Poštnina ptačana v gotovini. Posamezna številka velja K 2-—. Leto III. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1921. Štev. 42. Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, na mesec 6 K; posamezna številka 2 K. — V inostranstvu razmeroma več. Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane-na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Slučaj prof. Favaja. i Povedali smo takoj pri sklepanju protikomunističnih izjemnih zakonov, da so taki zakoni ne le nezakoniti, ker nasprotujejo temeljnim zakonom ustave, temveč tudi skrajno krivični in silno nevarno orožje v rokah nasilne vlade. Kot nasprotniki komu-nistov smo povedali to in posebno narodnim socialistom smo povedali to, ker tega niso hoteli razumeti, če prav pravijo, da so socialisti. s Zgodilo se je, kar smo govorili. Vlada *1' nikdar s pomočjo neodvisnega sodišča ugotavljala objektivno, kdo je komunist in kdo ne, temveč je brez ozira na to metala na cesto vse, ki so bili denuncirani za ko-jnuniste. Krivično je, vzeti službo komunistu, ker ima vsak pravico imeti svoje politično Prepričanje, kaznujejo naj se le tisti, ki so izvršili ali začeli kakšno kaznivo dejanje! ^tokrat bolj krivično pa je in justični po-'dični umor se imenuje to, da vržejo na eesto zaradi komunizma moža, ki ni bil nikdar komunist! Ce si dovoli delavni človek čitati časopis, pravijo, da je len. Če politični uradnik kozle strelja zaradi svoje lenobe, če preganja brez dokazov kar po vrsti vse ne-'jube mu ljudi in jih dolži komunizma zato, ua jih odstrani, mu ne pravijo, da je len, jjmveč ga pohvalijo, da ima „močno roko“. ^°Voril sem s političnimi uradniki in se j.tepričal, da mnogokrat o politiki in poli-, n'h razmerah svojega ljudstva, v čigar ■ l|zbi jet|0 bei kruhek, prav ničesar ne vedo. a ne poznajo niti programa, niti delovanja 'aznih strank, da jih ne razločujejo, da pa endar sodijo in obsojajo razne ljudi zaradi Političnega delovanja. , ®sP°da! Leni ste, če ne veste, da go-vPod Favaj ni bil nikdar komunist. Dolžnost d , ie. in plačani ste za to, da poznate ter°V?nie P°li6čnih govornikov in piša-jev . Vsak nrpnrncf Hplavpr* up Hn cp Jp ' .^sal< preprost delavec ve, da se je loč ^jurskem g. profesor Favaj zelo od-no boril proti komunizmu, da je bil na-krati* ^ n°či 1920 socialno demo- kam i - 9?sredovalec med obema stran-Članicnc J-e po r.azdoru obeh strank ostal kamr r , 111 ie vedno naglašal, da niti enote 1:1 ,,e ^0, so ne niore doseči Vedi;iS' nast°P- Le zato, ker so komunisti iUeiZa to Fav?ievo slogaštvo, so prišli ^ajersi?’ raztegati enotno našo stranko na Postav^"1 s tem> dn 80 sklenili s slogaši tori bi J skupno kandidatno listo, na ka-cialisf p.Vedno menjavala komunist in so-teik, ker • avai ie nasedel na ta komunistični Obsn-e r pal’ da ostane delavstvo složno. ^ar Pa n3 ' ,smo to njegovo dejanje, nik-Zale> da ednJe^a. samcga! Volitve so poka-Saštva tnni >vci ne marajo praznega slo-le razumel ’-e^ ^re za načelni spor. Favaj I??. sploh „i?)°An,0'0'1 P/ « „i po volit- ž'vl]™ia 'i,,"'/ udeleževat političnega stroki, v feČ,delal !e v izobraževalni delal zanjo y r11*’ Prei največ nl°- Zakaj pa dobi od slavnih po- litičarjev dekret, da ne dobi več plače. Pa še. to brez odpovedi, kar na uro . . . Zdi se mi, da ti političarji niso samo leni, temveč, da imajo tudi nalogo nagajati vsem, ki se upajo svobodno govoriti. Ubiti hočejo odporno silo učiteljskega stanu, narediti hočejo iz učiteljev hlapce, ki bodo na migljaj okrajnega glavarja ali pa njegovega pisarja storili vse, pa če bi bilo še ! tako neumno, kakor so delali včasih vse na migljaj g. župnika ali pa njegovega mež-narja. Da bi bilo treba napisati kakemu nevrednemu nasledniku Ivana Cankarja zo- j pet nove „Hlapce", le da bi bili lahko še bolj upravičeni, kajti vsaj gmotno je učiteljstvo danes mnogo na boljšem, da bi ne bilo več tako tragično poslušati strašne besede učitelja očeta: „ženo imam in tri otroke!", kajti tudi v hribih bi jih učitelj lahko redil brez postranskega zaslužka. Ker ni več te gmotne skrbi pred prestavljanjem in tudi ker je že preveč svobodnih učiteljev, več nego hribovskih mest . . ., zato hočejo naši „svobodomiselni demokratje" potlačiti učiteljstvo še vse drugače, nego so sedanji ljudski prijatelji tlačili Cankarjeve junake: če ne boš popolnoma zvest našemu ovsu in biču, pojdeš na cesto, kakor je šlo na tisoče ročnih delavcev. S takim strahom hočejo pridobiti učiteljstvo zase! Ali se bo dalo? Poznamo jih mnogo, ki se ne bodo dali, poznamo moža, ki je izjavil: čimbolj me prestavljajo, tembolj žal jim bo, kajti povsod sejem seme, ki dobro poganja na redovitih tleh. Takih odločnih mož potrebuje naša doba, pa ne enega, mnogo, vse, posebno pa med tistimi, ki vzgajajo našo mladino, našo bodočnost, obenem pa tudi bodočnost naše uboge države, ki tako težko čaka boljšega pokolenja, ki bo znalo ceniti sebe in zato tudi druga dva svoja plemenska brata! , Ali je učiteljska svoboda potrebna? Vsi vzgojitelji veste, da brez nje ni vzgoje. In vendar je vzgoja vaš življenski cilj, svoj cilj pa hočete doseči, ne? Ali se mu vsaj približati! Ali niste včasi zavistni- delavstvu za njihovo svobodo? Ali veste, da si jo je priborilo s pomočjo'svojili organizacij? Svobode pa ni našel ročni delavec samo s podporo v nesreči, temveč predvsem z zavestjo, da stoje za njim tisoči in milijoni. Ta zavest je več, nego more naše razumništvo pojmiti! Delavstvo bo imelo svojo zbornico. Ali jo bo imelo učiteljstvo? Koliko stanov bo brez zbornice? Malo! Učiteljstvo bo morda zadnje deležno tega, kar bi moralo ustvariti prvo. Vaša strokovna društva? Profesorje po-sebe, učitelji meščanskih šol posebe, strokovnih šol posebe, ljudskih šol posebe, otroških vrtnaric posebe, učitelji z modrimi očmi posebe, s črnimi posebe, in kdo ve kaj še vse osebe. Če bi bila vsa ta društva res strokovna in bi UJU pomenilo njih zvezo, dobro, učiteljstvo bi v malih krožkih delalo za napredek svoje stroke, v UJU bi se vse stroke združile in delale za harmonično izpopolnitev. Tako pa prevladuje v večini teh društev le skrb za učiteljsko čast, ki pokriva tudi napake s plaščem usmiljenja, mesto da bi jih odkritosrčno ožigosala, prevladuje skrb za gmotne koristi, mesto za napredek v zgajanju prevladuje boj proti nižjim kategorijam in želja po dohitevanju višjih, nego pa hrepenenje po pravi svobodi. Ta svoboda bi nas pa naučila obsojati napake, čeprav so jih zagrešili učitelji, in braniti vsakega učitelja, kadar se mu godi krivica ne od neodgovornega časopisja, temveč od odgovorne vlade. Koliko odstotkov učiteljev imamo v vseh kategorijah, ki bodo začutile ost Favajevega slučaja v svoji duši in bodo — ranjeni zakričali? Zedinite se! (K novemu občinskemu volilnemu redu.) Volilna geometrija se je imenovala v stari Avstriji tista goljufija, s katero je vladajoča klika okradala manjšine za njih pravice. Tudi Slovenci smo tu čutili. Razrezali so nas tako na volilne okraje, da se je čimveč naših glasov zgubilo. Tako dela vladajoča klika tudi v Jugoslaviji. Novi volilni red za občine so predložili v taki obliki, da upajo zatreti opozicijo: Proporčni sistem naj velja samo za polovico mandatov, drugo polovico dobi pa kot nameček tista stranka, ki je dobila največ glasov. Ta način ima nekaj prav dobrega na sebi, to namreč, da bo večinska stranka v občinskem odboru lahko delala po svojem načrtu, ne da bi bila odvisna od drugih strank, in da bo nosila tudi odgovornost za vse občinsko gospodarstvo. Manjšinske stranke naj pa imajo samo toliko zastopstva, da lahko nadzirajo. Seveda, mnogokrat bo večinska stranka imela prav neznatno večino, recimo samo enega glasu, na primer: Izvoliti je treba 32 odbornikov. Volitev bi se udeležilo 6 strank, glasov bi bilo oddanih 100, stranke bi jih dobile po vrsti 20, 19, 17, 16, 15, 13. Prva stranka je dobila 20 od sto, torej ena petina glasov, odbornikov bi pa dobila najprej polovico vseh, to je 16, zato, ker ima relativno večino, razen tega pa še od druge polovice po proporcu 3, torej skupaj 19 odbornikov, druge stranke pa po vrsti 3, 3, 3, 2, 2. Vseh pet drugih strank skupaj bi imelo torej le 13 odbornikov, čeprav so dobile skupaj 80 odst. glasov. Gotovo se zdi to krivično vsakemu, vendar je tudi tak volilni red pravičen, če bi veljal za vse občine enako. Zdaj vladajoča stranka je pa ta red predlagala samo za tiste občine, v katerih računa na to, da bo najmočnejša, to je za občine nad 10.000 prebivalcev, v katerih ima celo vrsto uradništva in drugih odvisnih ljudi, ki računa nanje, v manjših občinah naj pa velja navaden proporc kakor pri zadnjih volitvah, tam ve, da vladna stranka ne bo najmočnejša, zato tam ne marajo dati najmočnejši stranki take moči. v roke. Stran 2. _ . ■ . ‘ • J y-‘ j1 •» '■ ',» ” •••. j j » \ « Delavno ljudstvo! Spoznaj že enkrat, da boš doseglo proti taki pristranski vladi uspeh le takrat, če se ne daš cepiti na strančice, če se zediniš v veliko stranko vsega delavnega ljudstva. V vseh velikih in malih občinah lahko dosežeš, da boš najmočnejša stranka, če se združiš — samo da bo treba pravočasno misliti na združitev! Mariborčani so že storili velik korak naprej. Naj bi se to posrečilo tudi drugod, naj bi ne bilo nikjer nikogar, ne z leve, ne z desne, ki bi ne razumel, da je ta volilni red tak samo zato, ker vlada računa na to, da je delavstvo razkropljeno v štirih strankah. Zmagal bo pametnejši in pridnejši. Zato premišljujte in delajte! Zedinite se! Filip Uratnik: Pred strankinim zborom. Prihodnji strankin zbor ima rešiti dve nalogi: * Potrditi mora prvič predloge, ki gredo za tem, da se združijo vse socialistične stranke v državi v socialistično zajednico. Kolikor se da predvideti, se bo rešil ta del dnevnega reda strankinega zbora ob splošnem soglasju Vendar naj nekaj tudi tozadevno pripomnim. Prvič, da se mi zdi samoobsebi umevno, da bo treba blagohotno uvaževati vse predloge, ki streme za tem, da se olajša tudi tistim delavskim množicam povratek v naše vrste, ki so spoznale, da je razvoj svetovnih dogodkov — kakor izgleda — že definitivno odločil proti njih politični taktiki. Sem spadajo predlogi o izpremembi imena stranke in morda tudi naslovov časopisov. Vprašanje o ministerijalizmu lahko ostane rešeno tako, kakor smo ga rešili že na kongresu v Mariboru, to se pravi: v vlado se ne sme iti drugače, kakor na podlagi posebnega sklepa strankinega zbora. To od-stranja z ozirom na to, da smo mala stranka, ki ji ne pripada ne moč, ne odgovornost, vprašanje ministerijalizma praktično zdnevnega reda, prepuščajoč času, da reši teoretično problem, ki razburja po drugod socialistične vrste. V eni točki pa se me zdi, da si moramo biti edini, in upam, da si po ogromni večini tudi bomo. V tem namreč, da je zaupanje delavstva prvi in glavni temelj socialistične stranke, zato se da od zgoraj dol, z denarjem in vladno močjo morda zidati stranka, gotovo pa je zelo delikatno vprašanje, če se da zidati tako socialistična stranka. Organizator, ki dela tako, zapravlja zaklad zaupanja še predno ga ima, in mora doživeti neuspeh, kajti moč je visoko stojišče, kamor se lahko nameri veliko strupenih pušic, znamenje, ki se okrog njega zbira in ki se zanj prereka mnogo umazanih duš. Nato je treba prav povsod misliti, pa bodisi, da imamo pred očmi politiko v drživi, pokrajini ali samo — občini. Predno prevzamemo kje moč in odgovornost nase, se moramo vsepovsod skrbno vprašati, ali smo tudi dovolj močni za to. Kdor začne zidati strankino organizacijo od zgoraj, se podaja na opolska pota, ki vodijo, zlasti ako je tak>m voditeljem — kakor je to navadno -- povsem neznano, da je zaupanje delavstva fundament vse socialistične politike — v sigurne neuspehe. Na to je treba vedno in povsod misliti, kjer imamo voliti med močjo in odgovornostjo in med opozicijo in kritiko. Važnejša kakor razprava o vseh teh stvareh in brez dvoma tudi burnejša bo razprava o domači strankini organizaciji. Pred vojno smo bili majhna stranka. Dejstvo, da je bilo v stranki mnogo osebnosti z destruktivnim značajem, je razvoj stranke poleg že itak nad vse težavnih razmer silno oviralo. In v to stranko je po vojni vse privrelo. Ne da si v težkem delu šele ustvari svojo stranko, ampak zato, da najde v njej odrešenika zoper vse bolečine. Vse je zahtevalo od neke centrale, za kojo ni nihče nič žrtvoval, govornikov, shodov, časopisov — sploh vsega. Ta centrala je delala skoro bi rekli res čudeže. Strankin proračun je držalo v ravnotežju par posameznikov. Ako so trdili ti posamezniki zavedajoč se tega, da oni ne potrebujejo stranke, pač pa stranka njih, so govorili čisto resnico. To razmerje je postalo, kakor je lahko umljivo, v kratkem nevzdržno. Zgodilo se je, da so tisti, ki so bili za strankin proračun ravnotežna sila, odšli in nastalo je vprašanje: kam sedaj? V tem položaju je strankin tajnik pravilno presodil vse možnosti za izhode in izdal parolo: Delavstvo si mora vzdrževati najpotrebnejši strankin aparat in časopisje docela iz lastne moči in sme iti le tako na široko, kolikor zmore. In drugo: Strankin aparat mora biti čuvar strankinih sklepov, ki jih mora vsak brezpogojno izvrševati, pa bodisi, da je velik ali majhen gospod, pod kaznijo, da postane v stranki v trenutku odkrite upornosti avtomatično nemogoč. Velikega programatičnega in stvarnega pomena teh dveh gesel pa marsikdo bodisi iz komodno'ti bodisi iz slabega namena ne razume, oziroma noče razumeti. Strankin zbor je poklican, da napravi tukaj red in da poveri novo izvoljeno strankino vodstvo s krepko avtoriteto. Učiteljstvu. Učiteljstvo stavka! Dvignilo je zadnje orožje, ki je skoro vselej in povsod dvorezno, ki je pa v nekaterih slučajih tako ostro in po vrhu še zastrupljeno s tako silnim strupom, da se ga dostojni ljudje niti v silobranu ne marajo posluževati. Če stavkajo krojači, je to njih pravica, če pa stavkajo zdravniki, je to podlo in blazno obenem! Lahko stavkajo demonstrativno, recimo dve uri, da opozore na svoje zahteve, na storjeno jim krivico, nikdar pa ne smejo zaradi tega umirati njih bolniki. Če je delavstvo, ki mu inteligenca tako rada očita premajhno izobrazbo, vselej pri svojih stavkah izvzelo reševalna dela, smemo to pričakovati menda tudi od izobražencev. Isto velja tudi o stavki učiteljstva. . To stališče ne velja samo zaradi usmiljenja, kakor bi kdo mislil, temveč iz razlogov poštenega razuma! Pri vsaki priliki poudarjamo, da je usmiljenje rajši škodljivo nego koristno, ker je napoti socialni pravičnosti. Bolnik ima pravico na zdravnika, otrok ima pravico na vzgojo! Zdravnik, učitelj in podobni stanovi torej ne sinejo stavkati, ker bi njihova stavka ne zadela tistih, katerim je namenjena, temveč povsem nedolžne ljudi. Tudi delavske stavke zadenejo nedolžne ljudi, toda vsaj glavni udarec je naperjen in tudi zadene krivca, izžemalca, podjetnika. Kdor tega razločka ne vidi, m-' zna gledati in misliti, temveč se hoče le brez truda okoristiti s tujo iznajdbo, ne tla bi jo razumel. Novemu pastirju'je hotel veliki hlapec dokazati svojo premoč. Nastavil mu je roko na vogal mize in ga pozval, naj udari, da vidi, koga bo bolj bolelo. Pastir zamahne, in udari z vso silo, a hlapec umakne pravočasno svojo foko. Seveda je pastirja bolj bolelo nego mizo. Drugi dan hoče pastir pokazati svojo iznajdbo tovarišu na paši. Ker pa mize ni bilo pri roki,-nastavi roko na svoje lice. Mislil je, da je vsa iznajdba v tem, da pravočasno izmakne svojo roko, na to je pa pozabil, da mora biti tudi podloga pametno izbrana. Čim nerazsodnejše je ljudstvo, tem raz-sodnejše mora biti njegovo učiteljstvo. V stari Avstriji so bili Tirolci znani po svoji zabitosti. V svoji pošteni zvestobi do Habs-buržanov *so šli tako daleč, da so si d3*1 polena na glavi sekati. Seveda šole n**0 marali, ker niso vedeli, kako krvavo jim potrebna. Kako težavno stališče so imeli tam učitelji! V težkem boju za obstanek so bili po vrhu še zmerjani in zasmehovani. Toda v stavko niso stopili, vedeli so, d3 bi bolelo to njih lice, ne pa Tirolca. Izjavi*1 Zob: (Ponatis iz 4. nadaljevanja.) Socializem in vera. Modrovanje navadnega človeka. . . . ima preklicano težko stališče. Če bi hotel res tako živeti, kakor zahteva njegov stan, bi moral biti angel. Angel pa ni. Najnesrečnejši človek je, dokler se trudi, biti angel — nazadnje pa omaga, ker mora omagati. Takrat pa preneha biti pravi duhovnik in postane samo klerik, to je človek, ki nosi kleriko, duhovniško oblačilo. Duhovnik je samo na zunaj, na znotraj pa je le grešnik, kakor vsi drugi. Na zunaj je strašno pobožen, na znotraj pa ve, da je njegova služba pravzaprav služba zlatemu teletu. Če bi prišel Kristus zopet na svet, bi govoril zopet z istimi besedami: pobeljeni grobovi. ■ Najnesrečnejši človek je tak duhovnik, dokler ga peče vest — šele ko to vest za-.duši, češ, saj so vsi taki, šele takrat mu začne rasti trebuh, kakor pravimo grobijani. Pa to ni samo pri duhovnikih tako! Podobno imamo skoro v vseh službah, posebno v tistih, kjer se zahteva ostrejša disciplina. Kdo se ne spominja iz vojaške službe na nešteto slučajev, ko je vojak stal kakor sveča pred poveljnikom in govoril: kakor ukazujete, gospod! Ko pa je gospod odšel, je kazal za njim figo in delal baš nasprotno, nego je ukazal gospod. Pa mu je prisegel pokorščino! Pa pustimo ta stan, ki ga služimo po sili, brez lastne volje, večinoma proti svoji volji. Pomislimo na učiteljski stan. Koliko mladih ljudi je vstopilo v ta stan z idealnim navdušenjem, s krasnimi načrti. Kako bomo vzgajali to ljubljeno mladino, kako se bomo žrtvovali, da premagamo vse ovire. Pa pride gospod nadzornik in zahteva od nas stvari, ki so proti našemu prepričanju, stvari, ki so sicer predpisane, o katerih pa vsak vzgojitelj ve, da so deloma nemogoče, deloma škodljive. Ker vemo, da gospodu nadzorniku ne smemo ugovarjati, smo lepo tiho, potem se pa trudimo izpolniti obenem zunanje in notranje zahteve. V par letih omagamo, dobimo jetiko vsled prevelikega truda ali pa uglušimo svojo vest, če se začnemo zadovoljevati z zunanjimi dolžnostmi in se izgovarjamo, da drugače ni mogoče — saj so vsi taki. Začne nam rasti trebuh, kakor pravijo grobijani. Poglejmo malo k politikom, voditeljem ljudstva! Ali nimate prav nobenega prijatelja iz mladih let med njimi? Kako krasni so bili njegovi, ideali, kako velika njegova gorečnost, kako jasna njegova pot. Pa danes? O vsaki priliki vam zabrusi na vaše očitke v obraz trditve, da ljudstvo hoče, da ga goljufamo, da ljudstvo ne prenese resnice, ker resnica v oči bode. Saj ima mnogokrat prav, res je, toda kam je skril svoje ide3* ’ ki jih je enkrat imel, ki pa še danes nt_ shodih rad govori o njih. Ni jih skril, s^0.’ minja se nanje, rad bi se po njih ravrMj toda — ko pa vsi tako grdo lažejo i*1 f’0" ljufajo, ko je pa vsa politika tako umaz311 ’ da se moraš nehote umazati ž njo, tl,t 1 nočeš! Tako je v vseh stanovih. Tudit j lavnim ljudstvom! Kolikokrat bi lahko kaj dobrega storili, pa držimo roke križem, ees zakaj bi moral pa ravno jaz?! . Bolni'oče je poslal najstarejšega sedem sinov po čiste vode. Ta reče nijj šemu bratu, naj gre on, ta tretjemu itd. mlajši je končno šel in prinesel vode, °LL je pa pošepetal: oče. pij skozi zobe, 1 ‘ tresel sem peska noter, da leni bratje bodo mogli piti! * j^j Tako čisto vodo je dobil bolni oC,L’ je imel sedem sinov, tako dobiva 01 številnih svojih otrok tisti Večni oce’ Naimamo vedno polna usta, ki se P3 ^ :j}j ramo ravnati po njegovih navodi*' ^ se dobro slišimo v svoji vesti —- začno! izgovarjamo na svoje brate, **aj, o dočitn Hinavsko tarnamo, da vera Pes ^er nirna dobro vemo, da vere ni več nikjer, ffla vsled zunanjega nasilja tun se odrezati si prst, izdreti si oko, , službi, ki jo opravlja proti svojt ve. Kdo bo prinesel čiste vode? so, da bodo še bolj pridno vzgajali tirolske otroke, da bodo vsaj ti pozneje znali ceniti šolo in vzgojo. * Učitelji ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šol zahtevajo 40 kron za uro, za nedeljske ure pa 80 kron. Pravijo, da imajo profesorji tudi toliko, draginja je pa tako neznosna, ker delavci ne marajo delati izpod 30 kron na uro. Nimamo nič proti temu, če zahtevajo boljše plače. Vlada naj jim jo da, bolj pametno bo, nego marsikaj drugega. Toda, prosili bi pa, da gg. učitelji malo računajo! Posebno naj pa v drugič dobro primislijo, da ne bodo govorili neresnice! Ne samo, da delavci delajo pod 30 kron na ura, še več, trdimo, da ni nobenega v Ljubljani, ki bi zaslužil toliko! Pač pa jih je zelo mnogo, ki ne zaslužijo niti petine tega! Predno greste v drugič v stavko, se prepričajte o svojih razlogih bolj natanko! Silno žalostno pa je, če zaradi tega spora obrtni vajenci že leta in leta nimajo pouka, posebno zdaj, ko so hodili v vojnem čašu v tiste šole, ki so se komaj mogle šole imenovati! ' Učitelj, ki je sestavil tisto pojasnilo, ki je izšlo v časopisih, je gotovo želo navdušen na svoje poročilo. Navdušenost sama pa ni mnogo vredna. Veliko boljša je točnost! Verujem, da ni lagal, to se pravi, da je bil najbrž od lažnivcev ^napačno informiran. Toda, zakaj veruje „Jutru“ ? Zakaj veruje v taki zadevi pristranskemu poročilu, zakaj ne gre pogledat v plačilne liste? Kot učitelj bi moral vedeti, da ne pridemo nikdar do reda, do znižanja draginje, do srečnejših časov, dokler ne bodo stanovi imeli drug o drugem poštene podatke, koliko kdo zasluži. „Jutro" „Delavski list za delavce." Kmalu bo Jutro nosilo tak naslov! Morebiti se bo imenovalo še celo proletarskega. Našo himno: „Bod’ delu čast!" bo vzelo za svojo. Kapitalisti imajo na Slovenskem dve stranki, liberalno in klerikalno. Razlikujeta se le po kulturnem programu, to se pravi, prva molze brezversko delavno ljudstvo, druga pa verstvo. Namolzeno mleko pa nosita'obe v skupno kapitalistično korito. (V zvezi industrijcev in agrarcev delata složno!) Iz vsega tega mleka, razen tistega, ki ga hlapci in dekle obeh strank že med potjo popijejo, kujeta zlate verige in vklepata vanje delavno ljudstvo na kmetih in v mestih. Mnogo zlata pa pošiljata | tudi v varno tujino, da bodo imeli njih pen- ' zijonirani hlapci tam prav mehko postlano, pa tudi, da se že zdaj lahko včasi ven peljejo „na oddih" (zapravljat ljudske žulje, pravimo mi!). Vsi ti hlapci in dekle žive od samega mleka in smetane, ki jo mora vklenjeno ljudstvo s trdim delom izpreminjati v razna bahata jedila. Delajo pa ti hlapci prav nič drugega, samo molzejo. Zdaj, ko so sužnji izpregledali in se ne dajo več tako izkoriščati, sta obe stranki dali vsem sužnjem „svobodo". Obenem pa sta rekli obe, da hočeta delali za ohranitev „svobode". Obe sta si nadeli novo ime za nove svobodne čase. Prva se je začela imenovati JDS (demokratska), druga pa SLS (ljudska). Oboje pomeni vlado ljudstva. Sužnji so se zadovoljili z besedo in verjeli „Ijudoviadcem", čeprav so ti delali proti ljudovladi. SLS je vsaj navidezno delalo proti kraljevini, vemo pa, da le proti jugoslovanski kraljevini, dočim bi ji bila prav všeč katoliška kraljevina in katoliški kralj kot apostolski namestnik božji. . Za SLS je dalo naše delavno ljudstvo 58.000 glasov! Za demokrate skoro nič, le naši tako zvana inteligenca jih je volila, ker imajo de-biokratje moč in denar, kar je p štenjakov Pa zato, ker ne vedo, da je demokracija čisto bekaj drugega, da demokracija sploh ni demokracija, če ne upošteva socialne misli. V ustavnih bojih se je pa tudi naša poštena inteligenca prepričala, da socializem ni tako shašilo, kakor so ga slikali kapitalisti. Začela Je socialno Čutiti, ker je tudi sama socialno ,epena in išče izhoda iz sedanjega strašnega položaja in ve, da je izhod iz zagate mogoč le, če damo vsem socialno pravičnost. Tega so se demokratje ustrašili in začeli prodajati razen demokratizma še tudi socializem! „Jutro" že poje delu čast! Še včeraj umazani delavec ni imel pravice mešati se med gospode, danes ga kličejo in mu ponujajo vse, samo da vstopi v njih službo. Radovedni smo, kaj poreče k temu naša inteligenca, če so n’ši duševni delavci že toliko zreli, da bodo obsodili to najcenejšo demagogijo. Za ročne delavce in kmete se ne bojimo, kolikor jih kaj čita. Ti bodo že iz vprašmja osemurnega delavnika spoznali, kam pes taco moli. „Jutro" priporoča namreč deset- in dvanajsturni delavnik iz spoštovanja do dela, čtš, da premalo delamo. Tega pa ne pove, da stoji v Jugoslaviji na tisoče in tisoče delavcev brez dela. Toda delavci, pa tudi kmetje, ki kaj čitajo, to že vedo, ker to čutijo v svojih želodcih, in spoznavajo, da je mogoče odpraviti draginjo edinole s socialno pravičnostjo. Ali naj tudi kmetje še več delajo? Ali naj ustavijo solnce, da bo sijalo tudi ponoči? Ali .ni dovolj, da vpregajo tudi žene in otroke, da si zaslužijo za svoj močnik, ali naj vprežejo še tudi dojenčke? Da, gospodje pri Jutru, premalo sedela! Če pa kdaj kak visok gospod pridno dela in najde prepovedana denarna pisma, ki jih skušajo vaši prijatelji spraviti v tujino — takrat dobi ta visok in priden gospod brco, češ, naj se ne vtika v take stvari. Prav nič vam ne bo pomagala vaša socialna firma, ljudstvo bo sodilo po dejanjih. Pritisnite na verižnike in izvozničarje v resnici, obešajte tatove, ne le tatiče! Avtonomija in samouprava Klerikalci vedno kriče, da so za ljudstvo, delajo pa vseeno proti ljudstvu. Tako je tudi z avtonomijo. Toliko besedi so že izgubili za slovensko avtonomijo, tega pa še zdaj nis* povedali, kaj si pod tem mislijo. Pa saj treba ni povedati, ker poznamo kranjsko avtonomij« predobro. Slovenska avtonomija jim pomeni le toliko, da napravijo planke okoli Slovenije in da bodo v teh plankah ljudstvo poneum-njevali še naprej tako, da bodo nad njim zopet sami gospodarili tako, kakor so pred vojno. Mi ne maramo takih plank. Centralni parlament hočemo, ki bo delal zakone za vso državo. Ti zakoni morajo biti v mnogih ozirih samo okvirni. Te okvirne zakone potem samoupravni (avtonomni) zbori izpopolnijo svojim razmeram primerno. Po teh zakonih naj dela uradništvo, ki mora biti državne, kakor tudi učiteljstvo. Zato, da ne bo odvisno od vsakega mežnarja. To je naš centralizem. Toda vodilnih uradnikov, tistih, ki so odgovorni, da se upravlja vse pravilno, ne sme imenovati vlada, temveč morajo biti voljeni od ljudstva. Kakor zahtevamo, da mora biti vlada odgovorna parlamentu za vsa svoja dejanja, da parlament lahko odpokliče vlado, vlada pa ne sme razpustiti parlamenta, tako morajo župani, okrajni glavarji in okrožni predsedniki biti izvoljeni in morajo polagati občinskim odborom ter okrajnim in okrožnim zborom račune o svojem delovanju. Odgovorni morajo biti za vse uradništvo, zato pa tudi ni treba delati razločka med samoupravnim (avtonomnim) in državnim uradništvom. Centralna oblast tudi lahko nadzira, dvojno nadziranje ne bo škodovalo, za ljudstvo je pa glavno to, da ima samo vpliv na vse , urade svojega kraja. Le v tem slučaju se da govoriti o samoupravi, kdor govori o drugačni avtonomiji, meče ljudstvu samo pesek v oči, v resnici hoče pa nad ljudstvom sam gospodariti. Naša bolniška blagajna! Kako neumne govorice se širijo? Demokrat g. Žerjav hoče enotnost bolniške blagajne ohraniti samo v tem slučaju, če se mu posreči odstrani® sodruga Kocmurja. To se pravi, da hoče delati Jugosl. soc. dem. stranka za Slovenijo. Pristopna izjava. Ime in priimek: Naslov (tudi pošta): ......... Od kdaj biva v tej občini 1 Poklic (kaj in kje?) Rojstno leto in kraj. Domovinska pravica: Rodbinski podatki: (samec ali oženjen?) Koliko otrok? Mesečni dohodki: lastni: Štev. izkaznice: Sprejet na odborovi seji dne: Prostor za štampiljo in podpis: drugih družinskih elanov: lil!!! m iiV‘4 Na katere časopise naročen: kulturno pri ......................................... Organiziran: . gospodarsko pri 1 strokovno pri Pristopam h krajevni politični organizaciji J. S. D. S. v in izjavljam, da se bom vestno ravnal po strankinem statutu. , dne Podpis zaupnika: 192 Lastnoročni podpis: zgago z novimi oaebnostmi. Ne bo se mu pogrešilo, čeprav imamo Se vedno dovolj naivnežev, ki verujejo prav vsako vest, pa naj bo še tako nenmno zlagana. Govorice so se razširile že tudi v tem pomenu, kakor da bi naša stranka imela namen, odstraniti sodruga Kocmurja! Nikdar nismo dovoljevali in nikdar ne bomo trpeli, da bi bil kak nradnik odstranjen s svojega mesta zaradi svojega političnega delovanja izven urada. Zato bomo tem manj sami delali kaj takega! Posebno pa še, ko smo s »odrugom Kocmurjem istega mnenja, da mora enotnost zavoda ne le ostati nedotaknjena, temveč se še razširiti: priklopijo naj se ji tudi druge blagajne, kakor tudi stanovi, ki še niso zavarovani, tako, da bodo njeni člani potem tudi železničarji ia rudarji, poljedelski delavci in posli ter mali kmetje, vsi naj se ji pridružijo, ki nimajo toliko, da bi bili brez skrbi za slučaj potrebe. V tem oziru moramo tudi povedati, da nam nikakor ni všeč, če se posamezniki mešajo v to zadevo in skušajo zaradi osebnih ali kakršnihkoli razlogov, čeprav še tako pametnih, razbiti ta velevažen delavski zavod, ki mora ostati enoten. Če se razdeli na dva, se bo razdelil tudi na tri in še več morebiti, potem bi se moral delavec v bolezni zopet vleči v obcestni jarek, kakor je bilo takrat, ko je še vsak sam skrbel za svoje zavarovanje! Kdo misli na bolezen, kadar je zdrav? Kdo more dajati na stran toliko, da bi bilo dovolj za daljšo bolezen? Kdor je lačen, je zadovoljen, če zasluži za suh krompir, nima korajže zahtevati od gospodarja še za mast, kaj še, da bi zahteval za prihranke. Če jih bo pa moral plačevati velikemu zavodu, si jih bo moral zasluziti vsak, šteli se bodo za potrebo, ne za prihranke. Delavec pa, ki bo vedel, da je član velikega zavarovalnega zavoda, bo tudi v splošnem bolj neodvisen. Ne bo mu treba klečeplaziti pred gospodarjem, da mu bo milostljiv v slučaju nesreče, kakor je to delal dozdaj, če prav ni nič pomagalo: gospodar mu je v bolezni prav milostno in sladko razložil, da ga ima rad, da pa potrebuje njegove postelje za novega hlapca, naj torej bolnik to izprevidi in se prostovoljno umakne. Če se ni umaknil, so ga nesli ven sami, novi hlapec je pri tem pridno pomagal, ni čutil brata v bolniku. Ker je bil zdrav, ni mislil na bolezen! Nič čudnega ni, če tak zdrav hlapec ne mara plačevati prispevkov za bolniško blagajno. To je žalostno poglavje! Vse naše delavno ljudstvo premalo premišljuje, premalo računa — tudi naše industrijsko delavstvo! Samo zaradi naše neumnosti se govori o pariteti, to se pravi: delavci in gospodarji naj imajo pri blagajniški upravi enako besedo, vsak pol. Kaj ima podjetnik opraviti pri zavodu, ki je namenjen edino le delavstvu? Pravi, da plačuje polovico prispevkov? Ali jih res plačuje? Ali jih ne pla-[ čuje iz tistega, kar je delavec zaslužil? Alijih ne piše med produkcijske stroške ravno tja, | kakor delavske mezde? Dobro vemo, da plačujemo mi tudi tisto, kar plačuje za nas pod-j jetnik, vendar se zadovoljujemo s tem žalostnim hlapčevskim razmerjem. Zakaj ? Zato, ker ne ! dovolimo, da bi nam tisti, ki to čuti in spoznava, j to otkritosrčno povedal! Ker sploh ne maramo odkritosrčnosti. Ker sovražimo ljudi, ki nam naše grehe lepo po domače naštejejo, brez olepševanja, gole in nage kakor so! „Zmerjati se ne damo!w To ni zmerjanje, kar je res, se vedno in povsod lahko govori. Zato bom povedal: Delavno ljudstvo naj začne vse prispevke za zavarovanje plačevati samo, iz svojega žepa, ne po posredovanju gospodarja. Potem ne pride nikdar nikomur več na misel nikaka neumnost paritete. Niti ne bo delavstvo prikrajšano za te prispevke. Predno smo odpravili otroke in žene od težkega dela v tovarnah, je zaslužil oče 2 K, mati 1 K, otrok po 50 vin. na dan — vsi skupaj K 3'50. Delali so pa 12 ali 14 ur na dan, ko so prišli z dela, so se v naglici vsi trije doma mučili, da so si skuhali borno jed. Ko smo ženo in otroka osvobodili, je zaslužil delavec sam več nego prej vsi trije, delal je človeško 10, pozneje le osem ur na dan, žena je skrbela za dom in za vzgojo otrok, otroci so hodili v . šolo. Velikanski korak je bil to —- vendar ga neizobraženo delavstvo ni razumelo, dokler ni bil storjen. Hali so se, če žena in otroci ne bodo nič zaslužili. Kako bomo živeli ? Ne bojte « 5 5« ._ o. rt co O >,s .5 « £ je c u Š’SE rt 0X3 «1 ■ O c-S” E o'« »C/3 - lit 2--J, M-žsš .ac->5 sle Ig I m Z«73 Gl p rt .5 0X3 O (V p o > •*5 « 2: ° 2 -3,5 S. D Ji s g J otx Razpredelnica prostovoljnega progresivnega strankinega davka. Mesečni dohodki v kronah: 1 0 pri številu nepreskrbljenih ct 1 | 2 | 3 ; 4 5 6 7 | 8 ok: 9 10 _ k j a zn b iša C mesečni da d ! e | f vek g v kronah: 'trpiT 1 do 999 1 0 2 od 1000 do 1199 i 0 3 1200 1399 2 0 4 1400 1599 1 3 1 0 . 5 1600 1799 4 2 0 6 1800 1999 5 3 1 0 7 2000 2099 6 4 2 0 8 2100 2199 7 5 3 1 0 9 2200 2299 8 6 4 2 0 10 2300 2399 9 7 5 3 1 0 11 2400 2499 10 8 6 4 2 0 12 2500 2599 12 9 7 5 ;s 1 0 13 2600 2699 14 10 8 6 2 0 14 2700 2799 17 12 9 7 5 3 1 0 15 2800 2899 20 14 10 8 6 4 2 0 16 2900 2999 24 11 12 9 5 3 1 0 17 3000 3099 28 20 14 10 8 6 4 2 0 18 3100 3199 33 24 17 12 9 5 3 1 0 19 3200 3299 38 28 20 14 10 8 6 4 2 o 20 3300 3399 44 33 24 17 12 9 7 5 3 1 0 21 3400 3499 50 38 28 20 14 10 8 6 4 2 0 22 3500 3599 60 44 33 24 17 12 9 ,7 5 3 1 23 3600 3699 70 50 38 28 20 14 10 8 6 * 2 24 3700 3799 80 60 44 33 24 17 12 9 7 5 . 25 3800 3899 90 70 50 38 28 20 14 10 8 6 4 26 3900 3999 100 80 60 44 33 24 12 9 7 5 27 4000 4199 120 100 80 60 44 33 24 17 12 9 7 28 4200 4399 140 120100 80 60 44 33 24 17 12 9 29 4400 4599 160 140120 100 80 60 44 33 24 17 12 30 4600 4799 180 160 140 120 100 80 60 44 33 24 17 31 4800 5000 200jl80|l60 140120 100 80 60 44 33 24 Pri dohodkih nad 5000 K plačuje prepričan soc. demokrat razen tega davka še 10°/o od svote, za katero presegajo njegovi dohodki K 5000 —. se, zahtevajte odločno svojo pravico tudi takrat, kadar mislite, da vam bo škodovala! Kajti resnica in pravica nikdar ne škodujeta! Za zavod, ki je naš, plačujmo sami •— stranko, ki je naša, vzdržujmo sami! Potem bo tudi naša svoboda, ki zdaj ni naša, temveč kapitalistova, za nas pomeni le suženjstvo! Delavnemu ljudstvu. (Lenuhi naj nikar ne čitajo tega!) Današnja številka je namenjena učiteljstvu vseh šol zato, ker se je temu stanu zgodila v nebo vpijoča krivica, popisana v uvodniku. Vse ljudstvo mora tako krivico obsojati in se proti njej postaviti. Kajti vse ljudstvo bo trpelo, če se kapitalistom posreči potlačiti učiteljsko svobodo, kakor je bila potlačena pod Šušteršičem. Če bo učitelj hlapec, bodo hlapci tudi naši otroci! Učitelj mora biti svoboden, prav tako, kakor je svoboden sodnik v naprednih državah. Ne moremo se pa zadovoljiti s kakimi papirnatimi resolucijami in kričanjem, ki bi ga potem tudi slabi učitelji lahko zlorabljali, rekoč, poglejte, kako nas ljudstvo branil Slabih učiteljev ne branimo. Zato smo V tej številki opozorili tudi na slabosti učiteljskih posameznikov. Najboljša obramba učiteljskega stanu bo, če se naše ljudstvo začne bolj brigati za šolstvo. Nihče naj ne misli, da ta številka ni pisana zanj. Če se ti zdi pretežka, jo čitaj bolj počasi, pisana je pa predvsem zate! Ljudje, ki bodo to številko razumeli, bodo delali za izpremembo sedanjega nereda in s tem delom bodo najlepše in najboljše protestirali. Ljudski glas ni zabavno čtivo. Skoro leto dni je preteklo, odkar se trudimo odstraniti, iz našega lista ne le vse očitne laži,, temveč tudi vse take stvari, o katerih ne vemo, ali so resnične ali ne. Rol leta je, odkar je „Ljudski glas" popolnoma združen s strankinim tajništvom, ki odgovarja stranki za vso vsebino. Veseli nas, da so se mnogi izrazili, da je „Ljudski glas" zdravo čtivo. Čeprav nam je zelo žal, da so mnogi odpadli, ker jim je bil pretežek. Posebno tisti, ki so mislili, da se mora za kmetsko ljudstvo pisati po kmetsko, kar jim je pomenilo „po gorjačarsko, primojduševsko", tisti so se pritožili in žele, da pišemo bolj prikupno, da vjamemo kmeta in ga tako privežemo. Nismo jim sledili in jim ne boni«. Resnica boli, resnica pa tudi zdravi! Samo tisti naj nam ostanejo zvesti, ki priznavajo, da je težko ustreči vsem, da absolutne resnice sploh ni, da velja mnogo truda in napora, če se hočemo držati vsaj relativne resnice. Te smo pa prosili in ji!' zopet prosimo, naj nam vselej naznani]0’ če se jim kaj ne zdi prav. Hvaležni j'nl bomo za vsako odkritosrčno kritiko, kajti le s skupnim delom bomo dosegli svoj c-dj- Iz stranke. Kozje. V nedeljo dne 23. t. m. bo obletnica ustanovitve naše organizacije. Tudi v Kozjem se je začelo svitati. Delavno ljudstvo je spoznalo, da se bo rešilo kapitalističnega jarma in svojih izkoriščevalcev z vztrajnim delom in zdr«' ženo v organizaciji. Svoje pravice se hoče boriti, zato bo naše delavno ljudstvo vsestrans podpiralo in branilo pred raznimi napadi n*^ mlado, a čilo organizacijo K DZ- Nje liatn®l_ hoče ščititi še dalje. Ostalo ji bo zvesto 8 P._ nosom. Zato vabimo vse člane krajevne o'k8 , . zacije KD/, v Kozjem in okolici na redni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 23- • kakor navadno. Proti neredu. Ljubljanska krajevna or&ani*Su JSDS je pred letom dni iiv(,l,lttv8'**1 zboru odbor, ki je imel sicer težko, sta j vend*r razdora med proletarijatom, ki^ je P8 j»j.l|ibog prevzel 2G2 redno plačujočih Slanov. ^ je ta odbor ni deloval. Predsednik s. :n0) bil zelo zaposlen pri vodstvu bolniške ^ odbornikov p» ni r.n.l »li »i P"1”* delovanja. Nihče »e ni brigal xa plačevanje prispevkov, da, člane, ki so p išli plačati, je odslovil, češ, da še ni vse urejeno. Tekom 12 mesecev je obračunala ta organizacija samo enkrat, in še to le pod pritiskom izključitve, ki jo je izvrševalni odbor že sklenil in ki je bila v, „Ljudskem g!asu“ št. 26 z dne 1. julija 1921 že tudi objavljena, toda v naslednji številki preklicana, ker je med tem došel obračun. Ker pa ta organizacija tudi po tem dnevu nOačela delovati niti ni več odračuhala, ji je kil na seji izvrševalnega odbora dne 14. avgu-3ta dan nov rok enega meseca. Vršili so se še tudi po tem roku poskusi, da se oživi ljublj. Organizacija brez spora, vendar brez uspeha. Vsled tega je centralno tajništvo J SDS in KDZ prisiljeno izvršiti svojo dolžnost v zmislu ®klepa izvrševalnega odbora in javiti vsej soci-»listični javnosti, da je današnjega dne črtalo to organizacijo iz imenika. temu koraku je bilo prisiljeno tem bolj, ker so vsled malomarnosti ljubljanske organizacije zastale tudi nekatere druge organizacije, ki jih pozivamo tem potom, da izvrše naknadno svojo dolžnost napram stranki in da jo vrše od sdaj naprej redno vsak mesec najpozneje do 8. prihodnjega meseca. Dne 8. novembra bodo torej Črtane brezpogojno vse organizacije, ki ne bodo poslale obračune za oktober, ter za manjkajoči denar priložile račune, kam so ga porabile. Člani ljubljanske organizacije, ki si hočejo ohraniti članske pravice in ostati v stranki odločujoči člani, naj se prijavijo do 31. oktobra hodisi pri kraj. pol. organizaciji v Ljubljani VIL, Sp. Šiška, bodisi pri centrali v frančiškanski Ulici št. 6, 1. nadstropje, 2. vrata na levo, ali pa pri zaupnikih. Občni zbor bo sklican na prve dni novembra. Da ne bodo zunanji sodrugi mislili, da je centralno tajništvo delalo kakršnekoli zapreke? bodi povedano, da ni niti zahtevalo tako točnega obračuna, kakor ga pošiljajo druge organizacije Ua strankinih tiskovinah, da se je celo v vprašanju izkaznic vzdržalo ukazovanja dasi nikakor ni prav, da je imela Ljubljana posebne izkaznice. Ker nam očitajo nekateri preveliko strogost in sitnost, izročamo javnosti dopis, ki smo pisali predsedniku te organizacije dne 6. marca t. I. Iz tega dopisa bodo tudi slepci raz-videli, zakaj imamo pravico zahtevati reda. Odgovora na ta dopis sploh nismo dobili. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1921. Centralno tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni p. 168. Bernot. Zaupno'. št. 6. V Ljubljani, dne 6. marca 1912. pravzaprav, ker jih kraj. org. svojim članom še | zdaj ni objavila niti razložila. Da jih da tajništvo tiskati, ni mogla niti pričakovati, ker ste v „sovražniški zveziu s s. A. K. upali, da ne bo denarja niti za izkaznice in druge tiskovine ... ] 8 težavo je stranka to krizo premagala,, dv ! nes pa lahko trdi, da je neodvisna. Če bo zopet dobivala kako podporo, ne bo nikdar več od | podpore odvisna njena svobeda: če kdo da kaj stranki, dobro, razpolagale bodo s sredstvi vedno j le statutarne instance, nikdar več pa ne pod- | pornik. Predpogoj za to svobodo pa je, da izvršit- ! jejo vsi sodrugi svojo dolžnost v moralnem in gmotnem oziru redno, brez ozira na momen- | taue prilike, ki ne morejo biti vsem všeč. V tem j oziru je ljublj. kraj. org. zagrešila veliko, da v najkritičnejši dobi po volitvah, ko je bilo treba delati za notranjo konsolidacijo, iti odračunavala prispevkov in otežkočala s tem finančni, to je najtežji boj, dočim bi imela centrala imeti v organizaciji glavnega mesta največjo svojo oporo. Centralno tajništvo vendar ni izvajalo posledic, dasi ima od strankinega zbora to nalogo, j Zagovarjale se bo lahko proti temu očitku —- | saj v tako kritičnih dobah ne dosežemo nikdar ničesar s kričavo trmoglavostjo, temveč le s ! tiho doslednostjo. Zdaj pa je prišel moment, da se odločimo: mednarodna konferenca je govorila pa občinske volitve so pred durmi! Ni več odlašati, če ne moremo premagati osebnih mrženj, bomo morali bojevati, kar bo zopet tretjemu v korist. Predlagamo Vam, da skličete čimprej odbor in odraČunate prispevke, čeprav samo za tiste člane, ki so plačali; boljše nekaj,'nego nič. Potem pa mislite na dnevne potrebe strankinega delovanja, ki so nujne: shod o mednarodni konferenci, priprava volitev, razširjenje in poglobitev organi- j zacije itd. Ker vemo, da osebno ne utegnete | mnogo — Vsled službene zaposlenosti —. poskrbite vsaj, da be odbor deloval. Nam pa sporočite, da ste da dopis razumel. Posebno Vas prosimo, da smatrate ta dopis I za zaupen in služben: prav nič osebnega ni v ] njem, tajništvo Vam ga piše po svoji službeni dolžnosti. Centr. tajništvo JSDS : Bernot. Današnjo številko smo poslali mno gim na ogled, zlasti učiteljstvu. Priložili smo vsem tudi položnico. Kdor si ga ne mara naročiti, naj pošlje 2 K po položnici, če si hoče pridržati le to številko, sicer ga bomo smatrali za naročnika. Prosimo tudi, da napišete na položnico točen naslov Sodrugu Ivanu Kocmurju kot predsedniku ljubljanske kraj. pol. org. JSDS v Ljubljani. ■ Priporočamo Vam, da izpreinenite Svojo taktiko, ki ste jo zavzeli napram centrali JSDS. Verujemo, da ste jo zavzeli v najboljši volji, da zlomite paševanje posameznikov v stranki. Toda ta taktika rabi paševske metode in bi morala konec koncev roditi iste sadove. Prepotene© posameznikov moremo zlomiti le s striktnim izvrševanjem sklepov, s poglobitvijo organizacij->kega duha. Organizacija pomeni omejitev o-»ebne svobode v interesu skupnega dela in moči. Kadar hočemo torej zabraniti komu, da bi izrabljal stranko r svoje osebne koristi, bodisi iz dobičkaželjnosti, bodisi iz častihlepnosti, ne dosežemo tega nikdar z uveljavljanjem vedno negativne opozicije ali pa celo z uveljavljanjem svoje lastne prepotentnosti, temveč edinole, če *e sami podvržemo strankini disciplini in pridobimo s tem pravico zahtevati discipline tudi °d do ličnik a. Stranka je zadnje mesece dokazala, da je dfiožiiu živeti tudi brez gmotne podpore od zu-**sj. Čeprav je vsled varčevanja manjša njena rSilnost, nego bi bilo treba, je vendar s tem Spodkopala pravzrok vsako odvisnosti. Prihodnje dni bomo objavili termin, po ka-e,'em izgube vsi „neorganizirani članiu svoje Pravice, pridobljene z dolgoletnim članstvom. 'ankin zbor je določil sicer ta termin s l.ja-rj^srjem 1921, toda koliko članov bi bilo ostalo? reba je bilo malo izpregledati, posebno je bilo d tre^a *-udi sodrugoin pojasniti, da velja tisto ni tnc*‘ Ia ndesničarjeu, če uvajajo komu-] • '«>e metode v organizacijo. Vrhu tega za Dijane vsi novemberaki sklepi niti ne veljajo Upravništvo Ljudskega glasu v Ljubljani, poštni predal 168. Iz sebičnosti plačujemo nesebično progresivni davek. Progresivni davek od dohodkov bi država prav lahko uvedla, če bi kapitalisti hoteli. Seveda, razpredelnica, ki jo objavljamo, je narejena za našo stranko, ki je stranka malih ljudi. Največ našili članov nima toliko dohodkov, da bi jim bilo treba kaj plačevati: kar je mladih, zaslužijo pod 1000 kron, kar je starejših, imajo pa kopico otrok. Nad 5000 kron mesečnih dohodkov ima pa prav malokateri socialist, zato se pa ne izplača delati razpredelnice za dohodke nad 5000 kron. Če pa ima kdo več, je pa določeno, da naj plačuje 10°/o. Pri državi pa, ki I ima mnogo bogatih ljudi, bi morala iti razpredelnica še dalje, n. pr. po sledečem načinu: Dohodek do kron dakVron0 Obdačv. je treba se kron °/0 la l Skupni davek : davek znaša j znaša kron | kron Davko-I plače-valcu pa ostane K 5.000 - 5.000 200 200! 4 800, 5.000 — ! 5.000 200 200! 4 800 10.000' 5.000 S.OOO'lO! 500 700| 9.300; 30.000! 10.000 20 000[20' 4.0(X)I 4 700! 25.3001 60 OOO! 30.000 30 000130! 9 000 13.700 46 300 100.000 60 0JO 150 000 100 000 300 000.150.000 500.000 300.000 !1,000.000!500.000 40.000 50 50000;75 150.000 90 200.000 90 500.000 90 20 000 33.700 66.300: 37.000: 71 200 78.800 135.000. 206.200! 93.800, 180 000 386.200; 113.800 450.000. 836 200! 163.800 Tako bi kapitalist, ki ima pol milijona do" hodkov na mesec, moral zadovoljiti se s „samo14 113.800 kronami na mesec, 386.200 kron bi moral pa plačati državi kot davek. Res je ta zahteva trda, kapitalist mora odšteti državi tkoro štiri petine svojega „zaslužka11, njemu pa ostane za življenje samo ena petina . . . toda socialisti smo tako trdi in krivični, da se nam zdi to prav. Komur to ni všeč, ta je pač kapitalist, zato se tudi z vsemi štirimi brani socializma, čeprav trdi, da ljubi svoje ljudstvo. Socialisti vemo, da ga ne ljubi, vemo, da ga odira prav tako, kakor mislimo mi njega. Samo, da jejvelikanski razloček odirati reveža tako, da mu ne ostane niti suh kruh, ali pa „odirati11 kapitalista tako, da ima vsega dovolj. Danes pušča kapitalist delavnemu človeku samo 1000 kron na mesec, pa še pravi, da je ta plača prevelika. Mi mu bomo pa privoščili 113.800 kron na mesec in upamo, da ne bo lakote umrl pri tem. Z nami vred misli vsak poštenjak tako. Socialistična stranka ne uči samo progresivnega davka, temveč ga tudi uvaja v življenje. Na celjskem strakinem zboru dne 1. novembra 1920 je bilo sklenjeno sledeče: „Razen temeljnega'đavka zahteva stranka cd vseh zavednih članov, da plačujejo stranki tudi progresivni davek od svojih dohodkov po tabeli, ki jo določuje strankin izvrševalni odbor v okvirju določenem na strankinem zboru. Ta davek je prostovoljen, ker ne mora stranka nikogar siliti, da prizna svoje dohodke, niti nima aparata, da bi te dohodke kontrolirala. Toda stranka želi, da dosežejo vsi njeni člani tisto stopnjo zavednosti, ki jih bo moralno prisilila, priznati svoje dohodke in plačevati stranki toliko prispevkov, [kolikor odgovarja njih dohodkom in potrebam. Tak davek zahteva naš minimalni program od države, torej ga mora zahtevati stranka tudi v svoji lastni organizaciji. Od kmetskega ljudstva, ki nima toliko denarnega prometa, kakor mestni delavec, pričakuje stranka, da bo presojalo višino tega davka po življenskih prilikah, in upamo, da bo vsak trdni kmet, ki ga je privedlo v stranko prepričanje, vedel, da lažje plačuje 10 K nego njegov hlapec 2 K. Na izkaznicah se potrjuje samo temeljni davek. Ne sme se vpisavati, koliko plačuje kdo pro-I gresivnega davka, ta se potrjuje s posebnimi I pobetnicami.M Če hoče -še kaka druga stranka imenovati [ ae „demokratsko11, „ljudsko11 itd., ne da bi ljudstvo s časomjspoznalo, da js to samo pesek v oči, mora tudi nastopiti to pot: za progresivni davek delati in ga uvesti v življenje. Kdor nas razume, naj izpolni v tej številki ponatisnjeno pristopno izjavo, in naj jo pošlje krajevni politični organizaciji JSDS ali KDZ svojega kraja, če mu pa razmere niso znane, naj jo pošlje naravnost centralnemu tajništvu ! JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168, ki mu bo'preskrbelo vse nadaljne podatke! Dr. Felicijan Harmo: Novo zdravilo. Progresivni davek je splošno zdravilo za vse socialistične bolezni. Obenem je tudi preventivno in diagnostično sredstvp (preventivna sredstva branijo, da se bolezen ne ukorenini, diagnostična pa nam pomagajo bolezen spoznati). Dovolite, da vam kot zdravnik socialističnih bolezni dokažem to na enem izmed najbolj čudovitih slučajev moje zdravniške prakse. Imel sem tovariša, ki je bil tudi Specialist za socialistične bolezni. Veljal je za najboljšega in vsi bolniki so kar drli k njemu. Da ne boste mislili, da sem mu zavidal, vam moram povedati, da sva si honorar delila, tako, da je bilo zame še boljše, če so hodili bolniki večinoma k njemu, ker sem imel manj dela. Ko je začela po preobratu rasti draginja, je rasla za različne sloje različno. Tudi so si razne vrste delavnega ljudstva znale različno pomagati. Eni so si zvišali svoje dohodke več, drugi manj, nekateri zelo visoko, drugi prav nič, nekateri pa še toliko niso mogli prislužiti kakor prej. Zato so tudi posamezniki radi menjavali svoje službe in marsikomu se je posrečilo, da je prišel za gospodarja tja, kjer je bil prej za hlapca. Posledica vsega tega je bila, da so imeli socialisti zelo različne dohodke. Dočim so pred vojno zaslužili skoro vsi enako, kvečjemu da je kdo izjemoma zaslužil dvakrat toliko ko drugi, so zaslužili leta 1919. mnogi že trikrat, petkrat, pozneje tudi desetkrat toliko ko drugi. Pa ne zaradi večjih zmožnosti in pridnosti, temveč večinoma le slučajno, ali pa zato, ker so imeli močnejše in ostrejše komolce. Ta bolezen je seveda stara socialna bolezen, zaradi nje je socializem nastal in dognal, da je progresivni davek najboljše zdravilo zanjo. Toda med socialisti te bolezni še ni bilo in zato tudi v socialističnih organizacijah niso potrebovali tega zdravila. Šele leta 1919., ko je postala ta socialna bolezen tudi socialistična, smo začeli zdraviti ž njim tudi socialiste. Moj tovariš pa se tega zdravila ni hotel poslužiti. Zdravil je naprej po starem, tudi še potem, ko je že opazil, da ljudje ne dero več tako k njemu. Jaz pa sem se tako navadil na to zdravilo, da sem ga rabil kar pri vseh socialističnih boleznih. Pripravil sem si tudi serum iz njega, ki sem ga s pomočjo posebne brizgalke vbrizgaval vsem bolnikom, pa tudi takim, ki sem jih le sumil, da so bolni. Poskusil sem takoj iz početka tudi svojega tovariša, ne da bi sumil, da je bolan, bolj iz zdravniške kolegijalnosti, in še prav veselilo me je, da je reagiral, čeprav le malo. Takrat mi je bilo za dokaz njegovega zdravja dovolj, ker še nisem poznal vseh lastnosti tega seruma. Ko sem pa pozneje na svojem tovarišu opazil, da od dne do dne bolj slabi in da mora imeti kako bolezen, čeprav trdi da je zdrav, sem poskusil še enkrat, in zdaj se je ta serum ukazal kot prvovrstno diagnostično (spoznavalno) sredstvo. Mož je bil odločno bolan v najvišjem Stadiju, in ker kot zdravnik tega sam ni spoznal, sem videl, da so nastopile že komplikacije. Zato sem obvestil tudi njegove bolnike, naj pazijo, da zdravnikove bolezni tudi sami ne nalezejo. Kdor me pozna, ve, da sem storil to zelo obzirno, žalibog! Kajti mnogi bolniki me niso razumeli, nekateri so tako slepi, da hodijo še zdaj zdravit se k njemu, čeprav je njegova bolezen že tako napredovala, da se vidi že tudi zunanje. * Za tiste, ki se zanimajo za ta serum, bom' opisal na kratko, kako se vbrizgava. * ^ On: Res je, potrebno bi že bilo — pa kje vzeti denarja? Jaz: Prispevki se morajo zvišali. Progresivni davek bo delal čudeže, samo podpirajte to misel, da se razširi čimprej, potem pojde samo. On: Vi ste prevelik optimist! Kdo bo plačeval 24 K mesečno za stranko, ki nič nima od nje? ‘ j.-,-. Jaz: Vsak, ki je res socialist in ima tako visoke dohodke. Če ima višje dohodke, bo tudi'več rad plačeval, jj| On: Pa kdo plačuje? PŠ Jaz: Mnogo nas je že, pa vsak dan več. Večinoma vsi delavci žele že čimprej imeti več dohodkov, da bi plačevali več. On: Ali plačuje ta davek sodrug X? Jaz: Ne. Pa ga bo tudi plačeval, ko bo videl, da ga plačujejo drugi. Zaenkrat mu je pa še neprijetno, ker bi moral priznati svoje dohodke. On: S tem bi bil pa res ubkl Jaz: Ubit, ali pa bi dokazal, da je boljši od nas! Za komuniste bi bil najhujši poper, če bi bil on kot znan materialist med prvimi plačevale! tega davka. Mislim pa, da ga boste vi kot znan idealist prehiteli 1 On: Jaz? Saj sploh ne prihajam v poštev! Saj nimam drugih dohodkov ko 800 K pokojnine! Jaz: (sem kadil pri tem njegovo egiptovsko cigareto, ki mi jo je ponudil, in se čudil njemu, revežu, da jih kadi kar naprej — 5 cigaret na uro! V 16 urah bi bilo to 80 cigaret brez tistih, ki jih razda drugim. Pa če bi jih pokadil samo polovice, 40 na dan, bi bilo to 32 kron na dan -- takrat so bile egiptovske po 80 vinarjev —, on pa pravi, da ima vseh dohodkov samo 26 kron na dan! Videl sem takoj, da je bolan, hudo bolan. Pokazal mu pa tega nisem, da ga ne preplašim. Sam sem imel takrat 3000 kron na mesec, pa sem komaj izhajal! Rekel sem pa tole:) Tem boljše za vas! Če imate tako malo dohodkov, vam sploh ne bo treba nič plačevati, kajti kdor ima manj nego 1000 kron mesečno, je tega davka pri JSDS sploh prost in plačuje samo temeljni davek 2 kroni mesečno. Samo napišite, da progresivni davek priznavate, in pripišite svoje dohodke zraven .. On: Oprostite, pa me je sram priznati, da imam tako malo! — Zbogom! — Mudi se mi! Jasno je bilo, da ga vbrizgavanje seruma hudo boli, zato se je tako naglo poslovil. Meni je bilo pa tudi všeč, da sva se razšla, kajti lahko mogoče, da bi mu bil svetoval, naj začne kot poznavalec gospodarskih vpra-šsnj kaditi ogrske namesto egiptovskih, da ne zabrede v prevelike dolgove za tako neproduktivno stvar kakor so cigarete. Kar se pa tiče strankinih financ, ki se on tako zanima zanje, sem mu hotel povedati, da bi si precej opomogle, če bi on samo eno ! egiptovsko na dan žrtvoval stranki. Njemu , bi se ne poznalo, 39 ali 40 je pač skoro vse ! eno, stranka bi dobila pa 24 kron na mesec! Koliko bi imela stranka od tega zgleda! So-' drugi bi ga posnemali kot idealista prav radi in žrtvovali bi tudi od svojih 10 ogrskih radi po eno, tudi sodrug X bi bil končno prisiljen plačevati! Kje bi bila že danes stranka, če bi bil ta idealist to izvršil! Žalibog je bil težko bolan, bolan na neozdravljivi kužni bolezni — in-dividualitis Machiavelliana. Zvonimir Bernot: Kako greje slivovka? (Brinarjeva čitanka za meščanske šole.) Pogledal sem malo sinove knjige, da vidim, če so tudi po vsebini tako veljavne, kakor sem čutil v žepu. Začel sem z Brinarjevo čitanko za meščanske šole, I. del. Slučajno se mi odpre stran 33: „Ne vdajaj se takim žalostnim mislim — na sveti večer! Na, okrepčaj se malo in segrej !u „Slivovka? Ali si jo doma žgal?u „Doma.u „Bog ti plati, Matija! Malokdaj jo dobim. Prav pogrela me bo, zakaj odkrito povem: Mraz me kar trese.u Meskotu se ne čudim, da v svojih pripovednih spisih opisuje nase stare može tako, kakor »o v resnici. Vzgojitelj Brinar bi imel pa vedeti, da vpliva s članki, ki jih zbira v šolske čitanke, na našo mladino zelo kvarno, če na ta ali oni način ne popravi napačnih nazorov, ki jih razlagajo razni značaji iz knjig naših leposlovcev. Kako greje slivovka? Slivovka je strup. Pa nč samo zato, ker je strašno draga, dasi nima nič redilnih snovi v sebi, tako da škoduje našemu ljudstvu gospodarsko, niti ae le zato, ker upijani človeka in mu jemlje razum ter ga oškoduje moralno, temveč pravi strup, ki bi se moral prodajati le v steklenicah z mrtvaško glavo. Kajti 30 do 50 odstotkov čistega alkohola ima v sebi, o katerem pravi znanost, daje eden izmed najhujših strupov. Strupi seveda so lahko tudi koristni, če jih vodi zdravnikova roka. Večina zdravil so strupi, toda pri zdravilu je predpisano, koliko žlic ali eelo samo kapljic ga smeš vzeti, Čeprav so strupi v vseli zdravilih mnogo bolj razredčeni, nego v žganju. Alkohol, ki pride z žganjem v želodec, povzroči tam neke vrste revolucijo, človeški organizem je precej popolen, ima tudi sredstva za svojo obrambo, ima takorekoč tudi svojo policijo. Vse sile napne, da se iznebi nadležnega strupa. Pri tem napornem obrambnem delu našega organizma se pa seveda razvija tudi gorkota, ki jo čuti preprost človek in si misli, da ga .ie slivovka pogrela, ne ve pa, da se je segrel le zafo, ker se je njegov želodec s slivovko metal. Ali ni tudi fantom vselej vroče, če se mečejo.'' O največjem mrazu slečejo suknje! Ce je pa to gorkoto po použitem žganju povzročilo delo, zakaj ne bi rajši delal brez žganja? Tdi drva sekat, segrel se bošč! Nerodnež odgovarja, da bi se rad segrel, nadelal so jo dovolj, truden je. Kdor je truden, naj se počije, spanje ga bo prerodilo, dalo ®u novih moči, posebno če gre spat v zračno sobo-Alkoholova toplota pa gre na račun istega dela-ki se ga -Med utrujenosti brani, kajti če se razgreje sede, kuri pri tem s tistim rezervni® kurivom (kri, tolšča itd.), ki si ga je z delo® trdo zaslužil in 8 pomočjo zaužite hrane in »dra-vega dihanja (posebno med spanjem) shranil ' svoj organizem za slabejše čase, posebno z* bolezen. Kdor pije alkoholno pijače, naj se za' veda, da sežiga po nepotrebnem to svoje rezervno kurivo! Naloga šole pa je, da to pove naši mladini' ker smo mi stari že tako pokvarjeni, da nas nobena resnica ne spravi več od frakeljna in lih-*- Brinar tega v svoji čitanki ni povedal. Is^*! sem v nji, pa nisem našel sploh ničesar pr°1 alkoholizmu, razen, dveh pregovorov. Pač pa se® na str. 27 pri površnem pregledovanju zop®1 opazil vero v alkohol, kajti tudi tam kupnj6 brat iz Amerike za svoje sorodnike, ki j''1 je našil v bedi: „kruha, vina in drugega11, kakoi da bi res brez alkohola lažje izhajali, nego brez mesa in krompirja. Mimogrede naj še omenim, da p > ŠolskiČ čitankah ne smejo strašiti oblike, kakor: prezebljenimi rokami11 v predzadnji vrstici i*w 33. strani. Po slovensko pravimo, da so rok® prezeble, ne prezebijene. Ročni in duševni delavec na kme' tih in v mestu! Oba trpita enako. Pomagajta drug druge®1!’ združita se v trdno zvezo! Saj ne moreta zi veti drug brez drugega! Vidva tvorita tisto de lavno ljudstvo, ki vse ustvarja s svojim delo®’ ki pa ima za svsj trud le borno suženjsko t ljenje. Zvezo sklenita, v Kmetsko delavski ' delajta drug za drugega. Vsak, ki dela za tlrU.,.1 ' dela zase, kajti, ko se bo družbi dobro l?0^1 ’ bo tudi on užival družbino (socialno) dobi o o- Izdajatelj: Zvonimir Bernot. Oblastem je odgovoren Andrej Svetek-Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju- Konzumno društvo za Slovenijo Ljubljana ter HRANILNI ODDELEK Poštni čekovni nrad št. 10.532. Brzojav, nasl.: Kodes Ljubljana. ^ i 1 i i i 1 4 i 4 4 4 4 Poštni predal št. 13. Talefon jnter. št. 178. sprejema hranilne vloge in jih . obrestuje od dne vloge do dne dviga po X 11 01 večje vloge proti (SOI “ |2 JO polletni odpovedi po ’»» |0 Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah: Centrala v Ljubljani ali pa podružnic® 6 v Ljubljani, dalje Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica. G°rjL’ Sava, Kor. Bela, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, MubI1Skiioriu, xo«o, o«..; «« o^hnrin Faln St I nvronr na • u‘ čane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I, Crna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že nad 2!/z milijona kron. . ^ Član društva postane lahko vsak. — Pristopa se lahko v vseh gori imenovanih podru/ Pristopnina 10 K. Delež 200 K.