16. številka. Trst v soboto dne 16. januvarija 1904. j;dho«xj;5f Tečaj XXIX Izhaja vsak dan Judi ob net. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. 0£la.»e ln naročbe sprejema uprava lista -Edinost", ■lica Molin piccolo stv. 7. — Uradno ure od 2 oop. do 8 zvečer. Osne oglasom lb atotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TKF.KFOV ;tv. STO. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V" edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto kron. pol leta 12 icrcn, 3 mesece- 6 ktfćđ. Na naročbe brez doposlane naročnine S3 apiavu ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nsfrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12 eriutnf mladega hrvatskega skladatelja ]. jVtandica v £ j ubijani. (Telefoničao }>ororilo.) LJUBLJANA 15. Opera >Petar Sva-čic« od Josipa Mand ća, ki ee je uprizorila danes v gledal šču, natlačenem z odličnim občinstvom in ki se je pričakovala z veliko napetostjo, je vspfla popolnoma. Operi in umetnikom ee je burno odobravalo. Takoj pri pr logu, katerega je pel bariton, g. Angeli z velikim občutkom in s polnim glasom, ter prav tfektno končanem, je občinstvo burno ploskalo in zvalo Mandića na eder. V 5. prizoru I. dejanja, t. j. v četve-r ospe v u (Kraljica — primadona Skalova, Kralj — g. Orželski, Vuk — g. Angelij, Djed Hrvata — g. Pastewaki), je pozvalo občinstvo pevce štirikrat na oder in opetovano klicalo skladatelja, ki ee pa ni pokazal. Koncem II. dejanja, ki se končuje z mešano bojno pesmijo, je občinstvo navdušeno klicalo skladatelja, kateri ee je rmral odzvati »plesnemu zahtevanju in se je pokazal na odru. kjer so ga pevci vzdignili na ramena. Izročen mu je bil venec in palma, oboje s hrvatskimi barvami. Venec je od ljubljanskega trgovskega društva »Merkur* a palma od I-itranov. Na traku palme je bil napis : »Istrani svome zemljaku«. Intermezzo je vspel izborno in živa slika se je morala ponoviti. Zelo se je dopadla arija kraljice. Na koncu opere, kjer Petar Svačić toži radi nesloge Hrvatov, je pel g. Orželski posebno z občutkom a primadona je briljirala se svojim simpatičnim glasom. G. Paato\vski razpolaga z močnim glasom. Epilog je ravno tako dobro vspel, kakor Prolog. Občinstvo je koncem opere klicalo na od€r MandiVa. Vsa čast gre režiserju, gosp. Dragutino-vichu in dirigentu, gosp. lienišeku, ki sta častno izvršila težki svoji nalogi. Med občinstvom je bilo mnogo odličnih hrvatskih gostov. Iz Zagreba je piišel glavni »Obzorov« sotrudnik, g. dr. Heimerl a iz Istre gg. Spinč č, Kurelič, dr. Dinko Trinajst <•' in mnogo drugih. Seja proraitčunskega odseka avstrijske delegacije. (Brzoirvno poročilo.) DUNAJ 15. Odsek je zapričel podrobno razpravo o rednem vojnem proračuni in je vsprrjel naslove 1. do 15. Tekom debate je vojni minister pl. P.treich pobijal krivo ume-vanje, katero je vojni ekspoze vzbudil v ogr- ski zbornici in je povdarjal, da je — kakor je to že ogrski ministerski predsednik pojasnil — razlagal armadno vprašanje z vojaškega stališča. On ni nikakor hotel dotikati se državnopravnega stališča Ogrske in madjar-skega državnega jezika. Na neko vprašanje deleg. Sollingerja glede dopuščanja aspirantov za £kadetne šole odgovarjal je vojni minister, da se je 1. 1903 oglasilo kompetentov več, nego je bilo prostorov na razpolaganje in da ee je radi pomanjkanja prostorov moralo odkloniti celo 90 takih, ki so napravili skušnjo z dobr'm vspe hom. — Na neko vprašanje del. Derschatte glede vojaškega kazensko-pravdnega reda povdarjal je vojni minister, da že odkar je nastopal svojo službo kakor minister neprestano teži za tem, da bi se čim prej rešilo to vprašanje. Zadoščenjem mora omenjati, da so z jednakimi idejami navdahnjeni tudi vsi ostali kompetentni faktorji. Odsek je vsprejel redni vojni proračun. Tekom debate je izjavil vojni minister, daje popolnoma neosnovano, da se je znana naredba proti sodelovanju neaktivnih častnikov pri protidvobojni zvezi, nalašč toliko časa zadrževala, dokler je bila vsprejeta predloga glede povišanja rekrutnega kontingenta. Glede znane takozv&ne jezikovne naredbe izjavil je vojni minister, da neznauje nemškega jezika pri povišanju moštva v podčastnike ne tvori nikake zapreke ter da se morejo predvsem upoštevati faktorji kakor značaj, zavest o dolžnostih itd. Pri dalje službujočih pcdČast-nikih pa Be mora iz umevnih razlogov zahtevati v gotovej meri znanje službenega jezika in res Be podčastniki, kateri namerujejo službovati preko dolžaega časa, trudijo, da si osvoje znanje službenega jezika. Sekcijski načelnik vitez Rockenzaun je podal razoa pojasnila glede preskrbljevanja vojske in je zagotovljal, da se vojna uprava po svojih močeh trudi, da po upoštevanju poljedelskih producentov podpira prebivalstvo ter je poročal o tozadevnih korakih vojne uprave. Resolucije, katere je stavil pododsek o zadevi preskrbljevanja vojske je odsek vsprejel z raznimi spremembami priporočenimi po vladnih zastopnikih. Načelnik Barareither je vprašal ministra, v katerem stadiju se nahaja vprašanje prepovedi gradnje glede gradu v Tridentu in je opozarjal na to, da so dotične omejitve gradnje škodljive razvoju mesta. Govornik upa, da vojna uprava v tem vatreže upravičenim željam tamošnjega prebivalstva. PODLISTEK. 8 Nekaznovano hudodelstvo. Spisal I. S. 1> r e n o v. II. Pri Kovačevih jih je bilo: dve sestri, mladoleten brat in mati, stara, godrnjava ženska, ki jc ves dan posedala na peči, prigovarjala in godrnjala. Kmalu je jela kazati antipatijo proti Ani. Gledala jo je dolgo, dolgo, in delala nezadovoljen obraz. »Eh, Franc. Franc !« je vzdihnila. »Slabo si izbral !« Franc se je ozrl na Ano, ki je zardečila, kakor da res premišljuje o njenih besedah. > Zakaj ?« je vprašal Franc staro. »Koga! To je nihče, pa ne za gospodinjo ! Saj še sklede ne more prinesti na m zo, pa ti bo kaj koristila!« Ano bo te besede vgriznile v srce, ali sklenila je pokazati, da Be stara moti. Vstajala je še bolj zgodaj nego doma, se bolj je hitela z delom in pozneje odhsjala spati. Gledala je na vse načine, da bi ugajala stari Ali čim bolj se je trudila, tem bolj je bila stara nezadovoljna in sin je začel pritrjati — materi. Mlajša sestra, precej lepa punica, a<-je rada ukvarjala z njo in dobro sta se sprijateljili. Njej prvi se je potožila Ana zaradi stare. Ona pa je kimnila z glavo in mahnila z roko. »Le počakaj, Ana, je dejala, to ni še vse skupaj nič. Le zapomni si to. Ti še ne poznaš Franca. Še britko boš jokala, da ei prišla v to hišo, kakor sem tudi jaz že večkrat , da moram biti priklenjena v tej hiši.« Ana ni verjela tem besedam; zdelo Be jej je, da zveni iz njih krivično sovraštvo. »...Sicer pa, je nadaljevala sestra Fran-cova, jaz ne bom več dolgo tukaj. Še teh par mesecev in potem bom polnoletna, pa pojdem. Komaj čakam«. Ana je razmišljala o teh besedah, a še je bila uverjena, da niso pravično govorjene. Saj Franc je bil tako dober ! Rad se je pogovarjal žnjo, prijazen je bil, in ničesar ža-lega jej ni še rekel, še manje storil. Bila je ponižna dušica, zadovoljna z vsem, brez vsake življenske taktike. Ali ravno takšne ženske živijo najslabše. Če jo kregaš, te pogleduje proseče, če si jo branil, si ti bo še nastavljala in ne bo imela ne lastne volje ne ponosa. In res je kmalu prišla prilika, da se je Franc pokazal v pravi luči. To pa je prišlo tako-le. Odšel je bil v Kimovčev hlev in zapre-gel vola. Bila sta lepa, rejena rmenčka, da 7z ogrske zbornice. 'Brzojavno poročilo.) BUDIMPFŠTA 15. Zbornica je prešla na dnevni red, t. j. v nadaljevanje splošne razprave o predlogu, tičočera te rekrutnega kont'ngenta. Posl. Samuel Bakonvi je polemiziral z včerajšnjim govorom , ministerskega J predsednika, cziroma najnovejšim govorom l vojnega ministra in je zagovarjal ogrske zahteve na polju vojnih stvari. Posl. Bakonvi je odklanjal predlogo. Grof Albert Apponyi se je bavil z dogodki v avstrijski delegaciji in je protestiral proti dotičnemu sklepu glede vladarjevih ma-jestetnih pravic kakor tudi proti absolutističnemu umevanju istih. Govornik je obsojal ministrovo izjavo, da se da premeščevanje madjarskih častnikov k ogrskim polkom le zelo omejeno izvesti. Nadalje je govornik pobijal izjavo vojnega ministra glede neobhodne potrebe jed-netnega armadnega jezika. Apponvi je trdil, da je med izjavami vojnega ministra in pro-gramatičnimi zahtevami liberalae stranke široko zevajoč prepad. Avstrijska delegacija da je imela pač povoda v to, da je z odobravanjem odlikovala ministrova izvajanju ; do-čim ne morejo ta izvajanja pomiriti ogrskega državnega zbora. Grof Appoavi je slednjič poživljal vlado, naj z dejstvi razprši tmino na polju vojaških reform. Ob3trukcijo pa je govornik opominjal, naj ne ovira rednega delovanja zakonodaje, da bo moglo reformno delo nadaljevati. Grof Apponvi je zagotavljal, da stopi v prve bojne vrste, ako vlada ne izpolni v programu storjenih obljub in ako se reforme ne izvedejo v pravem duhu. Ministerski predsednik grof Tisza je zavračal opazke grofa Apponv-ja, ticoče se zadnjega govora vojnega ministra v avstrijski delegaciji, katerega so on (Tisza) in avstrijska delegacija kljubu nesoglasja ugodno vsprejeli. Povod temu je dejstvo, da se dotični govor ni bavil z državnim pravom, marveč izključno z vojaškimi vprašanji. Tisza je prečital izjavo vojnega ministra, podano v današnji seji avstrijske delegacije, v katerej pravi vojni minister, da spoštuje pravo in zakonitost v Ogrski. Ta izjava vojnega ministra, da je popolnoma korektna. Govor ministerskega predsednika bil je večkrat prekinjen po odobravanju desnice in oporekanju opozicije. Zbornica je vsprejela predlog, glede podaljšanja zborničnih sej za jedno uro. Prihodnja seja bo jutri. Be je Kovač kar naslajal nad njima, ker sta bila vredna tri Bto. Stari je gledal skozi okno in ni vedel bi-li se čudil ali jezil nad tako predrznostjo, da mu odganja vola, ne da bi bil prej kaj vprašal. Kaj pa, ko bi ju fant ne hotel več prignati nazaj?! mu je šinilo v glavo in že je hotel teči in mu prepovedati. Pa otreBel se je ce misli in ga pustil. Franc je res mislil cd kraja, da vrne vola, ali ko ju je medpotoma še bolj ogledoval in videl, kako dobro vozita, ga je premagalo poželenje. »Saj je vseeno, si je mislil ; kar je njegovo je tudi moje« in namesto, da bi ju gnal domov, ju je zaprl v svoj hlev in je veselo prikorakal v hišo. Stari je čakal do večera, a ko je videl, da le ni volov, se je prikral v Kovačev hlev, odpel ju in odvel domov. Franc je šel slučajno ven in je vjel z očesom samo še dva repa, ki sta tudi izginola. A zdelo se mu je kakor da mu ju je stari vkral. [Spustil se je za njim in zavpil: »Zakaj si pa odvel vola ?« »Zato, ker sta moja«, je odgovoril Ki-movec flegmatično in gladil vola. »A tako ! Jaz pa mislim, da je vseeno, če sta v mojem ali tvojem hlevu«. Na to eta se zbesedila tako silno, da je Položaj v vzhodni Aziji. Brzojavno poročilo.) LONDON 15. »Standardu« javljajo iz Odese: Porta je odklonila nujno prošnjo ruske vlade za dovoljenje prehoda crnomorske mornarice skozi Bospor in Dardanele. NEW-YOKK 15. (Vest Reuterjevega biro a.) Brzojavka iz Petrograda trdi, da se je izrazil car o novoletnem vsprejemu v zimski palači, da zastavi ves svoj vpliv, da be ohrani na skrajnem vztoku mir. \VASHINGTON 15. Japonski poslanik je sporočil državnemu tajniku Hava, da odklanja odgovor Japonske vse ruske predloge in da so japonski protipredlogi takega značaja, da so nesprejemljivi, radi česar da se v Tokiju zelo pesimistično sodi o položaju. NVASHINGTON 15. Odseka za zunanje zadeve senata in državnega zbors. sta sklenila predložiti osnovanje konzulatov v Muk-denu in Antungu. LONDON 15. Reuterjev biro poroča iz Ne\v-Yorka : Japan je pri nekej firmi v De-trois, katera ima premogovnike v bliž ni Nor-folka (Virginija) naročila 40.000 tonelat »bo-I eaontos« premoga. SUEZ 15. Japonska vojna ladija »Ka-suga« je od tukaj odplula na morje. Vojna ladija »Nisshin« pa se preskrbljuje s premogom. VLADI VOSTOK 15. »Vostočnemu Vjestniku« brzojavljajo iz Moji, da eta dva 1 trgovinska parnika, ki sta bila za danes ali jutri od tam pričakovana v Vladivostoku, dobila nalog, naj ne odplujeta. LONDON 15. »Reuterjeva pisarna« poroča iz Petrograda : Odgovor japonske na zadnje rusko sporočilo, kateri je bil dostavljen ruskemu poslaniku v Tokio, baronu Ro-senu, dostavi se v drugem izvodu po tukajšnjemu japonskemu poslaniku, ministru grofu Lamsdorfu. Brzojavne vesti. Reforme v Jlacedoniji. CARIGRAD 15. Ruski, francoz):i in angležki pomočnik orožniškega vrhovnega poveljnika dospejo v soboto semkaj. Ostali bodo kmalu sledili. Podpis ugovora z divizijskim generalom de Georgisom, ki bi se imel izvršiti v Rimu, se do sedaj ni izvršil, na čemilr j je kriva Turška. Podpis se ima izvršiti te dni. CARIGRAD 15. Niti Porta niti poslaništva še niso dobila potrdila vesti iz Sarajeva, da je 4000 Albancev zaprlo cesto iz Skadra v Prizrend, da preprečijo reformo orožništva. Kimovec slednjič zgrabil vile, postavil sa k vratom in rekel: »Na, pridi, če imaš korajžo!« V Kovaču je zavrelo, ko ga je zval na korajžo, skočil je in zgrabil za vile, ali Ki-movec mu jih je iztrgal in ga nčehnil z njimi po glavi. Franca je oblila kri. Mislil je zopet navaliti, ali stari je čakal pripravljen in Franc si ni upal. Toda vrelo je po njem, da se je tresel od jeze. Odšel je in prilomastil domov. Domači so bili vsi v sobi. Kakor ledeni so postali od strahu pred njegovo jezo. Ana je vzkliknila prestrašeno. Stara na peči pa se je veselila: »A, si dobil, si! Prav naj ti bo, prav!« »Molči, stara!«, je zarjovel Franc in si brisal kri. »Kaj:«, je vzrojila. »Jaz molčala! < > ja, če mi izplačaš moj del — osem stotakov«. »Kdo te pa je?«, je vprašala Aneta. Izprvo ni hotel odgovoriti, ampak je samo škripal z zobmi. Ko ga je ponovno vprašala, je zarohnel : »Kaj te skrbi !«, grdo fe pogledal, da jo je zazeblo pri srcu in pripravil roko, kakor da jo hoče udariti. Stara na peči je bila takoj pripravljena podpihati ogenj. »Le daj jo, Franc, le daj ! Saj ni za nič; celi dan je postavala to nič koristi.« (Pride se.) Kazsodba t Venezuelaiiski zadevi. KIM 1 5. Glasom vesti v liitu »Italie« sporočil je generalni tajnik Haaškega razso-eodišea italijanskemu delegatu senatorju Pie-rantoniju, da je z okrožnico pozval zastopnike veleed, naj se dne 17. februvarija zberejo v Haagu, da se jim sporoči razsodba v Venezuelanski zadevi. Delcasse in Nelidor. PARIZ 15. Po današnjem ministerskem posvetovanju je minister za vnanje stvari, Delcasee vsprejel ruskega poslanika Nelidova, s katerim se je zadržal v daljšem pogovoru. Francozka zbornica. PARIZ 15. Zbornica je razpravljala o interpelacijah, glede preiskave radi protizakonitega vstopa redarstva v delavsko borzo. Socijalistična poslanca Bagnol in Constant sta obsojala brutalno postopanje redarstva ter sta ojstro napadala redarstvenega predsednika. Poslanec Semhat (socjalist) je istotako protestiral proti izzivanju, katerega je zakrivilo redarstvo in je trdil, da niso bili delavci, marveč s:> bile druge osebe, ki so z balkona delavske borze streljale na redarje. Ministerski predsedn k Combea je opozarjal na nemire, provzročene po agitaciji proti uradu za posredovanje služb, v katerih nemirih je bilo več redarjev ranjenih. Preiskava je dognala, da so redarji vdrli v delavsko borzo se le tedaj, ko se je proti njim streljalo. Redarji pa so se brez povoda spozabili. Ako bi bili isti spoznani, poklicalo bi se jih na odgovor. Redarji ho spontanno vdrli v borzo, ne da bi bili dobili v to povelje od redarstvenega prefekta. Ministerski predsednik je izrazil obžalovanje, da redarstveni prefekt v seji mu-nicipalnega mestnega sveta, kjer so nacijo-nalisti napadali ministra za notranje stvari, proti tem napadom ni protestiral. Ministerski predsednik je zaključil z izjavo, da je vlada dolžna povsod vzdrževati re i, vendar pa bo skrbela za to, da bo redarstvo modro, zmerno in taktno opravljalo svojo službo. (Gibanje na razn h klopeh.) Držami zbor švedski. STOCKHOLM 15. Danes se je sestal državni zLor. Kralj je zopet imenoval dosedanje zbornično predsedništvo. Bolezen hanoreranske kraljice. GMUNDEN 15. Današnji biljetin o stanju hanoveranske kraljice zatrjuje, da bolj-šanje napreduje ter da je srčno delovanje povoljno, istotako je zadovoljivo tudi stanje telesnih moči. Bolezen nadvojvode Otona. DI NAJ 15. Korespondenčni urad \Vil-helm javlja: Nadvojvoda Oton, ki je po dolgem bolehanju zadnje dni okreval, je zopet obolel na influenci. Končan štrajk. 8TOCKLHOLM 15. Štrajk delavcev v luki, ki je trajal 10 mesecev bil je danes zaključen. Dr. Mer se obesa na ir.a Rezeka! i. Na Dunaju, 14. jan. Resnica je, kar je pisala »Edinost« nedavno temu. Res ga menda ni na kontinentu ministerskega predsednika, ki bi si bil zbral okolo sebe, in po vseh politično važnih točkah države toliko množico oficijoznih in na pol oticijozn;h »mož od peresa* kakor si jih ie znal g. dr. Koerber. In to jim morata priznati prijatelj in sovražnik, da se mučijo ti možje kakor najbolje vedo in znajo, da služijo namenom svojega gospoda in mojstra. \ rhni namen med vsemi temi nameni pa je — ohranitev ministerskega predsednika dr.a Koerberja. Tudi vi ste bili že konstatirali, da posebno glasen g. Koerberju na korist je postal list »Reichs\vehr«. Dokler je bil dr. Rezek aktiven minister-rojak za Ćeško, je bil ofici-jozno v oficijoznem novinstvu, da bi delalo neprilike češki državnozborski delegaciji, jako v navadi manever, da so dr.a Rezeka kazali v Oetrem navskrižju s češkim klubom. In na podlagi te premise so izvajali svoj zaključek, če^ : če že dr. Rezek, ta razsodni politik, prosvetijen mož in toli zvesti sin naroda češkega ne more priti v soglasje s češkimi poslanci, potem ni nikako čudo, da jim ne more ugoditi tudi dr. Koerber, da-si ima on tudi najpošteneje namene z narodom češkim!! S tega vretenca je metala svojo štreno te dni — po izvolitvi dr.a Rezeka poslancem v dežainem zboru češkem — tudi »Reichs--.vehrc. Vi ste morda prezrli ta članek. Nam se je zdel zanimiv in simptomatične važnosti. Ob čitanju teh izvajanj se nam je vrivala misel, da je dr.a Koerberja začela obhajati slutnja, da tudi njega — ako se ne prikop-lje do kakega pobotanja s češko opozicijo — polože na tisto pokopališče avstrijskih ministrov, ki mu pravijo — češko vprašanje. — Dr.a Koerberja obhajajo črne slutnje, on pa hoče živeti ! Ali, mesto, da bi iskal poti do poštenega lojalnega pobotanja — in ta pot vodi edino le preko pripoznanja, da je Cehom storil krivico z nasilno odpravo jezikovnih naredeb, in pa preko lojalne obveze, da hoče popraviti to krivico —, nadaljuje v svojih oficijoznih in poloticijcznih listih z dokazovanjem, da mu Cehi delajo krivico, da je njihova taktika zgrešena, da je marveč v njem, v dr.u Koerberju poosebljena edino možna, ker je resnično avstrijska politika, in da je zato on, dr. Koerber, jednostavno nenadomestljiv v sedanjih kritičnih časih. S temi dokazovanji Be trudi že omenjeni članek v »Reichs\vehrc, čegar tendencija se vrhovati v tem, da Blika ministra Rezeka kakor pravega mučenika trmoglavosti in in-transigence čeških poslancev. V živih barvah pripoveduje, kako je dr. Rezek veči del svojega ministerskega življenja preživel v brzo-vlaku, ki vozi med Dunajem in Prago. Naravnost občudovanja vredna da je bila njegova vstrajnoat, njegova potrpežljivost in njegova mirnost na pojasnjevanju vladinih namer in odpravljanju nesporazumljenj. Ali vse da ni nič pomagalo nasproti muhavosti izvrševalnega odbora mladoceške stranke. Ta natezanja nemškega glasila so smešna. Dr. Rezek ni stopil v minieterstvo Koerber-jevo kakor parlamentarec, ampak iz vrst birokracije. Temu dosleduo ni bil on zaupnik češke parlamentarne skupine, ampak — vlade. Tej poslednji se je zdelo potrebno, da ima posredovatelja med seboj in češko delegacijo. Dr. Rezek je prevzel to nalogo — če tudi očevidno nerad — gotovo zato, ker se je nadejal, da mu bo možno na tem mestu koristiti svojemu narodu. In pri tako lojalnem možu je bilo le naravno, da je lojalno vršil prevzeto nalogo, da je poskusil vse možno, da bi dovel do kakega sporazumljenja med vlado in Ćehi. Ako se pa hoče iz dejstva, da bi tolažil Čehe, izvajati, da je prek in prek soglašal z vladnimi načeli in potmi Koerber-jeve vlade — je to naravnost absurdno. Če govori »Reichs\vahrc, da si je dr. Rezek brez-vspešno prizadeval v izvrševalnem odboru mladoČ€Ške stranke, pa se more reči z absolutno gotovostjo, da so se kresale iskre tudi ministerskih posvetovanjih med dr.om dijake, zbrane okolu lista »C.lOBeHCKii Jyr» (Slovenski Jug), ki vstrajno delajo za jugoslovansko jedinstvo. Ponosno so razvili mladi srbski sokoli prapor svobode in kličejo druge brate po slovanskem jugu, od Triglava do Soluna, na delo za jedinstvo in sv«bodo. Sedaj so se obrnili do bolgarskih, hrvatskih in slovenskih dijakov s pozivom, da prihite v Beligrad na skupni Bhod jugoslovanskih dijakov, kjer bi ae posvetovali o delovanju za ujedinjenje. Lepa misel je to in mi želimo, da bi imela tudi lepih vspehov, četudi vemo — poznajoči naše žalostne razmere — da odziv od strani slovenskih in hrvatskih dijakov ne ' krvavega spopada, nego da bo tolik, kakor bi bilo želeti. Ali začetek je Rusi ostanejo v Mandžuriji. je jako značilna brzojavka iz Tokio, ki zatrja, da so vesti v evropskih listih o zahtevi Japonske glede Mandžurije, v Tokio provzro-Čile veliko presenečenje, kajti Japonska da ni nikdar zahtevala, da morajo Ru3i ostaviti Mandžurijo, marveč pripoznava posebne interese Rusije in nje pravice do varovanja svojih interesov. Japonska da zahteva le, da RuBija spolnjuje jamstva, ki jih je sama dala za teritorijalno celokupnost Kitaja tudi v Mandžuriji. Potem da zahteva še Japonska pravice svobodne trgovine. In kako so popred kričale londonske vesti, da Japonska raje pusti, da pride do bi dovolila, da Sedaj seveda pošiljajo v svet ve9ti o eventuvelni intervenciji Anglije in Francije za mirno razrešenje tega spora. Sedaj seveda, ko vidi Anglija, da Japonska vendar-le ustaša ki je v Trstu noče kar slepo vtakniti roko v žrjavico za »Od Soluna do interese — drugih. tukaj in mi ga pozdravljamo z radostjo ter upamo, da misel jugoslovanskega ujedinjenja ne zamre več . . . ! Ne pozabimo besed Ljubomira Stojan-čeva, macedonskega navdušeno vskliknil: Trsta se govori en jezik!« Jezikovno vprašanje v vojski. Govoreči včeraj o ekapozčju vojnega mi nistra ozirom na jezikovno vprašanje v voj- Afera Khuen - Kršnjavi - Frank-dr. Gaj. Ta afera, ki bi mogla postati v smrten udarec za politično ekzistenco vodje »čistih«, meče čim širše valovje okolo sebe. Jako ski, smo izrekli to-le menje : »Ta nastop g. 5udno -e vedenje bivšega načelnika oddelka Pitreicha ni bil nesimpatičen v nekaterih ^ nauk in bogo5a3tje na hrvatski vladi, pogledih. One pasaže v govoru vojnega mi- Dočim g Kr|njavi v ,Hrvatskem pravuc in nistra, ki so se bavile z jezikovnim vpra- y 8vojih pismih >Obz0ru< in reškemu »No- šanjem, so zvenela, kakor da se hoče naša yem ^^ yee ^ in izjavlja ceU5j da ga je vojna uprava osvoboditi iz starih tradicij ter ^ Ga. ^^ y privatnem pi8mU) naj ne se spoprijazniti z duhom in potrebami novih dementira> kar je on (Gaj) priobčil v reškem 5aeov* »Novem listu<, pa čitamo v oseški »Narodni Cenjeni čitatelji naj izvole sedaj vspo- Qbrani<) da je Kršnjavi v razgovoru z do- rediti to naše mnenje z nastopnimi izvajanji pisnikom tgga liBta sicer rekel, da »ni možno<, praški »Politiki«. »Nas zanima najprej, ekscelenca izvajal o narodni kar je umevno samo ob sebi, je delovalo tu da bi bil on stavil Khuenu »poznano vpra-kar je njegova gan.e< (koliko da -e namre5 Frank dobii za strani. Nekaj, ^ gQyor y afer; Božjakovine), ali tega ni oporekal Kršnjavi, da je tako kakor razodenje. Baron Krieghammer (prej- gQVOlil d r u> Gaju!! šnji vojni minister) je običaval odgovarjati Kakor ge ^ ge Kršnjavi in zDjim »Hrvatsko pravo« in dr. Frank posebno naslanjajo na namišljeno okolnost, da je dr. Gaj naprosil dra. Kršnjavi, naj ne demen-tira »neresničnega poročila v reškem »Novem listu«, s čemer da dr. Gaj priznava na Rezekom in — dr.om Koerberjem ! Fakt da je šel, ko je videl, da ne more več koristiti, govori najglasneje. V ministerstvo je prišel kakor zaupnik vlade. Če bi bil res v soglasju z vladnim kurzom, ne bi bilo zanj v resnici nikakega razloga, da bi zapuščal ministerstvo ! ! Najglasneji odgovor pa je dal dr. Rezek e tem, da je prevzel sedaj deželnozboraki mandat iz rok mladočeške stranke in da vsprejme bržkone tudi državnozborski mandat. Pričakovati bi bilo, da se tu neha izkoriščanje dr.a Rezeka Koerberju na korist. Ali ne: »Reichs\velir« skuša tudi poslanca Rezeka staviti v kontribucijo za ohranitev — ministerskega življenja Koerberjevega! na vse tožbe in pritožbe s klišejem, v katerem so se nahajala v tradicijonalni polno-številnoBti obrabljena govoričeoja o »spoštovanju narodnega čutstva«, o »nedopustnosti, da bi se jezikovni boj zanašal v vojsko«. FML Pitreich pa je menda močno prestrigel gv0j0 krivdo> Ta poslednji pa priobčuje v ta cof, ako ga ni popolnoma odrezal. On se predvčerajinjem izdanju reškega lista izjavo, uglcblja do jedra v vprašanja in odgo- da n- nJg ^ da })i bii on pro3il dra. Kršoja- varja se svežo odkritosrčnostjo. — Skupni y»a y privatnem pi9mu, naj ne dementira, poveljstveni jez k je tudi njemu nedotakljiv... marve6 da mu je v onem pismu naznanil, ali vojni minister uvažuje tudi važnost pol- da Qn (Qaj} pJgal onQ poroSilo v »Novem kovnega jezika. Dosedanji običaj, da je čast- in da ge nadeja> da ne bo (Kršnjavi) nik poznal jezik možtva ravno le toliko, ko- dementiral reSnice ! likor je bilo neizogibno za »službeno porabo«, I Tq ^ seved3j vse kaj druzega, nego mora se umakniti visim potrebam časa . • . . fcrdi Kr5njavL če prosim koga, naj ne de- Ako naj častnik vpliva na možtvo, ako naj mentira mojega neresničnega poročila, je to je izobražuje, je vspodbuja, je vodi, potem ' druzega> je to nekaj nasprotnega, je potrebno pred vsem, da se more spora- negQ ^ izrekam nad0j d>l ne bo dementiral zumljati žnjim. Od mož, ki odslužujejo svoji _ resnice' ' dve leti in sa potem vračajo k svojemu po- j Nflm se zd{ ta prepir 0 vsebini Gaje-klicu, S3 ne more zahtevati, da bi ee učili yega privatnega piama Kršnjaviju nezmisaln nemškega jezika le radi komoditete jezikovno!^ odvjšen Kršnjavi naj ne pripoveduje to-nesposobnih častnikov. Zedostno je, da umejo g gy0jim; besedami, kaj mu je pisal poveljstvene besede. Častnik po poklicu pa ^ ampak kar prijavi naj pismo od besede si mora pridobiti znanja, ki jih potrebuje za do begedej kakor je prjšl0 \z Gajeve roke !! svoj poklic in k tem pripada gotovo jezi- Tq h[ b[{ moral bid prav za prav prvj ko-kovna svojstvenoat možtva. To je tako jasno, I ^ ki Jg 0toril dr> Kršnjavi v tej aferi, da se more cbregati na tem edino le zagri-; AH' raynQ tega ncče Btorjti ta gospod in Žen predsodek. Ako sedaj tudi vojni minister rai-p da mu reški >N0vi list« očita Jdeja zbližanja Jugoslovanov. Čudno je malo, da moramo govoriti še le o »ideji« zbližanja Jugoslovanov, ko bi morali biti že zdavnaj na jasnem, da se ni treba le »bližati«, ampak ujediniti kakor en narod, kar smo. Vidi se, da smo Jugoslovani še daleč od zdrave narodne misli, ki bi nas edina mogla oteti pogube. — Med nami je se ljudij, ki niti slišati ne morejo o kakem zbli-žanju, kamo-li ujedinjenju! Da, celo stranka se nahaja v enem plemenu Jugoslovanov, ki je napisala na svoj prapor, da je odločna nasprotnica vsakemu takemu pojavu ! Saj v nas se je naštl poslanec, ki je — kako je od radosti utripalo srce berolinsko-dunajski alijanci ! — obsodil v delegacijah beligrajsko tragedijo kakor nepatrijotično dejanje ! Ali ni narod Buveren "? Ali nima on pravice, da kaznuje tirana, kateremu je on dal moč V ! Iz-vestnim ljudem ee menda zdi za patrijo-tično, ako narod poljublja šibo, kat9ra ga • tepe . . . ! Na eni strani nerazsodnost, na drugi pa lakajatvo ! To je tista velika zapreka na delu za jugoslovansko ujed njenje. Zato pa z ve-1 seljem pozdravljamo naše brate, beligrajske pušča raje, da mu reški »Novi prihaja do spoznanja, poUm se dopolni zopet,1 fal8ifieiranje Gajevega pisma! kar je bilo davno zamujenega. Odločilno bo glab() vršil torej 8VOj posei £a brani- seveda to, da teoretično spoznanje zadobi tudi ^ drQ Franka jn te8ni zaupnik bivšega praktično porabo.« i baQa krvavega 8p0mina ! Praško glasilo izraža torej isti nazor, ki_______ smo ga izrazili mi včeraj, vidi namreč v pr- vem govoru vojnega ministra v proračunskem odseku avstrijske delegacije znamenje, da vojna uprava začenja zapuščati tisto staro Dnevne novice. Imenovanje v sodni stroki. Više deželno sodišče za Primorje je imenovalo prak- tikanta Josipa S i m č i c a sodnim avskul- Pri- ozkosrčno stališče ozirom na jezikovno vprašanje, na katerem je krčevito stala dosedaj tamom- ' , _ . . , ,, . | Imenovanja v finančni stroki. — tisto stališče, kakor da nemški povelj-' ^ stveni jezik edini daie vojski tudi pravega *tavi na «aan5Ql P'okuraturi v Trstu so ime- duha mej tem ko je v resnici le mehanično ^vani : koncepista na tej prokuraturi dr. ' Andrej B e n u s s i in dr. Edmund P u - sredstvo. In še kakor tako sredstvo ima jednotni poveljstveni jezik več veljave v časih miru, nego pa v časih vojne. Ko se namreč premikajo cele mase, izgublja na važnosti poveljevanje z glasom in igrajo važ- kone ? Med deželnim odborom tržaškim finančno oblastjo ja bil navatal konfl-.kt radi tolmačenja deželnega zakona o pristojbinah od dedšSin na korist ljudskemu šolstvu. Stvar c h e r in koncipist na ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, dr. Albert Moscheni. Kdo sme avtentično tolmačiti za- in nejo ulogo vidna znamenja. Konflikt med Rusijo in japonsko. se je razpravljala predvčerajšnjim pred drž. Sedaj, ko je očevidno, da ves spor vsaj sodiščem. To sodišče je spoznalo, da toliko za sedaj ostane v strugi nadaljnjih mirnih državne oblasti, kolikor deželni odbor imata in prijateljskih pogajanj, se se le prav kaže, pravico, da si tolmačita kak deželni zakon, kako so bili v Londonu nerazmerno bolj ja- nimata pa pravice, da bi svoje tolmačenje ponski, nego Japonc-i sami. Razpoloženje na' označala kakor avtentično. Deželne zakone japonski vladi seje zrcalilo v vesteh preko more avtentično interpretirati le zakonodajalec, Londona, kakor to si je želeli ti poslednji in torej le deželni zbor, in to z novim deželnim ne kakor je bilo v re?n:ci. V t?m pogledu zakonom. Kako nemški »Sehulverein« lovi — Iiem>ke srroše. »Mir« je bil v zadnji številki 1. 1904. prinesel po uradnem izkazu Sehulverein one šole na Koroškem, ki jih je podpiralo rečeno šolsko društvo. Sedaj pa sta se oglasila že dva krajna šolska sveta, ki izjavljata, da njima ni nič znano, da bi njiju šole dobile kako podporo od rečenega dru ~tva. Kden teh šolskih svetov izjavlja tudi, da ne bi niti hotel vsprejeti nikake take pod pore. Bržčas navaja Schulverein več takih šol, ki ia uživajo njega podporo, da-si je v res-n ■! ne uživajo ! Kakov namen tako ima postopanje ? ! Očevidno je namen ta, da laglje berači med Nemci za prispevke. Ljubljanska skupina »Siidmarke« je imela te dni svoj občni zbor. O tem zborovanju bi mi zabeležili "le, da so zborovalci izrekli svojo iskreno zahvalo kranjski »špar-kasi« za denarne podpore, ki jih je dala društvu iz denarjev, ki so sad slovenske štedljivosti in slovenskega truda; in da so potem izrekli zahvalo še prvemu Zahlmei-meistru, ki čuje na ime Josip <'erne (tako, s si'»venskim pravopisom, je mož naveden tudi v poročilu. O, Slovenci, Slovenci, kako gnojimo mi sami nemšso njivo! Kako sami znašamo lan za vrv, ki se nam ovije okolu vrat 3 ! Kje je Sežana l Neki tržaški Slovenec nam piše : Te dni sem bd v Sežani po svojih opravilih. Zelo pa sem se začudil, ko sem m ilo že večkrat govora o tem brezobraz-nem preziranju našega jezika od strani železnične uprave na kolodvoru v Sežani Ali n; "* ne pomaga, vsi protesti so kakor bob ob sieno. Brez vsacega efekta naletajo na mržnjo m _r>teev južne železnice proti našemu jeziku. K »liker se spom njamo, je tudi že občinski zartop sklepal v tem pogledu in delal korake. Ali z ietim negativnim vspehom, ki so ga meli vsi protesti v našem listu. Vendar bi 'jilo umestne, da bi rtčeni občinski zastop vn vič prijel slavno železniško upravo, da bi eDSrat odnehala od takega škandaloznega pre-f r^nja slovenskega jež ka na slovenskih tleh !) Malenkost — ki pa je vendar značilna . Predvčerajšnjim so imeli svoj ples natakarji ljubljanski. Vabila so bila — samo nemška. -Marija l»oži<*. Iz Podgrada smo prejeli dne 14. t. m. : Včasih, ko še ni bilo železniške zveze -v. Peur—Reka, vršil se je poštni in osebni pr met med Trstom 'n Reko po državni cest , na katere sredi leži Podgrad. In takrat, io je bilo mnogokrat dokaj živahno v Pod-^radu, slovela je na daleč okolo Božičeva JtrC'tna, katero je v splošno zadovoljnost vo-d a izvrstna kuharica, gospa Marija Božič, soproga c. k. sodnega kancelista. Marsikaterega, ki je kedaj bil v Pod-gr» iu, posebno pa potnike iz onih že davnih čar »v, bo zsn malo izveieti, da je gosps Bo-ž "ka (pozneje poročena Privrel in zopet udova) doživela >.">. leto svoje starost'. Danes zjutraj pa ?e umrla. Gosjia Božička, roj. Čuk, bila je Idrij-•T-anka. A od mladih ltt živela je v naših srajih; s prva pri svojem bratu duhovniku. N d živela, da bi se uresničila nje največa že:;a : da bi se zidala nova cerkev v Pod-gradu. Darovala je bila stavbeni prostor za cerkev in odstopila stavbeni prostor za »Narodni dom« s tem, da se kupnina porabi za cerkev ter obljubila še pedpore. A ko je bilo pred 10 leti že vsa pripravljeno, da bi pričeli s ■stavbo, so tsdanji občinski upravitelji in njih oprode s pomočjo deželnega odbora v Poreču preprečili to namero. Da, še več. Pora »ili so jo kakor tg tacijsko sredstvo in so na najnesramnejši način hujskali občinarje ter imeli vspeha v tem, da so vse Račice in po! »vico Soboj pridobili na svojo stran, kar pa jim konečno vendar ni koristilo. Pokojna gospa Božička si je to dobro zapomnila in je v testamentu popolnoma prezrla svojega sorodnika, ki je bil računal z vso gotovostjo, da postane glavni dedič njenega precejšnjega premoženja. Da, da ! Bog ne plačuje vsake sobote, a plača gotovo ! N. v m. p. V visoki starosti iH> let je umrl v Žab nicali na Koroškem neki Janez Engolhart. Kakor posebnost treba navesti, da mož ni nikdar užival opojnih pijač. Do lanjskega leta še je delal na polju in vršil svoje krojaško rokodelstvo. Nit je vtikal v iglo, ne da bi mu trebalo naočnikov. Zastrupljen je po dotiki s suhimi kožami. Zjpet se je te dni dogodil slučaj, da Be je neki delavec zastrupil po dotiki s suhimi kožami. 53 letni delavec Mihael Danev je delal na razkladanju kož b parnikov v svobodni luki. O tem se je menda ranil s trdo kožo na licu. Kmalu je občutil, da mu je nekam Blabo. In prihajalo mu je vedno slabše. Moral je leči in pozvati zdravnika. Ta je konstatiral, da se je Danevu naredila nevarna bula in je dal bolnika spraviti v bol nišnico. Stanje je baje res jako nevarno. To bodi v nujno svarilo delavcem na izkrcava-nju kož in v magazinih s kožami, da treba skrajne previdnosti. V takih lokalih naj se nič ne je in ne kadi. Delo naj se kolikor le možno vrši tako, da Be ne dviga prah. Smeti in odpadki kož p> magazinih naj se, če le možno, sežigajo. Gospodarjem, oziroma špediterjem pa je mestni magistrat že leta 1902. naložil, naj svojim delavcem, ki manipulirajo s kožami, preskrbe primerne obleke s kapucami, katere naj delavci oblačijo čez svojo obleko, naj imajo pripravljena sredstva za desinfekcijo, in naj delavcem, ki so kaj poškodovani na obrazu, rokah, ali na vratu, ne dopuščajo manipulirati s kožami. Magistrat je povdarjal, da je bolezen zelo nevarna in nalezljiva. Naše posojilnice na Koroškem so imele v minolem letu prometa 4,677.000 K ; rezervnih zakladov 178.000 K; letnega dobička 19.000 K. »Mir« opaža : Te številke so za nas Korošce velepomenljive. Delajmo s tem premoženjem za obstanek z največo marljivostjo ! »Prošnja do usmiljenih src«. Notici, ki smo jo priobčili včeraj pod tam naslovom, moramo še pridodati, da Ivana Švagel, pri kateri sta otroka težko obolele vdove Krmav-nerjeve, biva v ulici Galileo Galilei št. 14 in je vratarica te h:š». Pojasnilo. Naprošeni smo, naj pojasnimo, da pokojni Jurkovič iz Podgrada ni umrl — kakor je bilo javljeno vsled krivih informacij — vsled zastrupljenja, ampak vsled težke srčne bolozni in vodenice. Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu priredi svojo predpustno veselico s plesjm v nedeljo dne 31. t. m. v »Narodnem domu« v Barkovljah. Razpored se objavi pravočasno. Za »Božicnico« so darjvali nadalje sledeči gg. : G.a Irene Abram, g.a F. Dollenz, g.a Vekoslava Dollenz po 5 K ; g. Ivan Prelog g. Janko Macak po 4 K, g.a Duška Man-koč, g.a Ana Seles in gca. Gasperčič po 2 K, g.a Lonja Hvala 1 K 60 st., g. Davorin Malan, učitelj v Vojščici 1 K 20 st.. g.a Ružička 4 K. V gostilni pri Vatovcu so nabrali 6 K, katere so darovali : g.a Katarina Vatovec 2 K, g.a Olga Vatovcc 1 K, Fiancel 1 K, St. Andrejski gostje nabrali 2 K. V gostilni pri »Francu« se je nabralo 12 K 62 st., katere bo darovali : Ja. Krašovec in Josip Ftirlsn po 2 K, Zorko 1 K, Mozetič 60 stot., Blaž Štopar 40 stot., Poniž, postrešček Matija, Fabjan Josip, Cergolj Franc, Padevč Fran, Danjel Premru, Ivan Lozej, Škerlj, N. N., Biček, Ivan Mrevlje, Godina, Dekleva, Alojz Alne po 2(> Btot.. Josip Bekar (Francin) 62 st , Kosmač Peter in Lavrenčič orož. postajevodja 30 st., Fran Lozar, Ivan Lavrenčič, Ivan Kolin, Mahne po 10 st. Veselo omizje po g. Ivanu Turku 2 K. Bog blagoslovi vse rodoljube in rodo ljubke, ki se spominjajo naše uboge šolske dcce. Blagajništvo. Vipavsko pevsko društvo je otvorilo tamkaj minole nedelje letošnje predpustne veselice. V »Slovenskem narodu« čitamo, da so zaplesali liberalci in klerikalci. Prav je tako ! Saj vendar ni potrebno, da bi radi politiških navskrižij moralo trpeti vse socijalno življenje. In Bog vedi, da-li ne bi, ako bi se tako-le nekoliko zbliževali socijalno, tudi laglje in pogosteje politično zaplesali skupno za skupno narodno korist!! Aretovanje sleparja. V Pulju je bil aretiran 42-letni Jakob Ivan StruBing iz nekega trga v Meklenburg-Schwerinu. Strusing se je izdajal za inženerja in stavbenega podjetnika in je pod pretvezo, da je v denarnih stiskah, izvabljal denar od različnih OBeb. Pa tudi izsiljeval je denar s tem, da je — kakor izredno močan človek — grozil. Aretira-nec se je mudil tudi v Trstu kak mesec dni; ni pa gotovo, da-li je tudi tu uganjal taka sleparstva. Požar v delavnici mizarja Semuliča. Oiirom na notico v predvčerajšnji številki »Edinosti« o požarju, ki je na vstal v delavnici mizarskega mojstra Semuliča (Via Scala št. 3, poleg Belvederja), naB prosi g. S6mu-lič, da popravimo to notico v zmislu, da škoda, ki jo trpi vsled požarja, ne znaša 500, ampak nad 1000 K Nesreča na gradnji železnice. V včerajšnji številki smo javili na kratko, da se je 20 letni Ivan Bevc težko poškodoval na delu. Bevc je delal na gradnji železnice nad Rocolom in sicer ob uhodu v tunel. Kar je od gori doli utrgalo nekaj kamenja. Eden teh kamenov je zadel Bevca na glavo in ga težko ranil. Ponesrečenca so prenesli v bolnišnico. Nezgode na delu. 29-letni rezbar Her-mann Niesutta iz ulice PietA. se je sinoči opekel na obeh rokah, — 24 letni čevljar Karol Škopler iz ulice Cecilija št. 4 si je porezal desno roko. — 36-letni Anton Carlon iz ulice Sa-pone št. 5 je na delu po nesreči stopil z levo nogo na žebelj ter se hudo ranil. Vsi so dobili zdravniško pomoč na zdravniški postaji. Tepena sta bila t 28-letni Dominik Franelič, službujoči pri potovalni agenciji Leban v ulici Stazione, katerega je nam neznani nasprotnik opraskal, in ranil na obeh licih in na levi roki, ter 17 letna Antonija Tomažič iz ulice Donadoni štev. 22, kateri je nekdo prebil zgornjo U3tnico. Dobila sta oba potrebno zdravniško po-• moč na zdravniški postaji. Dokazano je, da so v obče priljubljene, in povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu Markov trg, najpotrebnejše Bredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44. Trgovina. Borzna poročila dne 1~>. januvarja. Tržaška borza. Napoleoni K 04—19.07, angležke lire K 23.94 do 23.99. Londin kratek termin K 239.60—240.20, Francija K 95.15—95.45, Italija K 95.10—95.40, italijanski bankovci K 95.15—95.40. Nemčija K, 117.10 —117.40. nemški bankovci K 117.10—117.40, avstrijska ednotna renta K 100.50—100.80, ogrska kronska renta K 99.10—99.40, italijanska renta K 101.75—102.25, kreditne akcije K 678.00—682.00, državne železnice K 674.00—677.00, Lombardi K 84.50 — 86.50, Lloydove akcije K 750 00—760.00. — Srečke: Tisa* K 326 —330—, Kredit K 464.— do 472.—, Bodenkredit 1880 K 293.-297.—, Bo-denkredit 1889 K 285.-289.—, Turške K 133.— do 135.—. Srbske 2% —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : včeraj danes Državni dolg v papirju n v srebru Avstrijska renta v zlatu n n v kronah 4 Avst. investicijska renta 31/,0,, Ogrska renta v zlatu 4°/, v kronah 4 „ renta 3 */, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir < 'esarski cekini 100.60 100.60 120.50 100.65 93.10 118.85 99.25 91.10 1610.— 679.75 239 70 117.17 23.43 19.05 95.30 11.32 100.65 100.60 120.50 100.70 93.20 118 85 99.20 91.10 1610.— 67S.75 239 65 117.12 V, 23.43 * 19.04 »/a 95.30 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.65, 5° 0 italijanska renta 102.75, španski esterieur 86.80 akcije otomanske banke 591.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—, Lombardi 88.— unificirana turška renta 87.65, meniice na London 251.65, avstrijska zlata renta 102.70, ogrska 4% zlata renta 100.90, Landerbank —.—, turške srečke 130.50, parižka banka 11.05, italijanske m-ridijonalne akcije 722.—, akcije Rio Tinto 12.58. Slabotna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 8714'16. Lombardi 3V,, srebro 275 ie špa iska renta 86—, italijanska renta 101-"'tržni diskont 3%, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke 45.000, izplačila banke —.— Vzdržana. Tržna poročila 15. januvarja. Budimpešta. Pšenica za april K 7.82 do 7.83, za oktober od 7.64 do 7.65. Rž za april K 6-60 do 6.61, za maj —.— do —.—. Ovea za april K 5.48 do 5.49, za inaj i\ —.— do —.—. Koruza za maj K 5.23 do 5.2*. Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje: slabo, mlačno. Prodaja 7.000 met. st. za 5 stot. nižje. Druga žita za 5 st. nižje. — Vreme : prijetno. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 45-75 frk, za marc 46.— frk. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za januvar 36V«, za marec 37— za maj 373/4, za september 38.3/4 vzdržano; kava Rio navadna loco 34.37, navadna reelna 38.41, navadna dobra 42.44. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar 16.15, za februvar 16-30, za marc 16.40, za maj 16.80, za avgust 17.20, za oktober 17.50. Stanov. (Vreme Dež) London. Sladkor iz repe surov S1lie Sh, Java 9.03— Sh. Stanovitno. S 1 a d k o r, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.50 do 65.75. za september K —.— do —.—, jan.-avg. 64.50 do 65 75, Concasse in Melispili* promptno K 67.30 do 67 80, za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodože dobave. Vzdržano, nespremenjeno ; 10 in 5 st. znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.15, rž za februar 15.—, za marec-april 15.15, za marec-junij-15.25 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.25. za februvar 21.35, za marec-april 21.35, za ma-rec-junij 21.40, (stanov.) — Moka za tekoči mesec 29.35, za februvar 29.20, za marec - april 29.05, za marec-junij 28.95 (stanov.). — Repično olje za tekoči mesec 50.50, za februvar 50.25, za §.arec-april 50.25, za maj-avgust 50.25 (mirno.), pirit za tekoči mesec 43.25, za februvar 43.25, za marec-april 43.75, za maj - avgust 43 — (stanov.) — Sladkor surov 88° uso nov 21*/»---21.*/4 (mirno) bel za tekoči mesec 24.H71/.> za februvar 25.12Vs (stano ?.), za maj-avgust 26.25—, za okt.-jan. 26.75— rafiniran, 561/-—56.3/4 Lepo. Trgovina se zaklanimi prešiči. Včeraj je bilo pripeljanih na naš trg 200 prešičev. Kupčija je še vedno slaba, vendar se je prodajo včerej polovico došlega in nekaj tudi starejšega blaga. Ceoa prvi vrsti K 104.—, slabši pa od K 80.— naprej. Žrebanje Salm srečk. Dunaj 15. Glavni dobitek 84 000 K zadela je St. 9316, drugi dobitek 8400 K zadela je št. 1395, tretji dobitek 4200 K zadela je št. 45030. Dražbi st. Cirila in Metodija so od 9. do 27. decembra poslali prispevke p. n. gg. in društva: Upravništvo >Slov. Naroda< 18194 K, upravništvo »Sloveuca« 25 K, A. Globočnik v Železnikih 21.20 K, V. Kolenc v Cemšeniku zbirko 5.51 K, A. Kobi v Borovnici 4 20 K, J. Tombah v Št. Petru 4 20 K, M. Scbmid v Solčavi 10 K, dr. Fr. Stor volilo -r Iv. Mavrica 496 92 K, J. J. Štefanov v Gal ciji 2 K, J. Rozman v Ko-vorju 8 K, P. Grasselli v Ljubljani 20 K, Fr. ŠJend al v Tržiču dve pokroviteljnini 400 K, Fr. Gomilš=k pri Sv. Benediktu v Slov. goricah 11 K, posojilnica v Krškem 20 K, Fr. Vidmar v Trstu 10 K, J. K .m-ljanec v Ptuju 6 K, P. Majdič v Jaršah 21 30 K dr. S. Hrašovec v Mariboru 10 K, posojilnica v Vojniku 15 K, M. Koren v Žalcu zbirko 19*50 K, J. Ramoveš v Poljanah 50 K; Mohorjani : v Gradnem 1 K, pri Sv. Rupertu v Slov. gor. 5 K, v Crni-čah 8 80 K, v Žalcu 11 K; podružnice : ženska v Gorici 260 K, moška in ženska v Kamniku dohodek veselice 220 K (po >Slov. Nar.c), prva ljubljanska pokroviteljnina Fr. Kollmanna 200 K, v Žužemberku 47 62 K, ženska v Dornbergu f>0 K, ženaka v Ribnici 190 K. Za družbeni »Koledar« je v tej dobi 301 odjemnik poslal 487 K, ntej temi 9 po 3 K, 6 po 4 K in 10 po 5 K, a radi pičlega prostora ne moremo objaviti vseli imen. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metod i j a. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) A. ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkarenc«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan oenlk brezplačno ln franko oooooooooooooooo Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašcene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Me na porcelanasti! ploščat za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. Stanovanja v — (Piazza Caserma št. 2) p- oddaja od danes naprej lastnica „Tržaška posojilnica in braniica" (registrovana zadruga z omejenim poroštvom). — Istočasno se oddaja hotel, restavracija in kavarna. Prijave se sprejemajo v poso-jilnični pisarni (ulica S. Francesco št. 2, I. n., telefon št. 952), kjer se dajejo tudi potrebna pojasnila. Dečka, zmožnega slovenskega in italijanskega jezika, sprejme takoj prodajalnica z izgotovljenimi oblekami »AllM "niversoc, ulica Poste nuove ste v. 1. Trgovina mešanega blaga ee odda v najem v nekem večjem trgu na notranjskem proti realiziranju vsega blaga pod ugodnimi pogoji. Trgovina je ena najstarejših v trgu, daleč na okolo poznana in vedno obiskovana. Natančneje povč iz prijaznosti uprava lista »Edinost« v Trstu. Pozor! Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom v Trstu. ul. Barriera vecchia št. 4. Priporoča svojo dobroznano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slo-ven-kem jeziku. Pošilja na dom jk> naročbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k «voji m« naj ne zamudi se zglasiti Svoji k svojim! Plesni odsek bralnega društva pri Sv. Ivanu vabi slavno • •bčinstvo na plesne vaje, ki se )>odo vršile v^ako nedeljo in praznik v dvorani »Narodnega Doma« pri Sv. Ivanu. Svirala bo Sv. Ivanska godba. Vstopnina za možke 60 stot., ženske 40 stot. Za obilno udeležbo se priporoča Plesni odsek. Vinogradnik, vešč cepljenju na zeleno in suho in ravnanju z vsemi vrstmi amerikanske trte, za lomačo rabo in za trgovino, želi stopiti v službo, ali takoj, ali kasneje. Ponudbe naj se pošiljajo upravi »Edinosti« pod adreso »Vinogradnik«. Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v uliei Geppa št. 16. se toči: fino vipavsko belo.....|>o 40 nvč. za na dom.......»36 » istrski teran I. vrste . ...» 40 » za na dom........ 32 » nad 10 litrov ....... 28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na del>elo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma je odprta vsak večer do polnoči. I dani Josip F ur lan, krčmar. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema narocbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Svoji k svojim ! < STISKALNICEAZAB GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice „ERCOLE" najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrarano pritiskalno močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. H11» K A V LI<" X A ST ISKA L MICA . Najboljše siutomatični patentovane trtne briz-galnice ki delujejo same od sebe, ae da jih bilo treba goniti. Plugi, Stroji, za grozdje, sadje in oljke. Mlin za miiti grozdje. Plugo za vinograde. Stroji sa sušenje sadja in drugih vegetulnih. živ'jonskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za pojledelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega Stiskalnica za grozdje, izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. P H. MA7FARTH & Co. tovarna za poljedelske in venske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 5»>0 zlatimi, srebrnimi iu častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. Auto matična brizgalnica. Zaloga s večdnikov,Bvetiln, keihov in ci borje v se srebrnim pokrovom. Popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati so o ugodnih cenah. - Zahteva naj se brezplačni eenik. —~ Zdravje je največje bogatstvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter czlravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ubitižujejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebavijanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, »koliko« in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in madronu. Te kapljice ne smejo manjkati v n» beni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni t Zagrebu. Naročila nuj se naslovlja : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja naprej, drugače se pošje po povzetju, ducat (12 steklenčic) se ne pošilja. Cena je sledeča franko 12 steklenic K 4.—, 24 steklenic K S.—, 36 steklenic K 11.—, S4 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.—. Na razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo samo imena nekaterih gg., kateri so s posebnim vspehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan liaretinčič, učitelj ; Janko KiSur, kr. nadgozdar; Štefan Barčič, župnik : Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja ; Josip Seljanovič, kmet itd. Mestna lekarna, Zagreb, Markov tri 44, v Mižini cerkve sv. Marka. - Zdravje je največje bogatstvo! : Manje kot jeden na vsako pošto: Prodajalnica izgotovtjenih oblek — „Alla Citta Hi Trieste" • tvrdke EDVARD KALASCH S Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „COLDONI" s krojačnico, kjer se ršujejo obleke po meri in najugodnejših cen*h. V prodajalnici ima tudi zalogo ]> e rila za delavski stan po izvenredno Q nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. x veliki izbor ^g S izgotovtjenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na-^^ pravijo po meri. ^ Avtorlzovana krojačnie. KK*KH*HKKX«KKKXK Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zalogn za Primorko vsakovrstnih kipovpovsem umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih. Lastna delalnica pianet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev mašnih srajc itd. I zvišujejo se tudi vsakovrstne veznine, zastave itd. Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče 1. in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Aloizij M TRST - Ul. Farneto 8. ■ TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Trgovina z jestvinami in 9elikatesami Peter Novak Ulica Coiuerciale st. Tf?ST. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za mnogo-brojen obisk in jamči za točno in najboljšo postrežbo. Pošiljatve na deželo izvršujejo se točno in sicer po poštnem povzetju MTa, prodaj je liišu v Diitovljali štev. '»7.. kuu-rn je pripravnu za bivanje ali pa za trgovino. Za ceno obrniti se na gospodinjo Lucija Skok. 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura s urnim tekom s posri-brnen< ■ verižico ; 1 krasna spila za kravate se siraili l»°ri 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali žer; -Ke ; 1 garnitura gumbov za manšete, srajco in ovratnik, jamčeno iz :i doublfe zlata ; žepnih rut iz pristnega, platna; 1 krasna pisalna oprava iz niklja 1 l^o toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom: 1 lepo dišeče toiletno milo: 1 beležniea : 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega t 7'2 pisalnih peres in >e 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en i; o/. ■ 2 rezili, ako se vzame već ovitkoov se prilo/i vsa kemu po en tak nož Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstv om v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nad str v lastni hiši. Hranilne vloge sprejemajo se od vsaee^a če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4 7s °/o> ne da 1)1 se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer aa menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 51/,0/,, Gradnje vsaki dan od do 12. ure dopoL I in od do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Istanje hran. tik leta 1902. Kron 1,479.005 Poštno-iran. račun štv. 831315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplača ni akcijski kapital ' Špitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Kupuje in prodaja *M vrste rent, ustavnih pisem, p rij o rite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeće izdaja, k vsakemu žrebanja. Zamenjava in eekomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. --: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — Izgubi - Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženltninske kavcije. Balcompt in inkasso menic, Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — — = dne vzdiga. = Promet ■ čeki in nakaznicami.