Aljoša Karapandža Kalin, Ivana Breznik, Sabina Vrbnjak, Sabina Licen, Mirko Prosen Pomen in vpliv pametne tehnologije na življenje starejših POVZETEK Eksponentna rast pametne tehnologije sovpada z visoko rastjo deleža starejšega prebivalstva. Namen raziskave je bil preuciti, kakšen je vpliv pametne tehnolo­gije na kakovost življenja starejših ter kako je uporaba le-te krojila življenje med epidemijo covida-19. Za namen raziskave smo izvedli strukturirane intervjuje z 9 osebami starih nad 65 let. Pridobljene podatke smo dobesedno prepisali in analizirali z metodo analize vsebine (induktivni pristop). Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Po opravljeni transkripciji smo oblikovali štiri temat­ske sklope: 1. Motivacija za ucenje uporabe pametne tehnologije, 2. Negativne znacilnosti uporabe pametne tehnologije med starejšimi; 3. Težave pri uporabi pametne tehnologije; 4. Vpliv epidemije covida-19 na uporabo pametne tehno­logije. Kot pozitivne razloge za ucenje uporabe pametne tehnologije so starejši navedli, da jim ta ponuja številne dodatne možnosti v vsakodnevnem življenju. Veliko jim pomeni ohranjaje stikov s svojci in prijatelji, še posebej v primerih, ko jim bolezen onemogoci osebne stike, kot je bilo v casu epidemije covida-19. Pametna tehnologija jim lahko olajša številna vsakdanja opravila, ceprav se tega še vedno premalo poslužujejo. Navedli so tudi vec negativnih znacilnosti uporabe pametne tehnologije in težav ob ucenju le-te. Ob vecji podpori svojcev in prija­teljev ter s pomocjo usmerjenih tecajev bi se lahko znanje in uporaba pametne tehnologije med starejšimi razširila. Kljucne besede: starejši, pametna tehnologija, epidemija covida-19, ucenje uporabe pametne tehnologije AVTORJI Aljoša Karapandža Kalin je študent podiplomskega študijskega programa Zdravstvene nege na Fakulteti za vede o zdravju na Univerzi na Primorskem. Na prvi stopnji Zdravstvene nege je diplomiral septembra leta 2021 in od takrat opravlja delo diplomiranega zdravstvenika v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Ivana Breznik je študentka podiplomskega študijskega programa Zdravstvene nege na Fakulteti za vede o zdravju na Univerzi na Primorskem. Takoj po koncani srednji zdravstveni šoli v Rakicanu se je leta 2002 zaposlila v Univerzitetnem kli-nicnem centru v Ljubljani, na oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Leta 2010 se je izredno vpisala in ob delu leta 2013 diplomirala na ljubljanski Zdravstveni fakulteti ter si pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Sabina Vrbnjak je študentka podiplomskega študijskega programa Zdravstvene nege na Fakulteti za vede o zdravju na Univerzi na Primorskem. Leta 2002 se je zaposlila v Univerzitetnem klinicnem centru v Ljubljani na oddelku za hipertenzijo. Leta 2014 je diplomirala na zdravstveni fakulteti Novo mesto. Kot diplomirana medicinska sestra se je leta 2015 zaposlila na klinicnem oddelku za urologijo, kjer je zaposlena še danes. Sabina Licen je raziskovalka in izredna profesorica za podrocje Zdravstvene nege na Fakulteti za vede o zdravju Univerzi na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja s preucevanjem neenakosti v zdravju, transkulturno zdravstveno nego in globalnim zdravjem, profesionalnimi kompetencami zaposlenih v zdravstveni negi in rabo inovativnih metod v izobraževanju za zdravstveno nego. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih publikacij. Mirko Prosen je raziskovalec in izredni profesor na Fakulteti za vede o zdravju na Univerzi na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja s podrocji sociologije zdravja in bolezni, zdravjem žensk in družin, transkulturno zdravstvene oskrbo in izobraže­vanjem ter kvalitativnimi metodami raziskovanja. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij, prejemnik domacih in tujih priznanj ter sodeluje pri številnih domacih in evropskih projektih. ABSTRACT The importance and impact of smart technology on the lives of older adults The exponential growth of smart technology coincides with a high increase of the elderly population. The aim of the study was to examine the impact of smart technology on the quality of life of older adults and how the use of smart techno­logy shaped their lives during the epidemic of Covid-19. In order to obtain data nine people aged 65+ were interviewed using semi-structured questionnaires. The answers were transcribed verbatim and analysed using the content analysis method (inductive approach). Qualitative descriptive method was used. After transcription, four main themes were developed: (1) Motivation for learning the usage of smart technology; (2) Negative characteristics of the use of smart technology among older adults; (3) Difficulties in using smart technology; (4) The impact of the Covid-19 epidemy on smart technology use. Many additional opportunities in their daily lives were recognised as a positive reason for learning the use of smart technology. It enables them to keep in touch with friends and relatives, especially when an illness makes personal contacts impossible as was the case during the Covid-19 epidemic. Furthermore, smart technology is seen as something that can make many everyday tasks easier for them, although it is still under-used. Several negative features of using smart technology and the difficulties of learning how to use it were also mentioned. With more support A. Karapandža Kalin, I. Breznik, S. Vrbnjak, S. Licen, M. Prosen, Pomen in vpliv pametne tehnologije na življenje starejših from family and friends, and with the help of targeted courses, the knowledge and use of smart technology could increase among older adults. Key words: older adults; smart technology; Covid-19; learning to use AUTHORS Aljoša Karapandža Kalin is a postgraduate student of the nursing programme at the Faculty of Health Care, the University of Primorska. He completed his bach­elor’s degree in nursing in September in 2021, since then he has been working as a registered nurse at the Emergency Centre of the General Hospital Franc Derganc in Šempeter pri Gorici. Ivana Breznik is a student of the postgraduate nursing programme at the Faculty of Health Care at the University of Primorska. After completing the secondary medi­cal school in Rakican in 2002 she started working at the University Medical Centre in Ljubljana, at the Intensive Care of the Department of Paediatrics. In 2010 she enrolled in the Nursing programme of the Health Care faculty of Ljubljana where she completed her bachelor’s degree in 2013. Sabina Vrbnjak is a student of the postgraduate nursing programme at the Faculty of Health Care at the University of Primorska. In 2002 she started working at the Department of Hypertension at the University Medical Centre in Ljubljana, in 2014 graduated at the Novo mesto Faculty of Health Care and in 2015 joined the Clinical Department of Urology as a registered nurse, where she is still employed. Sabina Licen is a researcher and Associate Professor of Nursing at the Faculty of Health Care, University of Primorska. Her research work includes health inequalities, transcultural nursing, global health, professional competences of nursing staff and the use of innovative methods in nursing education. She is the author of numerous articles published in scientific and professional publications. Mirko Prosen is a researcher and associate professor at the Faculty of Health Care at the University of Primorska. His research work includes sociology of health and illness, women’s and family health, transcultural health care and education and qualitative research methods. His articles have been published in many scientific and professional publications. He has participated in numerous national and European projects and has been awarded national as well as international awards for his work. 1 POMEN PAMETNE TEHNOLOGIJE PRI USPEŠNEM STARANJU V DOMACEM OKOLJU V zadnjih desetletjih se v Evropi soocamo z velikim družbenim izzivom – sta­ranjem populacije (Weck in Afanassieva, 2022). Staranje prebivalstva je svetovni trend, ki bo imel dolgorocne posledice za družbeni, gospodarski in politicni razvoj (Xu idr., 2021). Raziskave kažejo, da se kakovost življenja starejših ljudi izboljša z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), kot so internet, mobilni telefon in racunalnik (Marston in Musselwhite, 2021). Cedalje vec starejših živi dlje casa na svojem domu in pricakujemo lahko, da se bo to število še povecalo. Družbene spremembe, kot so podaljševanje de­lovne dobe in zaposlovanje izven kraja bivanja, so razlog, da razlicne generacije družin vedno redkeje živijo skupaj ali vsaj v bližini. To pomeni, da ima družina manj možnosti za zagotavljanje varnosti, podpore in dobrega pocutja starejših družinskih clanov, kar je pogosto pomemben vzrok, da se ti preselijo v domsko oskrbo (Gordon idr., 2022). Svet se iz industrijsko orientiranega spreminja v digitalno orientiranega, hkrati pa se spreminja tudi organizacija delovanja družbe kot celote (Anderberg, 2020). Uspešna uporaba tehnologije postaja vse pomembnejša za funkcionalno neod­visnost in uspešno staranje v domacem okolju (Lesauskaite idr., 2019). Pametna tehnologija lahko starejšim zagotovi sredstva za povecanje varnosti, zašcite in socialne povezanosti (Gordon idr., 2022). Pri tem je potrebno upoštevati tudi stališca starejših, kako oni dojemajo to spremembo, kakšni so njihovi pogledi na tehnologijo in kakšne so njihove dejanske potrebe (Ienca idr., 2021). Temeljni vodili življenja starejših sta namrec bivanje v domacem okolju in sodelovanje v skupnosti, pri cemur jim lahko zelo koristijo sodobne tehnologije, ki upoštevajo njihove potrebe (Anderberg, 2020). Ienca idr. (2021) ob tem izpo­stavljajo, da so dolocene pametne tehnologije zasnovane za izboljšanje zdravja in zmožnosti samostojnega življenja pri starejših. Tako imenovane »tehnologije za zdravo staranje« naj bi pomagale ublažiti socialno-ekonomske vplive staranja prebivalstva in izboljšale življenje starejših (Ienca idr., 2021). Anderberg pravi, da se ob vedno manjši razliki med številom aktivno zaposlenih in upokojencev zmanjšujejo tudi možnosti za bistvena kadrovska povecanja v zdravstvu. Rešitev vidi v izboljšanju tehnologije, da se razbremeni pritisk na zaposlene v zdravstvu in pomaga pomoci potrebnim starejšim. Boljše razumevanje uporabe tehnolo­gije pa med starejšimi lahko pomaga usmerjati prihodnje ukrepe za izboljšanje njihovega zdravstvenega varstva (Lesauskaite idr., 2019). Epidemija covida-19 je trend narašcanja digitalizacije le še povecala. Bolj kot kadarkoli prej je za starejše pomembno poznavanje uporabe sodobne tehnologije, kajti le-ta lahko bistveno pripomore h kakovosti življenja (Xu idr., 2021). Zato je bil namen naše raziskave ugotoviti kakšen vpliv ima uporaba pametne tehno­logije na kakovost življenja starejših. Njen cilj je bil spoznati, kako je pametna tehnologija vplivala na življenje starejših med epidemijo covida-19. V skladu z namenom in cilji smo si zastavili raziskovalno vprašanje: Kako je raba pametne tehnologije krojila kakovost življenja starejših v casu epidemije covida-19? A. Karapandža Kalin, I. Breznik, S. Vrbnjak, S. Licen, M. Prosen, Pomen in vpliv pametne tehnologije na življenje starejših 2 METODE Za raziskavo smo uporabili kvalitativno opisno metodo, saj ponuja poglobljen vpogled v razumevanje situacije in potreb ciljnih skupin, ki smo jih vkljucili v raziskavo. 2.1OPIS INSTRUMENTA Za metodo zbiranja podatkov smo uporabili delno strukturiran individualni intervju. Anketiranci so odgovorili na deset vprašanj odprtega tipa, na primer: Ali si lahko danes predstavljate življenje brez uporabe pametne tehnologije? Na koga se obrnete, ko naletite na težavo? Na kakšen nacin vam uporaba pametne tehnolo­gije olajšuje vsakdan? Kako so se vaše navade glede uporabe pametne tehnologije spremenile v casu epidemije covida-19? ter Ali tudi znanci vaše starosti posegajo po pametni tehnologiji? 2.2OPIS VZORCA Namenski vzorec v naši raziskavi vkljucuje 9 intervjuvancev, starih nad 65 let. Razlikujejo se po starosti, spolu, stopnji izobrazbe in kraju bivanja. Podatki so prikazani v Tabeli 1. Osem intervjuvancev je v pokoju, eden je še redno zaposlen.Število oseb v vzorcu se je ob devetem intervjuju izkazalo za zadostno, saj so se podane informacije zacele ponavljati, hkrati pa je bil proucevan fenomen do deve­tega intervjuja zelo dobro pojasnjen (Vasileiou, Barnett, Thorpe in Young, 2018). Tabela 1: Demografski in drugi podatki intervjuvancev Sodelujoci (kodirana imena) Spol (moški, ženska) Starost (v letih) Kraj bivanja Stopnja izobrazbe Status zaposlitve A ženski 71 mesto uciteljica jezikov upokojena B moški 73 podeželje zidar upokojen C ženski 68 podeželje frizerka upokojena D ženski 70 mesto vzgojiteljica upokojena E ženski 74 podeželje kuharica upokojena F ženski 67 mesto medicinska sestra upokojena G moški 72 mesto trgovec upokojen H ženski 66 podeželje šivilja upokojena I moški 66 podeželje ucitelj fizike zaposlen 2.3OPIS POTEKA RAZISKAVE IN ANALIZE PODATKOV Kandidate za intervju smo pridobili s pomocjo osebne mreže znancev in svojcev iz goriške in notranjske regije. Seznanili smo jih z namenom raziskave, zbiranjem podatkov – intervjujem in vnaprej pripravljenimi vprašanji ter njihovo anonimnostjo pri sodelovanju. Prosili smo jih za sodelovanje. Glede na njihovo razpoložljivost smo se individualno dogovorili za datum in uro intervjuja. So­delujoci so podpisali informirano soglasje, v katerem so se ponovno seznanili z namenom raziskave, potekom, predvidenim trajanjem intervjuja, anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem. Poudarjeno je bilo, da lahko kadarkoli med in-tervjujem prekinejo sodelovanje in ne odgovarjajo na vprašanja. Z informiranim soglasjem so udeleženi tudi privolili v snemanje intervjuja za lažjo obdelavo podatkov. Pri individualnem intervjuju je vsak od udeležencev odgovoril na deset zastavljenih vprašanj odprtega tipa. Odgovarjali so opisno. Po zakljucenih intervjujih smo vse intervjuje poslušali in pridobljene odgovore dobesedno za­pisali. Sledila je kvalitativna analiza vsebine, ki je potekala po naslednjih korakih povzetih po Steen in Roberts (2011); Polit in Beck (2018). Prepise smo veckrat v celoti prebrali, jih kodirali ter poimenovali po njihovi vsebini. Za tem smo kode kategorizirali glede na konceptualno podobnost oziroma povezanost. Posame­zne kategorije smo nato združevali v vecje celote (teme), ki so v nadaljevanju prispevale k razumevanju proucevanega fenomena (Kavšak in Prosen, 2021). 3 ODNOS STAREJŠIH DO PAMETNE TEHNOLOGIJE Identificirali smo štiri glavne teme, ki pojasnjujejo odnos starejših do rabe pametne tehnologije: 1. motivacija za uporabo pametne tehnologije med starej­šimi, 2. negativne znacilnosti uporabe pametne tehnologije, 3. težave pri uporabi pametne tehnologije ter 4. vpliv epidemije covida-19 na uporabo pametne teh­nologije. Rezultati so prikazani v Tabeli 2. Tabela 2: Identificirane teme, podteme in kode Teme Podteme Nove oblike komuniciranja Motivacija za ucenje uporabe pametne tehnologije Razlogi za ucenje uporabe pametne tehnologije Pozitivne plati uporabe pametne tehnologije Negativne znacilnosti uporabe pametne tehnologije Strah pred pametno tehnologijo Predsodki do uporabe pametne tehnologije Odvisnost od pametne tehnologije Težave pri uporabi pametne tehnologije Vpliv kognitivnih sprememb na ucenje Potrebna podpora pri ucenju rabe novih vrst pametne tehnologije Vpliv epidemije (covid-19) na uporabo pametne Pozitivne izkušnje z uporabo pametne tehnologije tehnologije Nova pridobljena znanja A. Karapandža Kalin, I. Breznik, S. Vrbnjak, S. Licen, M. Prosen, Pomen in vpliv pametne tehnologije na življenje starejših 3.1MOTIVACIJA ZA UCENJE UPORABE PAMETNE TEHNOLOGIJE PRI STAREJŠIH Tema Motivacija za ucenje uporabe pametne tehnologije pri starejših je se­stavljena iz treh podtem: pozitivne plati uporabe tehnologij, nove oblike komu­niciranja in razlogi za ucenje uporabe pametne tehnologije. Preko celotnega intervjuja so starejši veckrat izrazili svoje obcutke ob uporabi pametne tehnologije ter omenjali koristi in pozitivne plati njene uporabe, kot so: • Mnogo opravkov lahko narediš prek interneta in si tako prihraniš veliko poti in slabe volje (A). S tem (s pametno tehnologijo) predvsem odganjamo dolgcas, se pogovarjam s prijateljicami (D). • Da sem na tekocem z vremenom, da lahko pogledam slike, ki mi jih pošljejo vnukinje ali pa hci […]; preberem tudi kakšen clanek, to sem se naucila pred par meseci. Pa malo si pomagam, ko rešujem križanke, da ne listam debelih leksikonov (E). Starejši vedno bolj posegajo po uporabi pametne tehnologije, saj so uvideli, da jim lahko zelo koristi, zlasti kot nove oblike komunikacije s svojci in prijatelji: • Uporabljam pametni telefon in racunalnik za branje elektronske pošte (F). • S prijateljico iz Nemcije se pogovarjam preko videa in sem zato zelo vesela, kajti sicer se vidimo zelo redko, enkrat na pet let (A). Starejšim je pomembno, da so v življenju cim bolj neodvisni in samostojni. Vecina naših intervjuvancev se je s pametno tehnologijo srecala v casu zaposlitve. Tudi tisti, ki se s pametno tehnologijo v casu pred upokojitvijo še niso srecali, so pripravljeni sprejeti pomoc in se nauciti njene uporabe, saj so spoznali, da jim pametna tehnologija lahko pripomore k doseganju neodvisnosti in samostojnosti: • S tehnologijo sem se spoznala na svojem delovnem mestu. Morala sem na vrsto izobraževanj, ki so bila specificna in nujna za opravljanje mojega poklica (F). • V službi in sicer na šoli zadolženi za to so me seznanili s potekom uporabe teh stvari. Po pravici povedano, sem se na zacetku kar malo otepal uporabe, vendar sem potem videl, da žal ni druge rešitve in ni bilo kaj, kot se s tem spoprijet in se seznanit (I). • O uporabi racunalnika sem se zacela uciti za potrebe takratne službe, bila sem namrec urednica revij (A). • Prijatelji in sorodniki, sem pa hodil tudi na brezplacni tecaj racunalništva (G). 3.2NEGATIVNE ZNACILNOSTI UPORABE PAMETNE TEHNOLOGIJE MED STAREJŠIMI Tema negativne znacilnosti uporabe pametne tehnologije med starejšimi je sestavljena iz treh podtem: strah pred pametno tehnologijo, predsodki do uporabe pametne tehnologije in odvisnost od pametne tehnologije. Vec starejših omenja tudi slabe strani uporabe pametne tehnologije. Zavedajo se sicer vseh prednosti in koristi, obenem pa jih vznemirja rokovanje z njimi. Za izgovor navajajo, da so lahko nekoc zlahka živeli tudi brez vseh novodobnih pripomockov, ki se danes zdijo nepogrešljivi: • Ja lahko si predstavljam, saj vcasih nismo imeli nic takega, pa smo vseeno vse naredili (D). • Ma po svoje si lahko, saj smo vcasih shajali tudi brez tega, pa smo ravno tako preživeli. Je pa res, da je to postalo sedaj nujno zlo, še posebno pri mladih. Meni ni tako pomembno […] (E). • Mislim, da se brez pametne tehnologije da marsikaj narediti. Vendar pa v zadnjih casih, predvsem v teh zadnjih letih, zelo težko. Tudi mladi so vse bolj navajeni na ta novejši nacin, ker jim je tako lažje. Jaz sem pa še vedno bolj zagovornik tistih starejših tradicionalnih metod (I). Starejši so živeli v casu, ko pametna tehnologija še ni obstajala, zato ni nena­vadno dejstvo, da imajo zadržke in predsodke glede uporabe: • Seveda si predstavljam, ceprav clovek postane hitro odvisen od nekaterih stvari (G). • Najbolj se zavedamo te odvisnosti, ce nam samo za kakšen dan doma zmanjka elektrike, takrat se je potrebno vrniti nazaj k tradiciji in tudi v prihodnosti ne vemo, kaj nas caka, zato ne smemo pozabiti na vse prejšnje pristope (I). Starejše pri uporabi nove tehnologije mucijo tudi dvomi v lastne sposobnosti. Strah jih je, kako bodo na stara leta znali obvladovati neznano tehnologijo, saj že pritisk napacnega gumba na tipkovnici lahko privede do za njih nerešljive situacije: • Sama si ne upam prevec, ker nisem tako pogumna, bojim se, da karkoli na­pacnega pritisnem. Toliko že vem, da lahko kdo tudi vdre v moj telefon. […] Pa kar malo se bojim vse te tehnologije. Pri svojih 76 letih se mi niti ne da kaj dosti ubadati s temi novimi stvarmi. Le bolj osnove (E). Kljub temu, da marsikateri starejši v prostem casu uporablja tudi pametno tehnologijo, pa menijo, da se da prosti cas bolje izkoristiti na druge nacine. Pre­pricani so tudi, da prekomerna uporaba pametne tehnologije škoduje: • Mislim, da se da cas tudi bolje izrabit (C). • Se veliko zamotim z racunalnikom, drugace pa grem raje v naravo na svež zrak (A). • Imam obcutek, da nas vse to omejuje, namesto druženja so ljudje na telefonih in racunalnikih, kar se mi zdi zelo slabo (H). 3.3TEŽAVE PRI UPORABI PAMETNE TEHNOLOGIJE Tema težave pri uporabi pametne tehnologije je sestavljena iz dveh podtem: potrebna podpora pri ucenju rabe pametne tehnologije in vpliv kognitivnih sprememb na ucenje. A. Karapandža Kalin, I. Breznik, S. Vrbnjak, S. Licen, M. Prosen, Pomen in vpliv pametne tehnologije na življenje starejših Zavedati se moramo, da so se starejši rodili v casih, ko še ni bilo pametne tehnologije in se vecina z njo šele spoznava, zato seveda potrebujejo bistveno vec podpore pri ucenju in spoznavanju novih oblik njene uporabe: • Ker mož žal tega ne zna, ponavadi poklicem kar sina, ki pa velikokrat nima casa (H). • Povratno informacijo dobim tukaj v službi (v šoli), vendar nerad hodim do uciteljev racunalništva, ker vem, da imajo polno dela in se raje obrnem na kakšne druge kolege. Za kakšne domace zadeve mi pa doma sin pomaga, tako da se da vse rešit (I). Pri starejših se je treba zavedati še enega dejstva. Njihov spomin in procesi ucenja delujejo pocasneje, zato potrebujejo bistveno vec casa in podpore za osvojitev znanja, ki je potrebno za obvladovanje pametne tehnologije: • Res da smo mi starejši imeli pri tem malo vec težav; […] zanimivo pa je, da ko sem bil recimo 14 dni ali vec brez uporabe pametne tehnologije, sem hitro pozabil vse skupaj. Starejši smo pac taki, da radi pozabimo tiste stvari, ki jih ne uporabljamo. Dostikrat sem potem slišal komentarje, da saj to sem ti pa že povedal/a. […] Moram pa povedat, da sem za ucenje potreboval bistveno vec casa […](I). • To (pametne tehnologije) se pocasi ucim. Vsake par mesecev se naucim kaj novega (E). 3.4VPLIV EPIDEMIJE COVIDA-19 NA UPORABO PAMETNE TEHNOLOGIJE Ta tema je sestavljena iz dveh podtem: nova pridobljena znanja in pozitivne izkušnje z uporabo pametne tehnologije. Splošno je znano, da se je v casu med epidemijo covida-19 uporaba pametne tehnologije povecala na številnih podrocjih. Porast znanja in uporabe pametne tehnologije ni obšel niti starejše populacije, kar potrjujejo tudi rezultati naše raz­iskave. Pri vprašanjih o spremembah navad in pridobitvi novih znanj o uporabi pametne tehnologije med epidemijo covida-19 so se sodelujoci enotno strinjali, da se je njihovo znanje izboljšalo: • Malo bolj sem se poglobil, tako da obvladam uporabo kar nekaj novih apli­kacij, ki jih pred tem nisem poznal (G). • Svoje znanje glede racunalnika sem morda malo poglobila, ker sem ga upo­rabljala precej vec kot v casu pred covidom (D). • Vsekakor vse, kar se nauciš, ti koristi. […], pametnega telefona nikoli nisem imel, dokler me med covid epidemijo niso seznanili s tem dejstvom, da brez tega pac danes ne gre. Zdaj ga pac imam in tudi zmeraj vec uporabljam (I). • Postala sem veliko bolj izobražena na podrocju telefonov in racunalnika, oboje sem veliko vec uporabljala (H). Med epidemijo covida-19 so tudi starejši ob uporabi pametne tehnologije spoznali pozitivne lastnosti pametne tehnologije in pridobili pozitivne izkušnje z njeno uporabo. Tista prisila ucenja, ki so jo mnogi pred epidemijo odganjali kot moteco in neprijazno, se je v teh trenutkih izkazala kot dobrodošla: • Pridobila sem nekaj novega znanja, saj veste, ker nisi smel nikamor, si pocel doma vse mogoce, da si preganjal dolgcas (A). • Seveda, kot sem povedala že prej, mi z uporabo racunalnika ni nikoli dolgcas, predvsem rada igram igre spomina (D). • Vsekakor ti vse, kar se nauciš, koristi. Vendar sem jaz pac eden tistih fenome­nov, ki pametnega telefona nikoli nisem imel, dokler me med covid epidemijo niso seznanili s tem dejstvom, da brez tega pac danes ne gre. Zdaj ga imam in tudi zmeraj vec uporabljam, vendar pa nikakor nisem odvisen in lahko shajam tudi brez tega. Marsikdaj pa pride tudi prav (I). 4 RAZPRAVA Z raziskavo smo želeli ugotoviti kako pametna tehnologija vpliva na življenje starejših ter kako je uporaba pametne tehnologije prispevala h kakovosti njiho­vega življenja v casu epidemije covida-19. V našem družbenem okolju se še vedno ne moremo izogniti ageizma. Na splošno velja prepricanje, da so starejši bolj naporni, sitni, pocasni, bolni, poza­bljivi in trmasti. Teh prepricanj ne gre posploševati. Poznamo tudi zelo živahne, aktivne, delovne in umsko bistre starejše, ki so željni novih znanj in uporabe novih tehnologij in pripomockov, ki jim lahko olajšujejo vsakdanje življenje, kar je razvidno tudi iz naše raziskave. Starejši namrec nocejo biti mladim v breme in si želijo ohranjati svojo neodvisnost cim dlje. Delež starejše populacije se povecuje (Weck in Afanassieva, 2022). S podaljša­njem življenja nastopijo tudi materialne stiske, zožijo se socialna omrežja, zmanjša se kakovost življenja in sprijazniti se je treba z zmanjšanjem neodvisnosti in sa­mostojnosti. Pogosto so starejši prisiljeni spremeniti bivalno okolje. Anderberg (2020) pravi, da je odhod od doma za mnoge starejše huda psihicna preizkušnja in zadnji izhod. Seznanitev starejših z uporabo pametne tehnologije jim lahko omogoci, da dlje casa prebivajo v domacem okolju, saj si z njo lahko pomagajo pri vsakodnevnih opravilih (nakupi, placilo položnic, stik z osebnim zdravnikom), premagujejo osamljenost, tako da ohranjajo stike z družino, prijatelji in si krajšajo dneve z raznimi novicami, kar je skladno tudi s stališci starejših v naši raziskavi. Starejši so tako prepoznali pozitivne ucinke pametne tehnologije. Raziskava Lesauskaite idr., (2019) pa pravi, da je pozitiven odnos do novih tehnologij eden glavnih dejavnikov za vecjo uporabo pametne tehnologije pri starejših. V raziskavi se je kot pozitivna plat izkazalo, da je vecina v casu epidemije spo­znala dobre strani uporabe pametne tehnologije. Tudi ce so bili starejši prisiljeni A. Karapandža Kalin, I. Breznik, S. Vrbnjak, S. Licen, M. Prosen, Pomen in vpliv pametne tehnologije na življenje starejših bivati med štirimi stenami, so imeli stik z zunanjim svetom, racunalnik pa jim je omogocil še nešteto drugih možnosti: branje novic, reševanje križank, pošiljanje slikovnih sporocil, video klice s starimi znanci in predvsem so lahko bili v stiku s svojci, kar jim je najvec pomenilo. Podobne rezultate navaja tudi raziskava von Humboldt idr. (2020), kjer so se udeleženci raziskave med epidemijo covida-19 z uporabo pametne tehnologije pocutili bolj povezane z zunanjim svetom, navajali so tudi povecanje samozavesti in obcutek manjše odvisnosti od drugih, kar smo ugotovili tudi v naši raziskavi. Vendar pa je za marsikaterega starejšega spoznavanje z uporabo pametne tehnologije velik izziv. Soocajo se s številnimi težavami pri uporabi, ki so lahko posledica premajhne podpore pri ucenju in/ali upada kognitivnih sposobnosti. Gordon idr. (2022) navajajo težave, s katerimi se soocajo starejši in ki lahko vpli­vajo, da sodobna tehnologija med starejšimi ni sprejeta: premajhno zanimanje ali popolna odsotnost potrebe po uporabi sodobne tehnologije, majhno zaupanje v lastne zmožnosti uporabe novih naprav, pomanjkanje dostopa do tehnologije, omejena digitalna pismenost ali fizicna oviranost. Posledice staranja pa se kažejo tudi v obliki telesnih in duševnih sprememb (Xu idr., 2021). Tako so intervjuvan­ci v rezultatih naše raziskave navedli pozabljivost kot oviro pri procesu ucenja uporabe pametne tehnologije. Razlike se pojavljajo tudi med starejšimi na podeželskem in mestnem okolju. Ugotovili smo, da so na podeželju slabše seznanjeni z uporabo pametne tehno­logije. Vecina starejših se sicer ne pritožuje nad tem in se zaradi tega ne pocutijo odrinjene ali diskriminirane. Menijo, da je mogoce poceti tudi veliko drugih stvari, skrbi pa jih za mladino, ker se jim zdi, da uporaba pametne tehnologije lahko privede tudi do odvisnosti. Študija Choi, Thompson in Demiris (2021) pa poudarja, da starejši pred uporabo pametne tehnologije veckrat tehtajo med koristmi, dejanskimi potrebami ter morebitnimi posegi v zasebnost. Rezultati naše raziskave so tudi prikazali, da se starejši bojijo neznanega, zato si želijo, da bi jim nekdo na cim bolj enostaven in razumljiv nacin približal uporabo pametne tehnologije, zato jih je potrebno za uporabo ves cas spodbujati in jim pomagati, ko naletijo na težave. Med raziskavo smo ugotovili, da je pri starejših na uporabo pametne tehno­logije vplivala tudi izobrazba oziroma položaj, ki so ga zasedali na delovnem mestu. Nekateri so se namrec že zelo zgodaj morali nauciti uporabe racunalnika, saj je tako zahtevalo njihovo delovno mesto in tako imajo danes z uporabo manj težav. Podobne ugotovitve glede izobrazbe smo našli tudi v tuji literaturi (Sun idr.,2020; Lesauskaite idr., 2019). Študija Lesauskaite idr. pravi, da je pri starejših z univerzitetno izobrazbo uporaba racunalnikov in interneta v povprecju štirikrat bolj razširjena, kakor pri starejših z nižjo stopnjo izobrazbe. Epidemija covida-19 je spremenila pogled starejših na uporabo pametne tehnologije. V naši raziskavi se je izkazalo, da so bili med epidemijo v boljšem položaju starejši, ki so že bili vešci uporabe, predvsem racunalnika, ter jih pred uporabo pametne tehnologije ni oviral strah ali predsodki. Po izkušnji z epidemijo covida-19 je razvidno, da se je vecina z uporabo pametne tehnologije soocila in jo sprejela kot dobrodošlo pomoc. Iz raziskave izhaja, da ko se starejši spoznajo z uporabo in vsemi koristmi pametne tehnologije, ugotovijo, da je ta v današnjem casu nujno potrebna. Njihova želja po ucenju pa se z osvojitvijo vsakega novega znanja povecuje. Po raziskavi von Humboldt idr. (2020) se starejši predvsem poslužujejo ohranjaja stikov ter aktivnosti, ki jim prinašajo zadovoljstvo, kar je skladno tudi z rezultati naše raziskave. Kljub vsem prednostim pa so nekateri starejši še vedno mnenja, da uporaba pametne tehnologije prinaša vec negativnih posledic in se z njo ni vredno pretirano ukvarjati. Omejitve naše raziskave (kot tudi vecine kvalitativnih raziskav) so, da so zaradi majhnosti vzorca rezultati slabše prenosljivi v druga kulturna okolja in kontekste (zlasti digitalne pismenosti prebivalstva in možnosti, ki jih imajo v zvezi s tem) (Rahman, 2020). 5 ZAKLJUCEK Rezultati raziskave so pricakovani tako s stališca prednosti kot zadržkov starejših pri uporabi pametne tehnologije. Pripravljenost za ucenje in uporaba pametne tehnologije se je pomembno izboljšala v obdobju epidemije covida-19. Starejši pri ucenju potrebujejo pomoc, ki jo vecinoma dobijo od svojcev ali na delovnem mestu. Uporabo pametne tehnologije bi bilo smiselno sistemsko spodbujati tudi na državni ravni z organiziranimi tecaji za njeno uporabo in z individualnim ucenjem na domu. Pri tem pa bi bilo istocasno potrebno zagotoviti boljšo dostopnost s subvencijami ob nakupu pametne tehnologije. Zanimanje starejših za uporabo pametne tehnologije se povecuje, vendar je v raziskavi ostalo še nekaj neraziskanih podrocij, npr. kakšno pomoc oz. na kakšen nacin bi lahko starejšim osebam omogocili oz. jih spodbudili, da bi zaceli uporabljati razlicne vrste pametne tehnologije ter si tako poenostavili življenje, kar bi lahko bil predmet prihodnjih raziskav. LITERATURA Anderberg Peter (2020). Gerontechnology, digitalization, and the silver economy. V: XRDS: Crossroads, The ACM Magazine for Students, letnik 26, št. 3, str. 46–49. https://doi.org/10.1145/3383388 Choi Yong K., Thompson Hilaire J., Demiris, George (2021). Internet-of-things smart home technology to support aging-in-place: older adults‘ perceptions and attitudes. V: Journal of gerontological nursing, letnik 47, št. 4, str. 15–21. https://doi.org/10.3928/00989134-20210310-03 Gordon Susan, Telford-Sharp Fiona, Crowe William, Stephanie Champion (2022). Effectiveness of a co-designed technology package on perceptions of safety in community-dwelling older adults. V: Australasian Journal on Ageing, letnik 41, str. 257–265. https://doi.org/10.1111/ajag.13095 Ienca Marcello, Schneble Christope, Kressig W. Reto in Wangmo Tenzin (2021). Digital health interventions for healthy ageing: a qualitative user evaluation and ethical assessment. V: BMC Geriatrics, letnik 21, št. 1, str. 412. https://doi.org/10.1186/s12877-021-02338-z A. Karapandža Kalin, I. Breznik, S. Vrbnjak, S. Licen, M. Prosen, Pomen in vpliv pametne tehnologije na življenje starejših Marston R. Hannah, Musselwhite B. A. Charles (2021). Improving older people’s lives through digital technology and practices. V: Gerontology and Geriatric Medicine, letnik 7. https://journals.sagepub.com/ doi/pdf/10.1177/23337214211036255 Rahman Md Shidur (2020). The advantages and disadvantages of using qualitative and quantitative approaches and methods in language »testing and assessment« research: A literature review. V: Journal of Education and Learning, letnik 6, št. 1. http://dx.doi.org/10.5539/jel.v6n1p102 Roblek Vasja (2009). Primer Izpeljave Analize Besedila v Kvalitativni Raziskavi (An Example of Performing a Text Analysis in a Qualitative Research). V: Management, letnik 4, št. 1, str. 53–69. Pridobljeno 10.2.2023 s https://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/4_053-069.pdf Kavšak Aleksandra in Prosen Mirko (2021). Vpliv zadovoljstva z delom na pojav izgorelosti med medicinskimi sestrami: kvalitativna opisna raziskava. V: Obzornik zdravstvene nege, letnik 55, št. 1, str. 7–15. Pridobljeno 25.2.2023 s https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/ article/view/3018/2955 Lesauskaite Vita, Damuleviciene Gité, Knašiene Jurgita, Kazanavicius Egidijus, Liutkevicius Agnius, Janaviciute Audroné. (2019). older adults-potential users of technologies. Medicina (Kaunas, Lithuania), letnik 55, št. 6, str. 253. https://doi.org/10.3390/medicina55060253 Statisticni urad Republike Slovenije [SURS]. (2022). Mednarodni dan starejših. Pridobljeno 22. 10. 2022 s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10547 Sun Xinran, Yan Wenxin, Zhou Hao, Wang Zhaoqing, Zhang Xueying, Huang Shuang, Li Li. (2020). Internet use and need for digital health technology among the elderly: a cross-sectional survey in China. BMC public health, letnik 20, št. 1, str. 1386. https://doi.org/10.1186/s12889-020-09448-0 Vaportzis Eleftheria, Giatsi Clausen Maria in Gow J. Allan (2017). Older adults perceptions of technology and barriers to interacting with tablet computers: a focus group study. V: Frontiers in Psychology, letnik 8. Pridobljeno 10.1.2023 s https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpsyg.2017.01687 Vasileiou Konstantina, Barnett Julie, Thorpe Susan in Young Terry (2018). Characterising and justifying sample size sufficiency in interview-based studies: systematic analysis of qualitative health research over a 15-year period. V: BMC medical research methodology, letnik 18, str. 1–18. https://doi. org/10.1186/s12874-018-0594-7 von Humboldt Sofia, Mendoza-Ruvalcaba Ma. Neyda, Arias-Merino Elva Dolores, Costa Andrea, Cabras Emilia, Low Gail in Leal Isabel (2020). Smart technology and the meaning in life of older adults during the Covid-19 public health emergency period: a cross-cultural qualitative study. V: International Review of Psychiatry, letnik 32, št. 7–8, str. 713–722. https://doi.org/10.1080/09540261. 2020.1810643 Weck Marina, Afanassieva Marianne (2022). Toward the adoption of digital assistive technology: Factors affecting older people’s initial trust formation. V: Telecommunications Policy. https://doi. org/10.1016/j.telpol.2022.102483 Xu Shan, Min Dong, Cheng Yiwen, Wang Peng, Gao Yue (2021). Digital inclusion of older people: harnessing digital technologies to promote healthy ageing in the Western Pacific Region. V: Intelligent Medicine letnik 1, str. 134–136. https://mednexus.org/doi/epdf/10.1016/j.imed.2021.08.002 Naslovi avtorjev: Aljoša Karapandža Kalin: aljosakk@gmail.com Ivana Breznik: mikuli.ivana@gmail.com Sabina Vrbnjak: binca5@gmail.com Sabina Licen: sabina.licen@upr.fvz.si Mirko Prosen: mirko.prosen@fvz.upr.si