so sostavki glede svoje notrnje veljavnosti vsi primerni učencem, iznemši menda članek: ,,Narava", za kteri šče je mladež v tem razredu ne dozorila, in drugo polovico knige, ktera se mi že skoro prelehka zdi. Berilo 4. je po mojem mnenji glede zadržaja prav dobro sostav-ljeno. Slovnica ovaja izurjeno pisalo v obema knigama; pa vendar so se nekteri zablodki vpletli, kterim smo dolžni korenje podsekati in je izkrčiti, pa bez vse strasti in pri-stranosti **). (Dalje sledi.) *) Pri razvitku svojega jezika nam je treba pretresov, da se nam ne bi počele podkradati tako gnjusne in nesnažne pošasti, kakor se, žalibog! godi pri naših sosedih, ki bi nam materinsko svetinjo grdile in oskvrnovale. Pisatelj. **) Visokoučeni gosp. profesor v Marburgu nam je že davnej poslal pričujoči sostavek, naj bi ga natisnili v „Novicahu. Radi smo se udali željam tem in natisnili spisek natanko tako, kakor smo ga prejeli, čeravno je tudi naše lastno delo na rešeto vzeto; vemo pa, da le iz blagega namena. Opazk mu ne bomo nobenih 102 dostavljali, ker pisava beril je misel naš a 5 naj se cuje sedaj tudi druga; zastran une in te naj sodijo Jbravci sami in kar je bolje, naj obderže pisatelji slovenski. Ce bi se spustili v pravdo tu in tam, bi je ne bilo lahko konec, in kdo bi razsodil, da bi bilo vsem prav? Le to, kar se tiče zapo-padka beril, omenimo memogrede , da nam je slavno c. k. mi-nisterstvo nauka predpisalo, kakošne verste članki naj se vzamejo v vsako berilo, in da so nam bili v izgled ceske, horvaške in nemške berila. Vredovali smo pa berili vsled mi-nisterskega predpisa potem tako, da smo zbirko napravili slovenskih naj imenitniših pisateljev. Ako se pogreša v njih kakošno slavno ime, nismo tega krivi, ako oni pisatelj ni spisal kaj tacega, kar bi za predpisano berilo bilo pripravno. Vred. 103 106 Slovensko slovstvo. Pretres ^slovenskih beril za 3. in 4., 5. in 6. gimnazijalni razred", vredjenih po dr. Bleiweis-u in dr. Miklošič-u. Spisal prof. Raic. CDaljeO Prilogi končavajoči na k, g spremenjajo pogostoma v 2. in 3. sklonu enojnega števila te črki v c, % pred e in v nekterih sklonovih pred l=y. Ta sprememba je ne po slovniškem duhu, ter se bori s sostavoj staroslovenščine, ker e zastopa v 2. sklonu aa, v 3. mm, kar se v srbskem skrčuje v o in v slovenščini celo v e in i nameščuje v dru-ževniku enojnega, v rodivniku, druževniku in mestniku množ-nega števila staroslovenski y, pred kterim k, g nikoli ne smeta v c, z prehajati; tedaj ne „dru-sega" IV. 7. ne pišočih" IV. 7, temoč vselej „drugega", „viso/nh" iz dru-gaago, vysokyih. Ta pisava je gotovo posneta iz govora, kteri se drzne okruljevati ne le glasnike, temoč tudi tihnike, česar nas Bog obaruj! in ta napačna raba ne ima oblasti podkopati predoslednega pravila in pobirati krivih navad; le blagine moramo med ljudstvom iskati! Zdi se mi, da je vsikdar na robe prilogom v 2. stopnji s končnico ak< ok, ek pristavljati eji, ejši, ši, ji, ker to ljuto rani pravilo velevajoče take končnice odmetavati in ej\ itd. koreniki prikladati; torej ne „gorkeje" IV. 2., „globo-keje" III. 131., „redkejši" III. 36., ampak „goršeu, „globši" ali ,,globljeji" in „rečiši". Staroslovenec sicer ne izpušča vsikdar teh končnic , vendar je spremenja v odgovarjajoče , nebne: globočaji, ker pa je to nas izumrlo, smo dolžni se rečenega pravila držati. V tema beriloma se dostikrat izpahuje r, če se pred e dva tihnika nahajata, kterii zadnji je r: „čeda" IV. 1. namesto „čreda". To je vlastnost le nekterih našincov ščr-bečih domačjo svetinjo, in protislovi slavenščini. / se skrbno devlje na mesta, kder je neorganičen in ne ima nikake pravice, temoč le nadleguje in pači: ,,ojster" IV. 16., „ogrinjalo" 17., „knjige" 18., „začenja" 43., „ja-gnjiče" 48., „proklinjatiu 48., „gnjezdice" 46., „severji" 70., „plajšček" 74., „biserjev" 75., „gnječa"75., „vogljat" 75., „lešnjik" 76., „plesnjina" 82., „gnjijoč" 102., ,,ploš-njat" 106., „spominjati" III. 3., „angelji IV. 145., „pri-vesljati" 154., „prihodnje" 158., „gojzd" 1., „razujzdanost" 123., „taborja" 157., „mramorjev" 82., „lovorjem" III. 17., „iz suknja" 24., „rešnje" 181., ,,nježna"3., „z vrečji" 57., „sokolji" 4., namesti: „oster", „ogrinalo", „knige" #), ,,za-čina", ,,jagniče", „prok!inati", „gnezdice", „severu", „pla-šček", „biserov", „gneča", „oglat", „lešnik", „plesnina", „gnijoč", „ploščnat", „spominati", vangeli", „priveslati", „prihodno", „gozd", Razuzdanost", „tabora", „mramorov", ^lovorom", „iz sukna", „ res no", „nežna", „z vreči", „so-koli". Razlogi: „oster" iz korenike os, končnice er s vstav-kom blagoglasnega t, dakle ne „ojster", temoč „oster", „ogrinalo" iz gr, odtod glagol druge vrste gr-no-ti, s predlogom „ogrnoti", ocod vršivnik ,,ogrinati" s vstavljanjem i v osnovi in veznici a nam. o. Ja se le prilaže glagolom 5. in 6. vrste, kteri iz 4. prehajajo: „stvoriti", „stvarjati"? ^polniti", ,,na-polnjevati", tedaj tudi napačno „začenja" itd. — „kniga" od kit in iga, primeri „tol-iga", „veriga", „ja-gniče" od agn ali jagn; ker staroslovenski "Jj = e samo s prostim e v pisavi nameščujemo, moramo pisati ,,gnezdice", „nežna"; kder se v staroslovenščini po r nahaja ^, se v novoslovenskem nikoli ne ima v drugem in sledečih sklonovih j prilagati, tedaj ne „severji", „biserjev", „taborja" itd.; *) V poslednjem listu je v tem članku na str. 102 v 11. versti od spodej po tiskarski pomoti odletela poslednja cerka i namesti vmesne j; namesti knjig naj se tedaj bere knigi. Vred. „plašček" od „plahta", dakle krivo „plajšček"; „gneča*- od gnetmja, tedaj „gnetja—gneča"; „gnijoč" od gni; „6glat" od „6gel" (starosl. 6g-l#)inat, e = % se izpahuje; „lešnik" iz priloga „lešen" in končnice ik, kor krstnik; „angel" od „angel-us" z odvrženjem latinske končnice; „plesnina" iz plesen in ina; „prihodno" iz hod in en, tedaj „prihodno" in ne iz prisvojivnega nji; ,,sukno" kor lokno, platno; „vreči" iz rr, odtod glagol „vreti", deležje preteklo trpivno „vret" s samostavniško končnico je, dakle „vretje" — „ vreče"; „sokol^" staroslovenski, tedaj ne „sokolji". (Dalje sledi). 110 Slovensko slovstvo. Pretres ^slovenskih beril za 3. in 4., 5. in 6. gimnazijalni razred44, vredjenih po dr. Bleiwei s-u in dr. Miklošič-u. Spisal prof. Raic. (Dalje.) Sopet na drugih mestih, kder se nikako / ne sme zanemarjati, ga dostikrat pogrešamo: „prijatel" IV. 6., ,,vklub'v 10., „poslednic" 103., „kropelu 188., „zibelkau 144., ,,carau 15., „pustinau 4., „kaplicau 170., namesti „prijateJj, „ukljub", „poslednjiču, „kropelj", „zibeljkau, „carjau, ,,pustinja",,.kapljica". Razlogi so poznani. Tu samo napomenem ,.k rope lj" in „pustinjau; v novoslovenskem smo do seh dob prece dosledno pisali pri samostavnicih ženskih v prvem sklonu na Ib in v drugem na i 1 j: „kropelju, „pogibelju, drugi sklon „kopeli", „pogibeli", tako tudi „povodenj", povodni" fpa ne, kakor naši sorodni sosedje ,,pogibelji") ra-zvun „miselu, „žival", kar se ima naši nedoslednosti pripisati; „pustinja" iz pust in ynja, pa ne ina, ker inaci bi se glasilo „puščina", primeri „družina"; vsled tega tudi krivo „luskinau III. 8., namesti „lušcina" Ako smo dosledno pisavo še iz sk in stj sprejeli, je dolžnost se tega v vseh primerljejih trdno držati, tedaj ne „spušeno"4., „nalaš"4.? „keršanski" 16.? „blišeč", „pre- bivališe44 20., ,,dvorišeu 24., ,,česen44 25., „maševanje44 109., rpušica44 III. 61., „še44 3., temoč „spuščeno44, „nalašč44 (od last in to od vi a s t) .... „maščevanje44 od mest, „šče" (od ješ ce pokrajšano); vsej šče Prekmurci, ktero Slovencem orištevamo, tudi ešče govorijo. Drugi primeri so bravcu jasni. — Tudi se bere šč namesti cz=:c, ki je iz tj nastal, ne tedaj ,,sveščenik44 III. 174., ampak „svečenik44 iz s vetjem* k. Sč se nahaja namest st v besedi ,,razraščen44 lil. 9. namesti ..razrasten", ker glagoli prve vrste prilagajo končnico trpivnega deležja n z veznico e na koreniko: rast-e-n, tudi ne „zanešen44 IV. 115., temoč ,,zanesen", jen nahajaš le pri glagolih strte vrste in odtod ,,puščen44. Gostoma se piše v namesti u: ,,vljovljen44 IV. 3., „vkljub44 10., „vžganu 19., „vspeh44 160., „vdarjajo44 III, 123., užitek44 IV. 26., bolje: ,,ulovljen44, „ukljub44, „užgan44, „uspeh4t, ,,udarjajo", ,,užitek44. Na drugih krajevih pa nahajamo u namesti v: „europejskiu IV. 5. (celo Srbovi pišejo Evropa), „ustajajo44 42 , ,,uzrok44 45., „Urban44 184., „duri" 88., ,,uzor44 124., .,ustanoviti44 III. 1., „uzvišenost44 25., „skrunitiw4 27., ,,utelesiti44 124., ,,Paul*4 151., namesti „evropejski44, ostajajo44, „vzrok44, „Vrban", „dveri44, „vzor44, „vstanoviti44, vzvišenost44, „skvrniti", „vtelesiti44, „Pavel44. Al z je hrvatski; česar ne imamo posnemati, temoč v vz spremenjati. Ker dvoglasniku au , eu Slovenec ne pozna, ja nameščuje s ai% ei\ tedaj „Pavel44, „Evgen44. V se tudi včasih izpušča: ^zrastejo44 IV. 107., „zvišuje44 132., „nazočenje44 lil. 180., namesti „vzrastejo44, „vzvišuje44, „navzočenje44. V se nekekrati stavlja namesti a-o-u , kteri moramo vselej dosledno z o pisati: ,,tisuč44 IV. 1., „sužnost44 4., vtuga44 6., „mučen44 11., ,,trenutek44 45., ^perutnice44 51., .,minul44 79., „luka44 III. 44., namesti „tisoč44, „sožnost44, ,,toga44 itd. Ako od sobrato v jemljemo besede, smo dolžni je v slovensko sostavo spraviti. Tudi a se nahaja namesti navadnega o: „unkraj44 IV. 12., „Bulgare44 171., namesti ,.onkraj4*, ..Bolgare44. (Dalje sledi.) 111 Slovensko slovstvo. Pretres ^slovenskih beril za 3. in 4., 5. in 6. gimnazijaln1 razred", vredjenih po dr. Bleiweis-u in dr. Miklošič-u. Spisal prof. Raič. Namesto er se včasih devlje ar in ril, kar je iz napačnega govora posneto: „kardelo" IV. 4., „parst" 88., „rudeč" 15., „rujaveu 42., „druhal" — bolje: ,,kerdelo", ,.perst", „erdeču, „erjaveu, „derhal" (^ce nam „krdelo", „prst" mrši). Vsej štajerski Slovenec tako golči in starosloven- sčina veleva. Po mehkem tihniku C se dostikrat piše o namest e : ..mescov" IV. 2., „tujcov" 29., „poslancov" 93., namesto: .,mescev". „tujcev", „poslancev". Naroda nikoli ne slišiš govoriti ..solnco", ,.srdco", temoč vselej „solnce", „srdce", kar dovoljni dokaz daja, in berili večkrat javljate e: „strel-cev" IV. 11., „bravcev" 21. V se pred o na početku večkrat postavlja: „vogel" IV. 4.. „vogeljc" III. 6., namesto „ogel", „ogljec"; indi pa se tudi odmetavlje : „ožji" IV. 123. Mislim, da bi se temu v odpovedali, kor smo pri v pred u: „vučiti" namesto „učiti" učinili, ker inači šče bi sčasoma pokušavali pisati: von, voče, vosel, — vsej dravski Poljanec tako golči. Ne zdi se mi zelo spretna pisava: „vsim" IV. I. 7., 7,o'ginj" 1., „skušinj" 2., „prošinj" 18., „pristojin" 41., „sti-rih" 40., „čimur" 48., „bolezin" 181. (2. sklon množnega števila) namesto „vsem", „ogenj", „skušenj", ,,prošenj", ,,pristojenu, „štirehu, „čemur", „bolezni" (od bolezen). Usta prostega Slovenca šče so v teh primerljejih ohranile e, posebno pri zaimenih, in i pisati v mestniku enojnega števila je pogreška proti sklanjanju. Dostikrat se glasniki izpahujo, do česar nikake pravice ne imamo: „nakvalo" IV. 2., „kladvo" lil. 186., ,,kam-nja" IV. 3., „prijatlica" 17., „mesična" 33., „postljica" 50., „palc" 55., „zedinva" 133., „v golžnu" III. 7., „pšica" 177., „božec" 177. namesto „nakovalo", „kladivo", ,,kamenja", ,,prijateljica", „mesečina", „posteljica", „palec", „zedinjeva", „v golžunu", ,,pušica", „ubožec", zakaj „božec" ima sovsema drugi pomen. Tako nam je ne dovoljeno delati z jezikom imajočim železna pravila , od kterih ne bi ne za las smeli odstopati, ker inači bi sčasoma s samimi tihniki govorili (kar se že skoro v nekih krajevih godi) , in tako premilo blagoglasje uraževali. ,,Sončen" se večkrati bere namesto ,,solnčen", vsej Sta-roslovenec piše sl^nbce in celo Latinec sol , — kako pravico pa mi imamo / izpahovati? „Starašina" IV. 60., namesti „starejšina"; ti samostavnik gotovo iz druge stopnje in ina sostavljen nikoli ne more a namesto e postavljati. ,,Kmali" in „kmalo" se večkrat potrebuje namesto pravilnega „kmalu"; to narečje je sostavljeno iz predloga k in tret- *) Povsod prosimo popraviti v tem sostavku poprcjšnih listov rabljeni namesti v namesto, ker gospod pisatelj je to okrajšano pisal „nam.u — mi pa smo prezerli današnjo gosp. pisateljevo opazko in smo besedo izpisali po svojem, ker predlog na ne terja le edino 4. sklon, temuc tudi 5. — To in uno je tu pravilno. V gosp. Metelkovi slovnici stoji „n ame s t gu, v gosp. Potočnikovi le namest. Toliko imamo pisav j vsaka ima svojec pravila. Lahko je tedaj v takih spisih se zmotiti. Vred. jega sklona nedoločivne oblike s končnicoj w, tedaj „kmalu". Po č se o piše v besedi „pečovje" IV. 124. namesto „pe-čevje". Mehki tihniki za seboj ne podnašajo o razve nosni: „pisoč". — V mestniku enojnega števila se po tihnicih c, č, ž, š, j ne stavlja pravilno /", temoč tudi u: „na bojišču" namesto „na bojišči", čeravno naši spomeniki imajo vselej i in naše nepokvarjeno ljudstvo celo po drugih tihnicih tudi i govori; u je nepravilnost iz hrvatskega preseljena. „Tica" IV. 35 pogreša p, kteri je koreničen. „Izpolniti" III. 8., „vspenja" 8., „lezti" 28., „možki" ,,društvo" 32. se upira doslednoj pisavi; edno moramo pri-gerliti: piši, kakor govoriš, ali pa: piši za oko, govori za uho; ker, ako pišem ,,Iezti", doslednost veleva pisati: „vzpina" „družtvo", česar se večina učenih piscov derži. — Namesti *) III. 17. ne velja, ker ti predlog je sostavljen iz na in mesto v strtem sklonu, kder srednja nikoli ne imajo /, temoč o, torej „namesto". Ako pišemo „storiti" III. 24., moramo tudi „trdo" rabiti, če pa ,,tvrditiu III. 34., smo tudi dolžni i? ohraniti v besedi „stvoriti". Ne vem , v kterem kotu slovenske zemlje golčijo : ožo plesti, do sedaj le poznamo „ože" srednjega spola; ne pa ženskega kakor se bere v III. 28.; to spomina na tiste, ki pravijo „sovražtva". Narečje „siloma" lil. 188. se nikakor ne more odobriti, temoč le „si!ama", ker le možki samostavniki prilagajo orna: „mahoma", ženski pa vselej a m a. (Dalje sledi.) 115 119 - Slovensko slovstvo. Pretres ^slovenskih beril za 3. in 4., 5. in 6. gimnazijalni razred", vredjenih po dr. Blei wei s-u in dr. Miklošič-u. Spisal prof. Raic. (Dalje.) Lepo bi ustregli slovenski skladbi, če bi zapustivši rabo glagolov dovršivnih v deležji sed. delavnem: „rekoč" IV. 36. preselili v deležje preteklo delavno I. in pisali „rekši"; o toj reči grešijo mrzko tudi novejše slovenske slovnice. — „Ko je enkrat eden jegovih učencov III. 23." „en malo" III. 24. je mrzko po nemškem zakroženo in nehotice spomina na Kremplovo slovenščino. Ravno tako je čalarno brati: „v kratkih iz prostega suknja storjenih hlačah" III. 24., suknja pri nas pomeni že sošito obleko, „hlače storiti" ne gre, temoč „hlače sošiti". „Ondanji" IV. 13. ne pomeni „der dortige", temoč „der damalige", ker ondi — damals, in ondi (e) dort. — Namenivnik v slovenskem vselej poleg sebe hoče pri prehajavnikih namesto 4. sklona rodivnik, tedaj ne „ide podpirat rusko armado" III. 14., „prihaja svoje mlade pitat" IV. 50., temoč „ide ruske armade podpirat", „prihaja svojih mladih pitat"; inači pisati je gnusen germanizem in ovaja nepoznanje slovenske skladbe in ljudstvo tako govoreče je ostrupeno z duhom tujega jezika; tudi spomeniki le rodivnik zagovarjajo. „Zivotovlastnost" III. 15. namesto „robstvo" se ne sme slovenskemu slovarju vverstiti. „Mesena poltenost" III. 22. je nadpolnek, ker polt ravno toliko pomeni, kor meso, zadosti je že „poItenost", ravno tako je napačno „ves mirni svet", ker mir zz:svet. Do sedaj smo tuje imena slovenski piše x nameščali s ks „Kserks", pa ne „Xerx" III. 47. Mi ne poznamo v slovenskem drugega prisvojivnega sklona, če ne pri njem priloga, kakor Nemci, temoč le prisvojivne priloge, s tem menje rodivnike s predlogi, krivo tedaj: „cara ljubljenec" IV. 18., „vaja telesa" IV. 177., namesto „carjev ljubljenec", „te-lesna vaja" in več enakega. „Od tukaj" III. 177. preko-redno po nemščini smrdi, kakor tudi „od tam" III. 71. namesto „odtod", „odondot" ali „odonod". „lzzuj" III. 183. namesto „zuj" ali „szuj", ker ti predlog pomeni doli, pa ne iz. Ušesa zelo rani poved: „potlej se znamo dalje raz-govarjati" IV. 37. namesto „moremo", ravno tako „znabiti" IV. 47. namesto „morebiti"; Slovenec je dolžen razločevati znati od moči. Zborne imena se ne devljejo v množno število, tedaj ne ,,oboroženi s kopji" IV. 38., temoč „s kopjem". Številnice izključivo do pet ne stavljajo nasobe v drugi sklon, napačno je tedaj „štiri naših prativcev" IV. 39., namesto „štiri naše prativce". Glagol osupnoti je nepre-nehaven, tedaj krivo: „izraz boga je osupnil vse" IV. 42., namesto „nad izrazom božjim so vsi osupnoli. De ca je zboren samostavnik in se sklanja kakor riba le v enojnem številu, ne tedaj: „svoje deca podučuješ" IV. 43., temoč „svojo deco". Nepravilna je druga stopnja v stavku: če svetlobini žarki iz tanke v bolj gosto ali iz goste v bolj tanko stvar prehajajo IV. 128. namesto „v gostejšo, „v t en so". Slovenski skladbi ne zadovoli poved: „spati se pripravljamo" IV. 130. namesto „spat". „Da se skažem" IV. 159. namesto „da se poslavim, poveličam". Davno smo že zavrgli nespreten vkup, noter, vun itd. priti, pa ukljub temu šce se je ta pogreška vrinola: „vkup prišli" IV. 166. namesto „sošli". Te berili donašate tudi obilo tujih besed, kterih se lehko ogibljemo: „nebogljen" III. 3., „porajtal" 23., „barka" 23., „pobara" 179., „muzika", „malarija" 124., „kaos" 125., „verz" 127., „špranja" 132., „krote" 134., „zabasan" 133., „aldovati" 182., „štirne" IV. 2., „harmonija" 46., „heroj" 156., namesto pravih slovenskih: „nepošlusen", „ne cenil", „ladja", „popraša", „godba", „slikarstvo", „metež", „stih", „pokinja", „krapavica"v, „zakladen", „darovati", „vodnjak", „soglasje", ,junak". Če je drugi narodi potrebujo, s tega ne sledi, da bi tudi mi morali tuje perje na se vesiti, dokler svoje lastno imamo. Menije rajši domačji pšeničak, kor tuji ovsenjak. Vprihodnič se hočemo teh zablodkov ogibati in po besedah Jeremija samostanca svoj „sl o vesni od bogastvor-jen jezik" lepo v domačjem duhu naobraževati. (Dalje sledi.) 127 Slovensko slovstvo. Pretres »slovenskih beril za 3. in 4., 5. in 6. gimnazijalni razrcdu, vredjenih po dr. Bleiweis-u in dr. Miklošič-u. Spisal prof. Raič. (Dalje.) Berilo za V. gimnazijalni razred , ki ga je izdal gosp. dr. Miklošič, je sovsema prikladno, razve morebiti nekih pisem, ki se na početku nahajajo; taki listovi po mojem mnenji ne imajo mesta v berilu za višji gimnazij. Berilo VI. obsega z večino sostavke iz zgodovine, rastlinstva, ži-valjstva, deloma tudi narodopisne, krasoslovne in nektere modroslovne spisove, le z redkimi pesmemi, ktere bi svobodno obširnejši prostor zavzimale, zlasti narodne. Jezik se mora v vsakem obziru imenovati izvrsten z veliko doslednostjo in pravilnostjo ozalšan; ker pa ničesar ni na zemlji popolnoma , so se tudi v te knigi nekteri zablodki vpletli, kterim smo dolžni v okom priti. Na več straneh berila V. in VI. se v besedi kamen po priloženoj končnici e izpušča. Ce bi ti e bil iz 2-a ali b-a bil povstal, ki se smelo to goditi, pa nikoli, kedar sta-roslovenski čisti e zastopa. Slovenec vselej pri nas pravi: kamenna miza. Ravno taka se godi z nosnim e = ^= &z=zen v besedi mesec, čeravno šče pri Goričanih krepko živi in ti ga v polni veljavnosti izgovarja: „dva mesen ca počakaj". Menim, da ne bi pogreška bila narodnih biserov, kteri šče kor stari veličestni spomeniki trdno stoje v govoru ljudskem, v kniževni jezik jemati, ter namesto mesca, meseca pisati. Prigovor, da se v več kra-jevih mesc, mescov govori, ne podira mojega trjenja, ker v pisavo imamo pravilne in dobre oblike sprejemati iz ust narodnih, ne pa tistih, ki nam pretijo sčasoma vse glasnike pogoltati. Kar je dobrega, ohranimo! Hrvatski in neorganiški je pisati nosni