Jazbec in lisica.
(Basen.)
fvojčas sta se sričala jazbec in lisica. Bilo je oblač-nega jcscnskega dne. Lisica ogovori jazbeca: »Kako je kaj, kum?" — ,,Ej, no," odvrne jazbec, Jetos se še dobro živi! kako je pa s tebojr" — J,H odvrne tisica, nzame so zdaj zlati časi; kokošjih pečenk mi ne manjka; žejo si pa hladim z rujnim vincem." — BKje pa dobiš vince?" vpraša hlaslno jazbec. — ,Olcj ga. no," di Hsica, ,kaj ne veš za ono zidanico tam gori?"
—   ,Saj res," pomisli jazbec, ,kako pa pridcš noter?"
—   ,Hm,   kako,"   se  začudt  lisica,   .skoji  okno; če hočeš greva drevi gor" — BAh, kar zdaj pojdiva; saj tako hodim počasi!" d^ jazbec. — Lisica ga uboga in gre z jazbecem pro(i zidanici. Med potjo pa se večkrat ustavj  in  ogleduje jazbečev rep.  Zavida jazbeca, ker je  njegov rep dolg /n  koSal,  njen pa  kratek in gol. Ko pridela do zidanice,  pomaga spravili najprej jaz-beca skozi okno, potem sc pa še sama skobaca noter.
—   ..Ej, to jo boš izkupil danes!" si tnisli lisica in na-loči vina v škai,  da  pije  nerodni  jazbec.  Ko se zdi lisici   dovolj,  pravi: ,Bo kmalu  zadosti?" — .Le 5e, le še," odgovori jazbec, napol pijan. In lisica mu zopet naloči, dokler se ne začne jazbec pijan valjati po zida-nici. Tedaj   pa stopi lisica k njemu in mu dč: ,Oho, kumie, sedaj  ga  pa  imaš  zadosti?" Toda jazbcc  ni sliSal več,  arrpak  se  je zvalil  po  zidanici in smrčal. ,Ej, škoda, da bi se ta lepi rep valja! s pijancem po tleb," reče lisica   in odje jazbccu  rcp ter teče z njim iz zidanlce h kralju, tožit jazbeca, Cež da se je upijanil in da  je  izgubil  svoj rep.  ,Ker si (ako skrbna in si oteta  pogube  tako  košat jazbečev  rep,  podarim ga tcbi;  jazbec  pa  naj  hodi  okoli   brez  repa,"   odvrne kralj lisici.
In res — jazbec nima od tislihdob repa. Ker ga je sram lisice in drugih živali, se skriva v podzemelj-skih luknjah.                                           Inko Samo.