ANTON FOERSTER IN NJEGOV »GORENJSKI SLAVČEK" DR. F. GOSTL (Ob desetletnici skladateljeve smrti) Kaj je bil Anton Foerster Slovencem, to ve in ceni vsak izobraženec. Saj je bil učitelj petja in glasbe več generacijam, saj je reformator cerkvene glasbe na Slovenskem, saj je skladatelj mnogih pesmi in zborov, ki žive še sedaj v polni svežosti in priljub ljenosti. Podal nam pa je tudi prvo našo ljudsko opero, »Gorenjskega slavčka«, ki je šel nad 50krat čez slovenski oder ljubljanski in še vedno privlačuje in navdušuje poslušalce. Deželni odbor kranjski je — hoteč pospešiti razvoj slovenske dramatike, zlasti glasbenih uprizoritev, razpisal nagrado za operetni libreto. Priznana slo venska pesnikinja in pisateljica Lujiza Pesjakova je napisala libreto — ki je v nekoliko spominjal na libreto Adamove opere »Postiljon lonžimojski« — in ta libreto je uglasbil Anton Foerster. — Bila je to spevoigra, z dialogom med muzikalnimi točkami. — Delo se je uprizorilo v starem ljubljanskem gledišču 27. in 28. aprila 1872. Peli so takratni sloveči pevci — gospa Brusova-Valentova, gospodje Meden, Nolli, Pucihar. — Uspeh je bil sijajen in navdušenje veliko. Ne pozabimo, da smo bili Slovenci takrat v prvih skromnih začetkih naše gledališke glasbe, da smo imeli le par izvirnih malih spevoiger ter uprizarjali tudi enako skromne proizvode tujih skladateljev. Foerster j evo delo je značilo takrat velik korak v napredku naše odrske glasbe. A Foerster se ni zadovoljil s to spevoigro, — hotel je ustvariti večje delo trajne muzikalne vrednosti, predelal je opereto v opero. Tekst mu je popolnil in deloma na novo spesnil Zungl. V tej novi obliki se je pojavil »Gorenjski slavček« leta 1896. na odru no vega dež. gledališča (sedaj opera). V 24 letih, od prve uprizoritve do nove, je Ljubljana muzikalno izredno napredovala, cula je razne priznane opere in operete skladateljev raznih narodnosti. V tem letu se je »Slavček« trikrat uprizoril. Glavno vlogo je imela gospa Sevčikova, sodelovali odlični pevci in pevke. Tudi sedaj je bilo delo sprejeto z navduše njem. — »Gorenjski slavček« se je uprizoril tudi v Brnu. — Posamezne točke, zlasti zbor »Ave Maria«, so se uprizarjale tudi na raznih koncertih. Po daljšem, večletnem odmoru se je 1922 opera zopet uprizorila. — Skladatelj, ki je živel v Novem mestu, je bil pri tej izvrstni uprizoritvi navzoč ter mu je občinstvo prirejalo prisrčne ovacije. Bil je to res triumf slovenske glasbe, kajti odslej se je »Slav ček« uprizarjal vsako sezono po večkrat, dosegel je nad 50 ponovitev. Skladatelj, duševno čil in krepak, pa je bil žal te lesno zelo betežen. Oglušil je povsem in oči so mu opešale. — Vendar je glasbeno še deloval. Svojo drugo spevoigro »Materin blagoslov« je predelal in prekomponiral v opero: »Dom in rod«. Srčno željo starčka, toliko zaslužnega za Slovence, pa kljub ob ljubi niso izpolnili; delo ni prišlo na oder, dasi bi bilo gotovo primernejše in uspešnejše od marsikate rega uprizorjenega dela, ki je izginilo brez sledu. 61* Ali res ne sme slovenski oder v prvi vrsti upošte vati domače produkcije — kar drugi narodi sma trajo v svojo sveto dolžnost. Foerster je sicer po rodu Čeh, po delu pa Slovenec, saj je vse življenje posvetil napredku slovenske glasbe in si pridobil za slovensko glasbo neumrljivih zaslug. — Morda bo lOletnica njegove smrti donesla to njegovo delo, nje mu in nam v počastitev! 62*