Glasilo Občine Lukovica Maj 2013, letnik XIV, številka 4, izid: 31.05.2013 Skupina ekoloških in biciiiramftniJi pruizvejafcev Zdravo iivljcnje gffffl f i j v i)/-- -i M m ggfrj /injiAa m. ) ft ■■ r stran 11 stran 14 stran 19 Prvomajska budnica Intervju Goran Klemenčič Gerčar vodilni v svetovnem prvenstvu J hm čl Jimj=4 Slikoplcskarstvo BLAGOVICA miro: 041 64 02 98 miha, ing. grad.: 03 1 38 60 38 www.slikoplekarstvo-jerman.si FASADE B DENT, d.o.o KRAŠNJA 57A 1225 LUKOVICA popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase ' Straumann implantati ' brezkovinska keramika dent TELEFONI: — "v^ a eni d.o.o. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA 01/7234-522 ^^^ ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212 WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com Hrikaf^ AVTOPREVOZNtSTVO - GRADBENA MEHANIZACIJA NONE GRADNJE- ASFALTIRANJE GSM 041 396 527 GP Hribar d.o.o., Kristjan Hribar Stegne 29, 1251 Moravče E-mail: gphribar@gmail.com AVTO KVEDER D.O.O. Obrtniška ulica 1, Lukovica M: 041/ 877 - 800 T: 01/72 36 844 www.avtokveder.com A AVTO KVEDER tehnični pregledi Uradne ure 7.00-19 nn * sobota: 8.00-12.00 Naše storitve: • tehnični pregledi za vsa osebna, tovorna in priklopna vozila z največjo dovoljeno maso 3500 kg ter motorna kolesa in traktorje. • podaljševanje veljavnosti prometnega dovoljenja • registracija novega / rabljenega vozila • registracija starodobnega vozila • odjava / prijava vozila • zamenjava registrskih tablic • naročanje in izdaja ponovljene tablice • naročanje registrskih tablic z izbranim delom označbe • plačilo obveznega in kasko zavarovanja • plačilo letnega povračila za uporabo cest • prepisi vozil AVTOMATSKA AVTOPRALNICA AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale BREZPLAČNI TEČAJI CPP pričetek: četrtek - 13.06. 8013 ob 18. uri in sreda - 86.06.8013 ob 18. uri TEČAJ ZA TRAKTOR (210,00 €) pričetek: 10. 06. 2013 ob 16. uri Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo. Prijave: 031 / 209 - 501 ali avtosola.loncar@siol.net Maj Ponovno nas razveseljuje, po mojem mnenju trenutno najboljši športnik v Občini Lukovica, motokrosist Klemen Gerčar. 22 letnik iz Prevoj je v začetku letošnje sezone v izjemni formi in je trenutno vodilni v skupnem seštevku svetovnega prvenstva razreda MX3, kjer je lani osvojil končno četrto mesto. Vsekakor si zasluži podporo ob takšnem rezul-tatskem napredku. Na delu pa ga lahko vidite in seveda tudi bodrite 9. junija, ko je dirka za svetovno prvenstvo na sporedu v Sloveniji v Orehovi vasi pri Mariboru. Gerčar bo tam med glavnimi favoriti za zmago, saj bo branil lansko zmago. Gremo skupaj navijati za našega šampiona, ki tako dopolnjuje res neverjetne uspehe slovenskih športnikov. Na tem mestu bom uporabil oguljeno frazo, kako lepo bi bilo, če bi se uspehom naših športnikov pridružili tudi odgovorni za vodenje naše države. Pa naj vprašajo športnike, kako delati za skupni cilj in z zelo omejenimi sredstvi ustvarjati presežke. Športniki to znajo, politiki pač ne. Žal. Zato je še kako pomemben nadzor nad delom politikov. Z enim, ki jim zelo uspešno gleda pod prste ter to tudi jasno in glasno pove, smo tokrat opravili osrednji intervju. Zanimivo razmišljanje našega občana Gorana Klemenčiča, predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, si lahko preberete na straneh 14 in 15. Na 28 straneh majskega Rokovnjača ponujamo še fotografije in poročila s številnih dogodkov, ki so se odvijali v prazničnih dneh konec aprila in v začetku maja. Hvala vsem posameznikom in društvom, ki nam pošiljate material in s tem preko Rokovnjača o svojem delu obveščate občane. Pišemo tudi o Rallyju Saturnus, velikem mednarodnem športnem dogodku, ki je odmeval po celotni Sloveniji in je prvič potekal po naši občini. Leon Andrejka rs i,- n ■ ** VSEBINA Komunalna infrastruktura 5 Srečanje z Brigito Bukovec 16 Izračuni NUSZ 7 Saturnus v Lukovici 18 Pesmi boja in upora 10 Ritmična gimnastika na OŠ 19 Kmetijska mehanizacija 11 Hokejisti osvojili 3. mesto 20 Sejem bil je živ 12 Motoristi varno na cesti 2013 23 Turistično društvo Sv. Vid in Občina Lukovica vabita na osrednjo občinsko prireditev : p KRESOVANJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI nedelja, 23. junij 2013, ob 20.30 v Šentvidu pri Lu kovici za Keitum itn domom Antona Martina Slomšku Družabni dogodek s kulturnim programom Folklorna skupina Emona v sodelovanju % novoustanovljeno domačo folklorno skupino in Moški pevski zbor Lipa Trojane Naslednja številka Rokovnjača izide 6. julija 2013, rok za oddajo člankov je 24. junija 2013 do 12.00 ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke dolge največ 1500 znakov s presledki lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefon uredništva: 051/365-992 ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Utrinek s Peregrinovega sejma, foto: Leon Andrejka Pregled dogodkov Mesec maj je tisti čas v letu, ko si vsi zamišljamo cvetenje v naravi in toplo sonce, ki nam naznanja prijaznejši letni čas. Pa je letos bilo že tako, da smo se prebujali v deževne dni in ni nič kaj kazalo na to, da je tu res prava visoka pomlad. Dela, ki bi se morala opravljati zunaj, so zato trpela. Kljub temu smo v Občini Lukovica nadaljevali s predvidenimi deli. V Šentvidu izvajamo gradnjo ločenih sistemov fekalne in meteorne kanalizacije, poleg tega menjamo še celotno vodovodno napeljavo. Na omenjenem odseku se nam je pridružil še Telekom Slovenije d. d., ki vgrajuje telekomunikacijski - optični kabel. Običajno si predstavljamo tak poseg kot nekaj zelo enostavnega, saj opažam, da mnogi poenostavljeno menijo, da v luknjo, ko je enkrat izkopana, ni problema »vreči vseh vodov« - vendar temu ni povsem tako, ker vsak vod zahteva svojo lego in s tem tudi svoj izkop ter posledično svoj strošek. Res pa je, da je to smiselno napraviti skupaj tudi zaradi zapore in obnove ceste. Dela, ki se izvajajo na cestišču, bodo zaključena predvidoma konec maja. Take investicije, ki jih občina izvaja, predstavljajo novo danost, ki tudi uporabnikom predstavljajo nove stroške. Tako bomo morali vsi, ki še nismo bili priključeni na določeni vod, skladno z zakonodajo in odloki, plačati tudi komunalni prispevek. Ta prispevek je v primeru obstoječih zgradb skladno z odlokom Občine Lukovica nižji od tistih, ki jih plačujejo investitorji gradenj novih objektov. Vsi pa moramo s priključitvijo na vode plačevati po novem tudi vodarino in omrežnino za vodovod ter čiščenje, kanalščino in omrežnino za kanalizacijo. Nekaj smo o tem že lahko prebrali v prejšnjih številkah Rokovnja-ča. Pa vendar bo potrebno še dosti pojasnil, da bomo povsem razumeli način obračunavanja stroškov upravljanja in vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture. Vlada Republike Slovenije je z uredbo predpisala ključ za izračun stroškov gospodarske javne infrastrukture. Ta je na območju celotne Slovenije enak za vse uporabnike. Različni pa so podatki, ki jih vnašamo v ta ključ in se glede na lego in danosti v Sloveniji zelo razlikujejo. Torej, izračun je določen, država pa je pustila možnost občinam, da se same odločijo, v kolikšni meri bodo potrdile cene, kot so določene v ključu in če ne, v kolikšni meri jih bodo subvencionirale iz sredstev občinskih proračunov. Vse to je nekoliko nenavadno, saj tako evropska kot slovenska zakonodaja govori o tem, da moramo stroške komunale, ki jih opravljajo gospodarske javne službe, plačevati uporabniki sami. Pri subvencioniranju je potrebno poudariti tudi to, da občine lahko subvencionirajo samo gospodinjstva, ne pa tudi pravnih subjektov. V našem primeru so občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin dosegle skupni dogovor, da bo cena za vodarino v vseh občinah enaka. Za čiščenje kanalščine ima Občina Lukovica drugačno ceno, ker ni priključena na sistem CČN Domžale - pri izračunu omrežnin pa se pojavljajo občutne razlike. Na to sem opozarjal v enem od prejšnjih uvodnikov, ko sem navajal podatke, po katerih je v občini Lukovica največ metrov komunalnih vodov na občana. V tistem prispevku niti nisem poudarjal še enega dejstva, in sicer, da bi moral biti delež infrastrukture na prebivalca še večji, kot sem ga navajal, saj je pri nas še vedno velik delež gospodinjstev, ki nimajo priključka na javni vodovod, ampak na vaške vodovode, prav tako tudi kanalizacijski sistem ne obsega celotne občine. Vse to predstavlja še večjo obremenitev za tiste prebivalce, ki so uporabniki javne komunalne infrastrukture. Kot ste že brali, boste po novem prejemali nekoliko spremenjene račune, kjer bodo stroški razčlenjeni drugače. V vseh petih občinah bomo torej plačevali enak strošek vo-darine in različne zneske za omrežnino. Tu smo v vseh teh občinah potrdili cene izračunane na podlagi državnih normativov. Pri omrežni-ni za kanalizacijo so vse ostale občine potrdile izračunan predlog, razen Občina Lukovica, ker smo se odločili za subvencionirane cene kanalizacije, tu bodo uporabniki namesto okoli 15 evrov mesečno plačevali 6 evrov (brez DDV). Sprejet je bil tudi sklep, da se nove cene uvajajo postopno v obdobju enega leta do polne cene. Omrežnine predstavljajo namenska sredstva za obnovo že zgrajenih vodovodov in kanalizacije. S temi sredstvi, katerih porabo bo nadzorovala država, bomo lahko zagotavljali obnovo 70 km vodovodov, ki jih imamo v naši občini. Po dosedanjem tempu smo obnavljali v povprečju 200 m letno in če bi tako nadaljevali, bi vodovodne cevi v celoti zamenjali v obdobju 350 let. Z novim načinom zaračunavanja stroškov bomo lahko zagotovili obnovo sistema v amortizacijski dobi, ki je od 30 do 50 let. To je tudi namen zakonodajalca - da izboljša komunalne sisteme, na katere je bila država opozorjena s strani EU, in da pospeši gradbena dela v namen zagona gospodarstva. Pred časom sem se udeležil tudi skupščine Združenja občin, kjer so vsi udeleženi župani opozorili na problematiko letošnje zime. Zaradi obilice snega se je v vseh občinah porabilo nadpovprečno veliko sredstev za odstranjevanje snega; ostalo pa je veliko poškodovanih cestišč. Nekateri župani so to primerjali z naravo katastrofo in v posebni zahtevi od države zahtevajo dodatno denarno pomoč. Seveda smo ta isti problem še kako močno občutili tudi v naši občini, tako da sem se pridružil mnenju županov, čeprav sem skeptičen do pomoči s strani države. Na srečanju županov s predsednikom republike Borutom Pahorjem sem javno izpostavil proble- matiko pridobivanja Evropskih sredstev v RS. Izrazil sem svoje nezadovoljstvo z načinom, kako država finančno obravnava posamezne regije. Opozoril sem na to, da Občina Lukovica ne more kandidirati za nobena evropska sredstva, medtem ko v nekaterih regijah ne vedo, kako bi porabili ves denar, ki jim je namenjen. Ko sem pokritiziral tudi nesmotrno porabo sredstev v določenih regijah, kjer resnično ne vedo, kaj vse bi še gradili, da bi izčrpali njim namenjena sredstva, sem naletel na veliko kritiko s štajerske strani. Ker so bili na srečanju v večini prisotni župani s štajerskega območja, tam pa je tudi največje število občin. Nekateri naše situacije niso razumeli. Jasno, da jim trenutna politika zelo odgovarja. Najbolj me je zmotilo, da so me po koncu srečanja nekateri župani ogovarjali z očitki, da imamo na ljubljanskem koncu vsega zadosti in se nam ni potrebno nad ničemer pritoževati, ter da je Lukovica bogata, ker ogromno denarja dobi od kamnoloma in avtoceste - a žal temu ni tako. Naj zaključim svoj uvodnik z omembo družabnega dogajanja, ki je bilo v teh dneh v občini res pestro. Raznim prireditvam v organizaciji domačih društev se je letos pridružila izvedba rallyja Saturnus, katerega del etape je potekal tudi skozi naše kraje. Organizator je pripravil prireditev, ki je bila zahteven projekt s področja varnosti in logistike. Prireditev je spremljala državna policija, občine pa smo bile zaprošene za izdajo soglasja za zaporo cest, s čimer je bila zagotovljena varnost tekmovalcev, obiskovalcev in lokalnega prebivalstva. Navkljub nekaterim zadržkom smo dali soglasje za realizacijo dirke. Presenetil nas je številčen obisk ljubiteljev avtomobilizma, ki so se zbrali ob celotni progi. Čeprav je tekma potekala na območju več občin, smo samo na območju občine Lukovica beležili obisk preko 2000 gledalcev. Kljub vremenskim nevšečnostim je bilo živo dogajanje ob prvem maju z obiski Godbe Lukovica po različnih krajih, s prvomajskim golažem ob Gradiškem jezeru, ribiškem tekmovanju, odprtjem Gostilne Gašper, ki je po požaru ponovno odprla svoja vrata; obiskal sem tudi predstavitev kmetijske tehnike v organizaciji Strojnega krožka Radomlja, kjer so predstavili pestro paleto kmetijskih strojev. Vreme obeta začetek košnje in s tem bo vsa prestavljena sodobna kmetijska tehnika prišla še kako v uporabo. Želim vam lepe pomladanske dni! Matej KotNiK, župan Rokovnjač SPOROČILO ZA JAVNOST Obnova in nadgradnja komunalne infrastrukture sta nujni za zagotavljanje kakovostnih storitev tudi v prihodnje Nova Uredba obvezuje občine k prilagoditvi cen komunalnih storitev - Župani se zavedajo, da moramo za kakovostne storitve prihodnjih generacij obnavljati dotrajano infrastrukturo Domžale, 26. april 2013 - V skupnem poročilu za javnost so župani Občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin ter direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik na novinarski konferenci predstavili osnovo za začetek širšega izvajanja obnove in nadgradnje komunalne infrastrukture. V skladu z novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je stopila v veljavo v začetku letošnjega leta, so slovenske občine dolžne prilagoditi cene komunalnih storitev določbam uredbe najkasneje do 1. aprila 2014. Te so bile vrsto let nadzorovane in omejevane s strani države - predvsem zaradi omejevanja inflacije, kar je povzročilo ogromno škodo komunalni infrastrukturi in onemogočilo njeno obnovo. V občini Mengeš so predlagane cene sprejeli že 11. aprila, v občini Moravče 17. aprila, v občini Domžale dan kasneje (18. aprila). V občinah Trzin in Lukovica so bili predlogi na občinskih svetih sprejeti 24. oziroma 25. aprila. S tem bodo cene komunalnih storitev, usklajene z Uredbo, v vseh občinah pričele veljati s 1. majem 2013. Kot so pojasnili župani, so se zaradi enotnega izvajalca javnih služb oskrbe s pitno vodo, odvoda odpadnih voda in ravnanja z odpadki odločili za skupen projekt prilagajanja cen komunalnih storitev v skladu z določbami Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki zahteva od občin, da ob ceni za izvajanje javne službe določi tudi ceno, namenjeno obnovi dotrajane infrastrukture oziroma omrežnino. Glavne značilnosti skupnega pristopa so enotne cene za izvajanje javnih služb za vse uporabnike (vodarina, kanalščina, smetarina), ki jih Javno komunalno podjetje Prodnik izvaja v navedenih občinah. Tako bodo z uveljavitvijo novih cen tako gospodinjstva kot tudi negospodinjski uporabniki plačevali enake cene, kar je ena izmed zahtev nove Uredbe. Hkrati z enotnimi cenami se na področju oskrbe s pitno vodo in odvodom odpadnih voda uvajajo omrežnine kot del cene, ki je namenjen izključno obnovam dotrajanih vodovodnih in kanalizacijskih sistemov. Omrežnine se bodo kot namenski prihodki proračunov občin uporabljale izključno za obnovo dotrajanih delov infrastrukture. Za gospodinjstva se bodo omrežnine uvajale postopoma z enoletnim prehodnim obdobjem, občine pa bodo razliko do polnih vrednosti pokrivale s proračunskimi subvencijami. Za negospodinj-stva se omrežnine pričnejo obračunavati hkrati z novimi cenami za izvajanje javnih služb. Domžalski župan Toni Dragar je ob tem povedal, da so za predvidene obnove in nadgradnje vodovodnih in kanalizacijskih omrežij potrebna znatna sredstva, saj le tako lahko občine še naprej zagotavljajo kakovostne storitve in sledijo smernicam, direktivam in zakonodajnim določbam. »Če želimo tudi dolgoročno našim občanom zagotavljati enako kakovostne komunalne storitve, kot smo jih imeli doslej, moramo stare azbestne cevi čim prej zamenjati, obnavljati kanalizacijo in vodovodne objekte ter poskrbeti za nadgradnjo komunalne infrastrukture, saj si nihče ne želi, da ne bi mogli v prihodnjih letih več piti vode iz pipe, imeti urejene kanalizacije ali da ne bi imeli ustrezno urejeno ravnanje z odpadki« je med drugim izpostavil župan Občine Domžale, Toni Dragar. Ob tem je poudaril, da so prilagoditve, ki so jih v Domžalah že potrdili tudi na občinskem svetu, nujne. Glede na vladno uredbo bodo uporabniki na položnici imeli naveden tudi obračun omrežnin, ki jih doslej niso imeli. »Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v posamezni občini,« je razložil župan Mengša Franc Jerič. »Cena omrežnine je zato za posamezno občino različna, občine pa bodo celotno omrežnino letno vlagale v obnovo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov.« Martin Rebolj, župan Moravč, je dodal: »Višina omrežnin je v občinah, ki imajo manj priključkov na kilometer omrežja, višja, saj navedeno pomeni, da je manj uporabnikov, ki plačajo stroške obnove infrastrukture. Omrežnino se zaračuna glede na velikost vodovodnega priključka (vodomera) in je stalna postavka na računu, ne glede na to, koliko vode uporabnik porabi. Tako gre pri omrežnini za enak sistem kot pri obračunih za porabo električne energije, toplote oziroma plina. Če občine ne bi prilagodile cen skladno z veljavno Uredbo, bi v letu 2014 sledile tudi visoke kazni.« »V občini Trzin so do sedaj gospodarski uporabniki javnih služb nosili bistveno večje finančno breme kot gospodinjstva, z uskladitvijo cen z zahtevami Uredbe pa se cene za vse uporabnike izenačujejo. Sredstva, zbrana iz omrežnin, bomo v celoti vložili v obnovo in nadgradnjo komunalne infrastrukture v občini. S tem bomo omogo- čili nadaljnjo zagotavljanje ustreznega standarda komunalnih storitev za naše občane. Nihče si ne želi, da bi zaradi pomanjkanja sredstev padla kakovost storitev« je izpostavil tudi župan Trzina Tone Peršak. »Ravnati moramo kot dobri gospodarji, saj smo občine lastnice infrastrukture, za katero moramo skrbeti in sredstva iz naslova omrežnin bodo v celoti namenjena obnovi in nadgradnji komunalne infrastrukture«je izpostavil vlogo občin župan Občine Lukovica Matej Kotnik, kjer so omrežnino za kanalizacijo za gospodinjstva potrdili nekoliko manj od predvidene in bodo razliko do polne cene do nadaljnjega subvencionirali iz občinskega proračuna. Občine imajo v svojih načrtih predvideno večje število investicij, kot so zamenjave azbestnih cevi, obnove dotrajanih vodovodov in kanalizacije in obnovitve hišnih priključkov na obnovljenih vodovodih. Direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik Marko Faturje ob tem poudaril: »Vladna uredba je omogočila izenačitev cen za uporabnike storitev javnih služb, če imajo le-ti istega izvajalca. To poenotenje cen pomeni, da bo cena vodarine, kanalščine in smetarine tako za gospodinjstva, kot tudi za podjetja, vrtce, šole, torej vse tiste, ki plačujejo položnice za komunalne storitve, enaka. Cena kubičnega metra pitne vode oziroma odvedene odpadne vode bo tudi za uporabnike v vseh petih občinah enaka. Prilagoditve cen komunalnih storitev tako povzročijo znižanje cen za gospodarske uporabnike ter zvišanje cen za gospodinjstva, ki bodo znašala za povprečnega gospodinjskega uporabnika od 1 do 7 evrov na mesec za vse tri javne službe skupaj (vodarina, kanalščina, ravnanje z odpadki). V primerjavi z nekaterimi drugimi občinami po Sloveniji, kjer so cene komunalnih storitev prilagajali že v letih 2008 in 2010, so cene za oskrbo s pitno vodo v naših občinah iz leta 2001, za kanalščino pa iz leta 2002. V tem času je bila uradna inflacija več kot 50%, cene energentov in drugih pomembnih stroškov pa so rasle še hitreje. Cena za ravnanje z odpadki je iz leta 2008, v tem času pa so stroški goriva zrasli za 50%, prav tako pa so se bistveno povečale minimalne plače. Tako bo vodarina skupaj z vodnim povračilom po novem znašala 0,7272 EUR/m3 distribuirane pitne vode (z DDV), cena kanalščine pa 0,2959 EUR/m3 odvedenih odpadnih voda (z DDV), kar je primerljivo s trenutno veljavnimi cenami ostalih območij drugod po Sloveniji«. Javna služba odvoza blata iz greznic in malih čistilnih naprav (MČN) se izvaja na način, da se vsakemu uporabniku pitne vode, ki ni priključen na kanalizacijski sistem, enkrat na tri leta v sklopu izvajanja javne službe izprazni blato iz greznice oziroma MčN ter odpelje na čistilno napravo na dokončno predelavo. Do sedaj je vsak uporabnik plačal storitev glede na količino odpeljanega blata iz greznice oziroma MČN, v skladu z novo uredbo, pa je potrebno spremeniti obračun in uporabniku zaračunati to storitev glede na porabljeno vodo. Glede na to določilo se je ustrezno prilagodila tudi cena, ki znaša 0,4318 EUR/m3 porabljene vode. To pomeni, da se uporabniku storitev za odvoz blata iz greznice oziroma MČN ne bo več zaračunavala po opravljeni storitvi, ampak sorazmerno vsak mesec glede na porabljeno vodo. Na področju ravnanja z odpadki bo cena za vse uporabnike za 80-litrskih zabojnik za ostanek odpadkov 14,14 evra na mesec (z DDV), za zabojnik enake velikosti za organske odpadke pa 6,93 evra na mesec (z DDV). Prilagojene cene komunalnih storitev po novi uredbi bodo vsi uporabniki prvič prejeli v mesecu juniju na računih, izdanih za mesec maj. Hkrati z enotnimi cenami se na področju oskrbe s pitno vodo in odvodom odpadnih voda uvajajo omrežnine kot del cene, ki je namenjen izključno obnovam dotrajanih vodovodnih in kanalizacijskih sistemov po posameznih občinah. Omrežnine se bodo kot namenski prihodki proračunov občin uporabljale izključno za obnovo dotrajanih delov infrastrukture. Za gospodinjstva se bodo omrežnine uvajale postopoma z enoletnim prehodnim obdobjem in bodo prvič zaračunane na računih za mesec junij, ki jih bodo uporabniki prejeli v začetku julija, v višini 1/12 celotne končne vrednosti. Občine bodo razliko do polnih vrednosti omrežnine v prehodnem obdobju za gospodinjstva pokrivale s proračunskimi subvencijami. Za negospodinjstva se celotne omrežnine pričnejo obračunavati hkrati z novimi cenami za izvajanje javnih služb. Poslovalnica Pošte Slovenije v Lukovici Spremenjen delovni čas Pošte Slovenije, poslovalnice Lukovica pri Domžalah in ostalih na območju občine Lukovica (Trojane in Blagovica), ki je začel veljati s 1. 7. 2012, povzroča nemalo preglavic občanom. Občina Polna cena omrežnine (z DDV) vodovod (DN 20) Polna cena omrežnine (z DDV) kanalizacija (DN 20) Domžale 8,0911 €/mesec 8,9367€/mesec Trzin 4,9999 €/mesec 5,6789 €/mesec Mengeš 7,1710 €/mesec 6,9464 €/mesec Moravče 17,4154 €/mesec 10,8471 €/mesec Lukovica 15,2439 €/mesec 17,3029 €/mesec* *Občinski svet Občine Lukovica je sprejel sklep, da bo zaračunana omrežnina za kanalizacijo za gospodinjstva 6,51 evrov (z DDV). Zaradi znižanja višine omrežnine za kanalizacijo za gospodinjstva, bo razliko do polne vrednosti v obliki subvencije krila Občina Lukovica. Kar nekaj se vas je obrnilo na občinsko upravo z vprašanji, da bi župan na pristojne službe Pošte naslovil zahtevo po vzpostavitvi delovnega časa kot je bil pred uvedbo sprememb, saj trenutni delovni čas občanom ne omogoča koriščenja uslug pošte, kot so jih vajeni iz preteklosti. Vsekakor je zahteva občanov pogojena tudi z dejstvom, da je poslovalnica pošte v Lukovici prostorsko izredno omejena. Vse od uvedbe spremenjenega delovnega časa je mogoče zaslediti izredno gnečo na pošti, zato so prošnje občanov, da se ponovno vzpostavi prejšnji delovni čas, upravičene in smiselne. Župan je zaradi ureditev razmer že v lanskem letu na pristojne osebe Pošte Slovenije naslovil poziv v upanju na dogovor v korist vseh, s strani Pošte Slovenije pa je bil posredovan naslednji odgovor: »Spoštovani gospod župan Matej Kotnik, dne 22.8.2012 smo prejeli vaš dopis, v katerem izražate nestrinjanje in neodobravanje sprememb delovnih časov pošt, ki delujejo v občini Lukovica, in sicer pošte 1225 Lukovica, 1223 Blagovica in 1222 Trojane ter se zavzemate za ohranitev obstoječega delovnega časa omenjenih pošt. Čeprav spoštujemo vaše nestrinjanje z našo odločitvijo, smo se v Pošti Slovenije za tak korak odločili iz poslovnih razlogov in po temeljiti proučitvi, razloge za našo odločitev pa smo pojasnili v obvestilu o spremembi delovnih časov pošt z dne 20.3.2012. Delovne čase pošt 1225 Lukovica, 1223 Blagovica in 1222 Trojane smo določili glede na število opravljenih storitev, razpoložljivost delovnih mest in statistične podatke o obiskih pošt, in so poenoteni z ostalimi primerljivimi poštami v Republiki Sloveniji. Zagotavljamo Vam, da so vse uvedene spremembe v skladu z Zakonom o poštnih storitvah (Ur. list RS, št. 51/2009, 77/2010) in Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. list RS, št. 47/2010), kar pomeni, da so pošte za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev odprte najmanj pet delovnih dni v tednu, delovni čas pošte za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev pa ustreza predpisanemu minimalnemu odpiralnemu času in sicer vsaj dve zaporedni uri vsak delovni dan, od tega vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 15. uri. Glede na navedene razloge, vaše pobude po ohranitvi starega delovnega časa pošt 1225 Lukovica, 1223 Blagovica in 1222 Trojane, žal ne moremo upoštevati. Skrbno bomo spremljali promet na omenjenih poštah ter upoštevali vse predloge in pripombe, ki se pojavljajo. Nadaljnje spremembe, ki bodo izhajale iz praktičnih ugotovitev, bomo praviloma izvedli šele po preteku 6 mesecev, ko bomo že razpolagali s podatki iz daljšega obdobja (v tem obdobju se bodo v prometu že odrazile spremenjene navade strank ipd). Ne izključujemo možnosti, da delovni čas pošte 1225 Lukovica podaljšamo za dve uri na dan, to je dopoldan do 11.30 ure in zvečer do 18.00 ure. Strinjamo se z vašimi ugotovitvami in navedbami glede neustreznosti prostorov pošte 1225 Lukovica. Tudi v Pošti Slovenije se zavedamo, da so prostori omenjene pošte premajhni in uporabnikom ne zagotavljajo kakovostnega opravljanja poštnih storitev. Zaradi navedenega že dalj časa iščemo ustrezni lokacijo oz. poslovni prostor za novo pošto. Potekajo aktivnosti za odkup novih poslovnih prostorov in upamo, da bomo le-to v doglednem času tudi realizirali. Novi poslovni prostori pošte 1225 Lukovica bodo uporabnikom zagotavljali prijazno in kakovostno opravljanje poštnih storitev, poštnim delavcem pa bodo omogočili normalne pogoje za delo. V upanju, da boste naše ponovno pojasnilo sprejeli z razumevanjem, vas lepo pozdravljamo.« Evgen Zadnik, direktor poslovne enote Vprašanje glede delovnega časa pošt na območju občine je bila tudi tema 16. redne seje Občinskega sveta Občine Lukovica, v okviru katere je župan članom sveta predstavil odgovore pristojnih Pošte Slovenije. Dogovorjeno je bilo, da se občane seznani z vsebino pojasnil pristojnih Pošte Slovenije. Glede na navedeno lahko le upamo, da bosta promet pošte 1225 Lukovica in nova lokacija nakazala potrebo po spremembi delovnega časa. OBČiNA LuKOViCA NiNA kODRiN, ViSJA SVETOVALKA ZA PRAVNE, SPLOŠNE iN KADRoVsKE zADEVE pR JKp Prüdmk Lea Bernüt Primerjalni izračuni nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča med občinami za l. 2013 Pristojna Davčna uprava Republike Slovenije je konec aprila oz. v začetku maja 2013 na podlagi določil Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica št. 2/99, 8/03, 3/05, 1/06, 3/08 - popravek, v nadaljevanju: Odlok) zavezancem izdala odločbe za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013. Občinska uprava je v nadaljevanju pripravila primerjalne izračune o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidana stavbna zemljišča za leto 2013 med Občino Lukovica in okoliškimi občinami: Domžale, Mengeš in Moravče. Višino zazidanega stavbnega zemljišča določa naslednja formula: Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče (v €) = skupno število točk (točke glede na lego in namembnost + točke glede na komunalno opremljenost stavbnega zemljišča) x stanovanjska ali poslovna površina objekta v m2 x vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča v €/m2. Za izhodiščno vrednost in lažjo primerjavo pri izračunu je bila vzeta izhodiščna površina 100 m2, in sicer: 100 m2 stanovanjske površine oziroma pri poslovni dejavnosti za 100 m2 poslovne površine s 100 m2 spremljajoče poslovne površine. Iz spodnjih preglednic je razvidno, da se je pri izračunih uporabljala ista vrsta komunalne opremljenosti vzorčnega stavbnega zemljišča. Hkrati so se za lažjo primerjavo za vse občine upoštevale točke za naselje I. kategorije in ista vrsta namembnosti objekta. Občinska uprava je že pri samem pregledu določil odlokov za od- mero nadomestila ugotovila, da se občine med seboj razlikujejo. Prvi tak pokazatelj je ta, da posamezne občine namembnost objektov glede na vrsto dejavnosti, ki se v objektu vrši, različno razvrščajo. Drugi tak pokazatelj pa je višina točk za posamezno vrsto komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča. Tretji pokazatelj je odstotek, ki se upošteva za izračun nadomestila spremljajoče poslovne dejavnosti. Tako je bila za primerjavo vzeta gospodarska dejavnost - skupina A, ki je v občini Lukovica s točkami najvišje ran-girana, v Domžalah pa se ta dejavnost razvršča v skupino poslovne dejavnosti, v Mengšu - skupina D pridobitne in gospodarske dejavnosti ter v Moravčah - skupina D gospodarska dejavnost. Primerjalni izračuni za nadomestilo za stanovanjsko dejavnost so razvidni iz preglednice 1, iz preglednice 2 pa poslovna dejavnost s spremljajočo poslovno površino. Preglednica 1: Primerjalni izračuni nadomestila za leto 2013 med občinami - naselja I. kategorije za individualno stanovanjsko hišo v izmeri 100,00 m2 Lukovica Domžale Mengeš Moravče vrsta komunalne infrastrukture št. točk za določeno vrsto komunalne infrastrukture asfaltna cesta s pločnikom 7 80 90 80 vodovod 5 30 60 40 kanalizacija 4 50 60 80 elektrika 6 (podzemna) 30 45 40 PTT 4 50 45 30 javna razsvetljava 2 50 30 30 skupaj točk za komunalno opremljenost zemljišča 28 490 330 300 točke za lego in namembnost zemljišča 15 200 150 120 skupaj točke 43 490 480 420 vrednost točke za leto 2013 v €/m2 0,0151 0,00158 0,00125 0,00184 odmera 2013 v € 64,93 77,42 60,00 77,28 Preglednica 2: Primerjalni izračuni nadomestila za leto 2013 med občinami - naselja I. kategorije za poslovno dejavnost v izmeri 100,00 m2 in spremljajoče poslovne površine v izmeri 100,00 m2 Lukovica Domžale Mengeš Moravče vrsta komunalne infrastrukture št. točk za določeno vrsto komunalne infrastrukture asfaltna cesta s pločnikom 7 80 90 80 vodovod 5 30 60 40 kanalizacija 4 50 60 80 elektrika 6 (podzemna) 30 45 40 PTT 4 50 45 30 javna razsvetljava 2 50 30 30 skupaj točk za komunalno opremljenost zemljišča 28 490 330 300 točke za lego in namembnost zemljišča 100 2000 1400 640 skupaj točke 128 2.290 1.730 940 vrednost točke za leto 2013 v €/m2 0,0151 0,00158 0,00125 0,00184 odmera poslovne površine 2013 v € 193,28 361,82 216,25 172,96 % odmere spremljajoče poslovne dejavnosti 80 % 30 % 70 % 30 % odmera spremljajoče poslovne površine 2013 v € 154,62 108,55 151,38 51,89 skupaj odmera 2013 v € 347,90 470,37 367,63 224,85 Iz primerjav gornjih ugotavljamo, da je Občina Lukovica pri izračunu nadomestila, če gledamo od najdražje do najcenejše občine za stanovanjsko dejavnost na 3. mestu, za poslovno dejavnost pa na 3. mestu. OBČiNSKA UPRAVA Katka BoHiNc Kmtlljsko gozdarska zbornica Slovenljt KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOJ) LJUULJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-nas!ov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek: 8h-10h sreda: 8h-10" in 14h-15h ostalo po dogovoru v.lj.kgzssi VIŠJA SILA ZARADI PLINOVODA V primeru, da zaradi plinovoda nadaljnja obdelava zemljišč, ki so bila prijavljena v zbirni vlogi, ni možna se to upošteva kot višja sila, ki jo je potrebno skupaj z dokazili javiti AKTRP v 10 delovnih dneh, ko to lahko storite. Svetujem vam, da se takoj, ko boste izvedeli za začetek del na zemljiščih, obrnete name. Če se želite izogniti sankcijam in posledično nižjemu izplačilu sredstev, je obvestilo agenciji OBVEZNO. Za OMD in KOP plačila je potrebno poslati: • izpolnjen predpisan obrazec za uveljavljanje višje sile, • fotografije pred posegom, • kopijo evidenc o delovnih opravilih (v primeru KOP ukrepov), • obvestilo izvajalca o začetku del, • izjavo kmetijskega svetovalca, da se dela res izvajajo na navedenih GERK-ih. Poleg tega pa je potrebno za uveljavljanje neposrednih plačil na površino (izplačilo plačilnih pravic) posebej napisati dopis ter priložiti fotografije pred posegom, obvestilo izvajalca in izjavo svetovalca. NOVA NITRATNA UREDBA V začetku leta je bila sprejeta Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uri, št. 5/2013 z dne 21.1.2013) oz. tako imenovana »nitratna uredba«. Ne glede na to, da sem novosti predstavila na izobraževanju, kije bil februarja v Lukovici in po potrebi tudi ob oddaji zbirne vloge, vas želim seznaniti s spremembami tudi na tem mestu. Najpomembnejše novosti so: ■ Gnojenje po snežni odeji je prepovedano. Torej ne gnojimo če je la kaj snega !!! • Za pridobljena ali oddana živinska gnojila se vodi evidenca na predpisanem obrazcu, • Gnojenje s hlevskim gnojem na njivah je prepovedano od 1. decembra do 15. februarja, razen, če hlevski gnoj zaorjemo v treh dneh. • Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik je prepovedano od 15. novembra do 1. marca, razen gnojenja ozimin in v rastlinjakih. ■ Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili (nov izraz, zaradi vključevanja gnojevke iz bioplinarn) je prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, razen zemljišč z zeleno odejo in Primorske, kjer je prepoved od 1. decembra do 31. januarja. • Na nadmorski višini nad 800 m, je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili prepovedano od 15. novembra do 1 marca. • Na strmih zemljiščih je dovoljena uporaba tekočih organskih gnojil do odmerka 80 kg N/ha. • Uležan hlevski gnoj (skladiščen 2 meseca ločeno, ali 4 mesece ob mešanju s svežim) lahko skladiščimo do 2 meseca na kmetijskih zemljiščih enkrat na isti površini. Prepovedano je skladiščenje na VVO območjih, in 25 m od površinskih voda in 100 m od zajema pitne vode. • Spremenjene so zahteve za skladiščenje živinskih gnojil (preglednica 3, ostaja enaka), če jih kmetija oddaja, predeluje ali prodaja. • Spremenjene so zahteve zmogljivosti skladiščnih prostorov za živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih kjer letna količina dušika iz živinskih gnojil ne presega 150 kg. Večina določil stare uredbe (Url, št. 113/09 z dne 31.12.2009) še vedno velja, med drugim tudi slednji: • Omejitev gnojenja z dušikom (N) iz živinskih gnojil je 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi ene kmetije in 250 kg N/ha posamezne parcele (GERK-e). • Mejne vrednosti letnega vnosa skupnega dušika na ha ostaja enaka (preglednica 4) - paziti je potrebno na znižanje v primeru izvajanja KOP ukrepov. TESTIRANJE ŠKROPILNIC Testiranje škropilnic za varstvo rastlin, ki ga bo izvajala Biotehniška fakulteta, bo potekal v naši občini v torek, 4. junija na naslednjih lokacijah: • v Šentvidu pri Lukovici za Kulturnim domom Antona Martina Slomška med 8. in 12. uro ■ v Blagovici pri stavbi Krajevne skupnosti med 12.30 in 13.30. Vsi, ki boste prejeli osebno vabilo, se držite vaše predvidene ure Izvajalec testiranja priporoča: * uporabniki morajo pripeljati čiste in tehnično brezhibne naprave, napolnjene s približno 100 litri čiste vode, * naprave doma preizkusite in odpravite morebitne napake, * ne pozabite na dokumente (MID, EMŠO, davčna številka), * novih naprav ni potrebno pripeljati na pregled, ampak prinesite le podatke o napravi (račun, potrdilo o homologaciji,..) za vpis v register in izdajo nalepke, prvi pregled pa sledi čez tri leta. TEČAJ VARSTVA RASTLIN Osnovni tečaja varstva rastlin (ti, FFS) bo popoldan od 14.30, do 19.30 ure od torka, 18. do četrtka, 20. junija 2013 v Ribnici v sejni sobi KGZ Ribnica, Škrabčev trg 14. Tečaj se zaključi s pismenim izpitom, ki ga boste imeli zadnji dan in na osnovi katerega dobite izkaznico. Za ostale informacije se obrnite name v času uradnih ur. Prijava je obvezna. IZOBRAŽEVANJA V okviru KOP izobraževanj bosta potekala naslednja izobraževanja: ■ DAN PŠENICE v sredo, 12. 6. v Jablah s pričetkom ob 9.30 uri in od 12.30-14h na poljih v Loki pri Mengšu predstavitev sort v poskusih, * DAN KROMPIRJA v sredo, 19. 6. v Mostah pri Komendi (KIS) s pričetkom ob 9. uri z ogledom nasadov krompirja na poskusnem polju. Podrobnosti obeh izobraževanj so na naši spletni strani in na oglasni deski KSS. Če kdo od KOP obveznikov še nima narejenega štiriurnega izobraževanja, je to ena zadnjih možnosti do konca avgusta, ko ga morate opraviti. Vabljeni vsi, ki vas teme zanimajo! NADOMEŠČANJE V ČASU DOPUSTA V času moje odsotnosti zaradi koriščenja rednega letnega dopusta se lahko obrnete na sodelavko Ireno Zlatnar, ki ima pisarno v Jaršah (v prostorih KZ Domžale) in sicer na telefon 7241-845 ali osebno v času uradnih ur, ki jih ima vsak dan od 7, do 9. ure. PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka Brezplačni nasveti o gradnji v novi energetski pisarni Srca Slovenije Od junija dalje bodo prebivalcem občin Srca Slovenije v novi energetski pisarni v Dolu pri Ljubljani na voljo brezplačni strokovni nasveti o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije. Energetsko pisarno bodo v partnerstvu vzpostavili podjetje JUB iz Dola pri Ljubljani, vodilni slovenski proizvajalec notranjih zidnih barv in fasadnih sistemov, Razvojni center Srca Slovenije in Občina Dol pri Ljubljani. Energetska pisarna Srca Slovenije bo delovala v prostorih JUB Design Studia na naslovu Dol pri Ljubljani 28 v Dolu pri Ljubljani. Vrata bo prvič odprla v torek, 4. junija 2013. Energetski svetovalec bo občanom brezplačno svetoval o načinu gradnje in ogrevanju objektov z razlago energijsko kritičnih mest, predlagal pa bo tudi sanacijske ukrepe z okvirno oceno stroškov. Na voljo bodo tudi splošna svetovanja o razpisih za subvencije občanov za zmanjšanje rabe energije in izkoriščanje obnovljivih virov energije. Energetski svetovalec bo za posvet v Energetski pisarni Srca Slovenije na voljo ob torkih med 15. in 18. uro. Spet diši pomlad in se prebuja narava v vsej svoji lepoti. Z njo se rojeva tudi pesem Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon, ki vse ljubitelje lepega vabi na LETNI KONCERT v soboto, 1. junija 2013, ob 20. uri, v Kulturni dom Antona Martina Slomška. Zapeli bomo pod vodstvom zborovodje Primoža Leskovca, pridružila pa se nam bo tudi Klapa Stari trg, ki bo večer popestrila z dalmatinskimi napevi. Prisrčno vabljeni! Pevci in pevke MePz Šentviški zvon VIDOV VEČER v petek, 14.6. 2013 ob 20.30 uri v KD Anton Martin Slomšek, Šentvid pri Lukovici Preživite prijeten večer ob odlični komediji v izvedbi KD Jože Gostič Homec "NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI" VIDOV SEJEM v soboto 15.6. 2013 ob 9.00 uri na Veidrovem trgu, Šentvid pri Lukovici Pridružite se prijetnemu druženju: • ob kuhanju »TRADICIONALNE SLOVENSKE JEDI« z Andrejem (zmagovalcem šova GOSTILNA IŠČE ŠEFA) • OB STOJNICAH s ponudbo domačih, pristnih slovenskih izdelkov in prikazom domačih obrti • v tekmovanju VLEČENJA VRVI - prijave zbira Matevž Kotnik (tel: 041 817 001) • v VIDKOVI DEŽELI otroške zabave Vljudno vabljeni! Rokounjač Glasilo občine Lukovica GODBA LUKOVICA Godba Lukovica - 15 let JUBILEJNA PRIREDITEV Šentvid pri Lukovici, 15. junij 2013 Program prireditve: 17.00 parada štirih godb s Prevoj do Šentvida pri Lukovici 18.00 koncert gostujočih godb 20.00 veselica z ansamblom Svetlin Z Godbo Lukovica bodo nastopili: MePZ Šentviški zvon Vokalna skupina Mladost MPZ KD Janko Kersnik Lukovica Vabi vas Godba Lukovica! Podeželsko društvo Blagovica vas vabi na KMEČKE IGRE, ki bodo v soboto 29. 6. 2013 ob 16. uri na igrišču v Blagovici • zbor ekip ob 15.30, začetek iger ob 16. uri • v ekipi je 5 tekmovalcev (najmanj 2 ženski) • prijavnina 40 EUR (vsak dobi hrano in pijačo) • medalje za prve tri mesta in nagrade za vse ekipe • prijave ekip čimprej oz. do zapolnitve mest na tel: 031 440 557 (Klemen) • poskrbljeno bo za dobro vzdušje, hrano in pijačo! Vljudno vabljeni ! Prireditev delno sofinancira Občina Lukovica, iz razpisa za kmetijstvo. Pesmi boja in upora Šestindvajsetega aprila, na predvečer praznika , Dneva upora proti okupatorju, smo se spet zbrali, ki spoštujemo domovino, naše paznike in našo zgodovino. Spet smo skupaj s pevci ljudskih pesmi Franca Maslja Podlimbarskega iz Krašnje, z Vero Beguš, mladimi recitatorji kulturnega društva, ki so prebirali pesmi Petra Levca, in večno mladimi harmonikarji zapeli pesmi boja in upora proti okupatorju. Poslušali smo pesmi, ki pripovedujejo o mladosti, o lepoti prelepe narave, ki so jo premnogi morali zapustiti, ko so odhajali s trebuhom za kruhom, ko so odhajali služit vojsko, pa naj je bilo to pred dvajsetimi ali dvesto leti. Milena Bradač V Letušu proslava za dan zmage Šivala je deklica zvezdo, zvezdo rdečo kot kri. Ali jo mogoče znate zapeti tudi vi? Naše društvo ZB Lukovica se je udeležilo 9. maja 2013 proslave v Letušu v Savinjski dolini in je bila ta prečudovita pesem tam tudi zapeta. Med vsemi zelo pomembnimi podatki od druge svetovne vojne se mi je najbolj vtisnilo v spomin, da je bilo vseh žrtev v Sloveniji sto tisoč. Malo za razmislek, ali so bili vsi boji in žrtve res čisto zaman. Obenem vabimo vse, ki bi mogoče kljub vsemu še pristopili k našemu društvu. Ne bo vam žal! Zinka Avbelj Foto: Jožica Križman Prvomajske koračnice Godbe Lukovica v Lukovici, Trzinu in Ljubljani Člani Godbe Lukovica so se tudi letos na predvečer prvega maja odpravili po vaseh Občine Lukovica. Ob prazniku dela so koračnice iz njihovih instrumentov donele že petnajstič zapored. Preko 30 godbenikov je od druge ure popoldne pa vse do devetih zvečer obiskalo kar osem krajev od Lukovice in Trojan, preko Blagovice, Krašnje, Rafolč, Vidma, Prapreč do končne postaje na Prevojah. Počitka pa ni bilo. Godbeniki so se naslednje jutro že navsezgodaj odpravili v Trzin in z budnico ob 1. maju prebudili tamkajšnje krajane. Po tradiciji se ob pogostitvi v trzinskem kulturnem domu prvomajsko gostovanje konča. Tokrat pa so člani Godbe Lukovica svojo pot nadaljevali v Ljubljano in zaigrali še na Stari tržnici v Šiški. Slednja se skupaj z Ekološkim društvom Porevit trudi, da bi več let zapuščena tržnica ob Celovški cesti ponovno oživela in da bi jo spremenili v zeleno oazo sredi mesta. Prireditev 1. maja je bila del tega, k živahnosti pa je s svojim programom pripomogla tudi Godba Lukovica. Leon Andrejka Prvomajski golaž Če je bila včasih za prvi maj polovica klobase in kozarec rujnega, se je zdaj nekoliko spremenilo, saj je zdaj očitno v modi prvomajski golaž. Ta pravi prvomajski golaž, z veliko čebule, mesa, začimb in še bi lahko našteval. In golaž smo na praznik dela v naših krajih dobili marsikje, zraven pa še nasmeh in pijačo in sem ter tja tudi kaj sladkega za povrh. Prvo postajo tokratnega obiska loncev, kjer se je kuhal prvomajski golaž, sem tokrat na sam praznik začel pri Furmanu, kjer smo dobili poleg dobrega golaža še domače sladice in pivo Rokovnjač. To je bilo za zajtrk. Pa sem se odpravil še k zeleni bratovščini k lovski koči, ki je tudi kuhala divjačinski golaž. In čeprav se je vsebina njihovega lonca, vsaj kar se mesa tiče, bolj nagibala k divjačini, je bil tokratni golaž prvomajski in pika. Do tretjega kotla, kjer se je kuhal prav tako prvomajski golaž, je bilo potrebno vzeti pot pod noge in v sončnem dnevu priti do prostorov Turističnega društva Preserje ob Gradiškem jezeru. Že urejena okolica in številni obiskovalci so dali slutiti, da bo boj za prvomajski golaž hud, a ni bilo tako, saj je bilo vsega dovolj: golaža, pijače in sladic. Po dobri hrani in pijači se prileže tudi malo počitka in tako smo si lahko noge spočili na bližnjih klopcah, le malce stisniti se je bilo treba. Vzdušje na prostoru je bilo čisto prvomajsko: glasba, dober golaž , nasmejani gostitelji ter zadovoljni obiskovalci in to je dokaz, da znamo praznik in lepo vreme obrniti sebi v prid. Ni prvega maja brez pravega prvomajskega golaža in to smo letos dokazali tudi v naših krajih. Drago Juteršek Glasno prebujanje Uradni začetek motoristične sezone smo v Moto klubu Rokovnjači do sedaj obeležili s skupinsko vožnjo na zadnji dan prvomajskih praznikov. Letos smo nekoliko spremenili vozni red in se pridružili prvomajski budnici AMD Lukovica. Dobili smo se ob 5:30 na Starem trgu v Lukovici, od koder smo v koloni mopedov, starodobnikov, motornih koles in spremljevalnih vozil krenili prebuditi naše občane. Vnaprej dogovorjena trasa je potekala iz Luko-vice po stari cesti do Šentvida, naprej skozi Rafolče in nazaj čez Prevoje, Vrbo, Imovico, Videm, Koseze, Prapreče, Gradišče in po glavni cesti do Krašnje, kjer nas je z okusno kavico v Baru pod Lipo pričakal Uroš. Po krajšem servisu štabnega vozila člana Ivana se je kolona odpravila čez hribe do Blagovice in nazaj do Mih bara, kjer so nam postregli z golažem. Sonce je bilo že visoko na nebu, ko so naša vozila spet zahrumela in se odpravila proti zadnji postaji budnice - kava bar Lenček v Šentvidu. Tudi tam so nas pričakali nasmejani obrazi s polnimi mizami dobrot. Tako je minil dopoldan v duhu budničarstva - verjamemo, da smo pri marsikom vzbudili tudi malce nostalgije ... Hvala gostiteljem za izvrstno ponudbo, udeležencem pa za premišljeno vožnjo. Dobre volje ni manjkalo, zato smo že rezervirali termin v naslednjem letu. Majda Kočar Kresovanje ŠKD Bregar Praznik dela, 1. maj, mednarodni praznik delavstva, praznujejo v večini držav sveta. Tudi pri nas na predvečer praznika dela zago-rijo mnogi kresovi, kajti Slovenci namreč že po tradiciji na večer pred prvim majem kurimo kresove, še pred časom pa smo si z veseljem pripeli tudi nagelj. Že nekaj let prvomajski kres pripravijo tudi člani ŠKD Bregar v Trnjavi. Tokratni prvomajski kres pri Bregarju je bil nekaj posebnega, a ne po njegovi veličini, pač pa po številnih obiskovalcih, ki so na predvečer praznika k Bregar prišli z namenom druženja. Številni otroci so tokrat napolnili dvorišče, poleg svojih staršev, kajti tokrat so se zbrali skoraj vsi vaščani in še kdo poleg. In ker je za starejše kaj hitro poskrbljeno , saj veste dobra družba in debata, je za najmlajše treba še nekaj več. Tokrat so jim pripravili poligon in štirikolesnike na nožni pogon in veselega živ žava kar ni hotelo biti konec. Sicer pa smo tokrat spoznali, da znajo otroci tudi sami poskrbeti za red in disciplino, saj se je točno vedelo, koliko časa se kdo vozi in kdo je naslednji. Včasih bi bili lahko vzor tudi starejšim in ker je bil drugi dan dela in pouka prost dan, so se lahko tokrat izjemoma malce dalj v noč časa zadržali v igri. Drago Juteršek Sobotno druženje med kmetijsko mehanizacijo V soboto, 11. maja 2013, so člani Strojnega krožka Radomlja priredili druženje v Vidmu pri Lukovici, kjer so predstavili kmetijske stroje. Poleg teoretične predstavitve so želeli prikazati delovanje strojev tudi v praksi in ob tej priložnosti pokositi travnik, a jim je ponagajalo deževno vreme, košnjo travnika pa so prestavili na ponedeljkovo popoldne. Poleg predstavnice SIP Strojne industrije iz Šempetra in župana Mateja Kotnika so se druženja udeležili tako starejši kot tudi mlajši, ki se ukvarjajo s kmetijstvom oziroma so se želeli pozanimati in si ogledati razstavljeno mehanizacijo. Strojni krožek Radomlja je v občini Lukovica prisoten že 17 let. Trenutno šteje 130 članov, od tega jih je približno 100 aktivnih, članstvo pa po besedah predsednika Janeza Cerarja iz leta v leto narašča. Večina članov prihaja iz občine Lukovica, nekaj pa jih je tudi iz občine Moravče. Poleg vsakoletne organizacije druženja, kot je bilo sobotno, ki ga je podprla tudi Občina Lukovica, v okviru krožka organizirajo tudi izlete in ekskurzije, saj je eden izmed namenov krožka tudi prijetno druženje med člani. Njihove ekskurzije in izleti temeljijo na spoznavanju Slovenije, saj se dogovorijo s kakšnim drugim krožkom, da jih obiščejo, gostitelji pa jim pokažejo kmetije in kakšne okoliške znamenitosti. Lani so tako obiskali Koroško, v letošnjem letu pa so bili na Notranjskem. Vsako leto poleti gredo skupaj z domžalskim krožkom tudi za kakšen dan na morje in se ob koncu avgusta odpravijo na Pomurski sejem v Gornjo Radgono. Krožek ima v lasti kar nekaj strojev, kot na primer travniške brane, sadilec koruze, valjar za njivo, stojalo za obrezovanje parkljev pri živini, izvajajo pa se tudi medsosedske usluge. Pri tem si kmetje med seboj pomagajo oziroma kmetje nudijo pomoč tudi tistim, ki nimajo kmetijskih strojev - »nekmetom«, saj obstaja cenik, po katerem se tovrstne usluge zaračunavajo brez davka. Predsednik društva je o ustanovitvi strojnega krožka dejal: »Ideja je prišla iz sosednje Avstrije, saj imajo tam že dolgo razvito medsosedsko pomoč in se je izkazalo, da je to v redu in se obnese tudi pri nas v Črnem grabnu. Kljub vsemu pa se ne bi pritoževali nad dodatno pomočjo občine in države. Zaenkrat zaradi sredstev ne nameravamo razširjati svoje dejavnosti, smo pa zadovoljni, saj so ljudje veseli, če se lahko malo družijo in si med seboj izmenjujejo delovne izkušnje.« Član lahko postane vsakdo, ki se oglasi pri blagajniku krožka Matevžu Cerarju, še raje pa imajo nove mlade člane. Glede na gospodarsko krizo, v kateri se nahajamo, se Janezu zdi, da bodo mladi ostajali doma in se ukvarjali s kmetijstvom, čeprav malim kmetijam slabo kaže, saj nimajo pretirane podpore države, kot je bilo to na primer v zlatih časih v 70. in na začetku 90. let. Župan Matej Kotnik za razliko od brata in očeta ni včlanjen v Strojni krožek Radomlja, vendar z veseljem spremlja njihove dogodke, kot je bilo sobotno druženje. V naši občini so le štirje odstotki kmetij z več kot 20 hektarji, ostalo pa so manjše kmetije, prav tako niti teren ne omogoča, da bi kmetje kar kupovali zemljo, tako kot je to na primer v domžalski ali kamniški občini. Župan prav tako podpira tiste kmete, ki vztrajajo s svojimi kmetijami in skrbijo za našo kulturno dediščino ter ceni poizkuse tistih, ki razmišljajo in vidijo smisel tudi v svežih dopolnilnih dejavnostih in razvoju kmetij v občini ter dodaja: »Zdi se mi, da krožek še ni popolnoma našel svojega namena v tem smislu, da bi bilo več medsosedske pomoči. V prihodnosti, ko bo solidarnost prevladala nad tekmovalnostjo, bi si lahko kmetje med seboj še bolj izposojali stroje in si prišli naproti ob velikih delih. Takšno združenje se mi zdi dobro, saj povezuje ljudi, ti si tudi ogledajo možnosti izboljšave za prihodnost.« Lea Smrkolj Turizmu pomaga lastna glava V torek, 9. aprila 2013, so se učenci turističnega krožka Špela Urankar, Anže Resnik, Tadej Praznik, Nina Slapar, Tinkara Kepic, Maša Golob, Barbara Pavlič in Bibiana Kepic pod mentorstvom Urške Jamšek in Blanke Nerad udeležili turistične tržnice v Mercator centru Ljubljana Šiška, ki so jo organizirali v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava. Na tržnici so predstavili rezultate svojega raziskovalnega dela z naslovom Stare jedi Črnega grabna. Projekt Turizmu pomaga lastna glava organizira Turistična zveza Slovenije z namenom spodbuditi osnovnošolsko mladino k sodelovanju, raziskovanju in ugotavljanju možnosti za razvoj lokalne turistične ponudbe. Učenci so skrbno okrasili in pripravili stojnico, na kateri so predstavili različne jedi kot npr. zimsko fižolovo juho z jabolki, mlečni močnik, pro-seno kašo z gobami ... Obiskovalci so lahko poskusili različno pecivo in druge dobrote (domačega prijatelja, janeževe upognjence, špehovko, orehovo potico, pletenico, medene štruklje ...). Učenci so izvrstno predstavili tudi druge značilnosti in posebnosti Črnega grabna kot npr. rokovnjače, pisatelja Janka Kersnika in grad Brdo. Stojnica je bila že pred uradnim odprtjem zelo obiskana, saj so učenci zelo aktivno in vestno poprijeli za svojo delo ter obiskovalcem zelo zanimivo in slikovito predstavili vso ponudbo Črnega grabna. Obiskovalci so prejeli recepte tradicionalnih starih jedi, letak s turistično ponudbo in spominek rokovnjaško gorjačo. Vso ponudbo stojnice je natančno proučila veččlanska komisija, ki je učence večkrat obiskala in prisluhnila njihovi predstavitvi ter poskusila dobrote iz Črnega grabna. Za svojo prestavitev so učenci prijeli SREBRNO PRIZNANJE. Ob koncu dneva sta učenca povedala: »Tekmovanje je bila lepa izkušnja in upam, da jo bom še kdaj doživela!« Barbara Pavlič, 7. b »Meni se je zdel ta dan neponovljiv, saj sem tam srečal tudi prijatelje in znance iz bližine šole. Bilo je odlično, saj smo na koncu prejeli srebrno priznanje in dve veliki vrečki, polni sladkarij, ki jih še dolgo ne bomo mogli pojesti!« Anže Resnik, 9. a Barbara Knap sejem bil je živ 27. april je center Lukovice rezerviran za Pe-regrinov sejem. Organizatorji Turistično olepševalnega društva Brdo-Lukovica so osrednji del trga namenili predstavitvi članom kolek- tivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben. Obiskovalci so tako lahko poskusili in kupili kakovostne domače izdelke znanih pridelovalcev in proizvajalcev iz naše doline. Prvič se je predstavila Skupina ekoloških in biodinamičnih proizvajalcev Zdravo življe- nje, ki prihajajo z območja osrednje Slovenije. Na ostalem delu sejmišča je prevladovala kramarska, kitajska, konfekcijska in ostala roba. Skratka, za vsakega se je našlo nekaj in kar je bistveno, Lukovica je na praznični dan oživela. Leon Andrejka Zaključna prireditev slomškovega bralnega priznanja 2012/13 Letošnje. že trinajsto leto branja za Slomškovo bralno priznanje, smo sklenili z zaključno prireditvijo na Ponikvi v soboto, 20. aprila. Slomšek je mlade in odrasle svojega časa vabil k branju z besedami: »Le kaj pametnega si izvolite v branje, da ne boste časa in denarjev izgubljali, si pošteno srce in pamet kalili. Berite in kar ste brali, dobro preudarite!« Besedam, ki jih je izrekel blaženi Slomšek, že nekaj let sledijo tudi bralci in animatorji SBP z Brda, čeprav je ob poplavi knjig, revij in elektronskih medijev v današnjem času vse težje presoditi, kaj naj beremo. Bralna akcija se je z leti razširila tudi med predšolske otroke in odrasle bralce, ki uspešno berejo tudi v naši župniji . Po kraljestvu besed smo se tokrat sprehodili na povabilo Slovenskega katehetskega urada, ki poleg Mohorjeve založbe skrbi, da dobi bralec za svoje branje tudi priznanje in če bere že več let, tudi kipec blaženega Slomška kot pastirčka. Tokratno srečanje smo začeli v Osnovno šoli Blaža Kocena na Ponikvi, kjer so nam pred začetkom uradnega dela peli in igrali animatorji. Pozdrav in dobrodošlico v Slomškovih krajih sta nam zaželela ravnateljica OŠ Andreja Ocvirk in domači župnik Alojz Kačičnik, nato pa smo si ogledali predstavo Učilnica pod orehi, ki govori o otroških letih blaženega Antona Martina Slomška. Z zanimanjem smo ji prisluhnili, kajti drugi del našega srečanja, takoj po podelitvi priznanj najboljšim župnijam in posameznikom, se je nanašal na življenje in delo blaženega Slomška. Pot po Slomškovih stopinjah se je imenovala naša naloga in podali smo se od postaje do postaje in nabirali črke, ki smo jih vpisovali na liste, da smo dobili pravi odgovor, ki je lahko prinesel zanimivo knjižno nagrado. Tudi tokratno druženje smo zaključili s sveto mašo, med katero sta nam spregovorila Janez Žakelj o nastanku sveta in domači župnik Alojz Kačičnik o iskanju smeri, v katero bomo šli. Ugotovitve obeh sta enaki, da več kot beremo, lažje bomo našli pravo smer, še posebno, če bomo z veseljem segli tudi po knjigi življenja -Svetem pismu. Po podelitvi nagrad, ki so jih prispevali založbi Družina in Mohorjeva, tistim, ki jim je žreb naklonil srečo, smo se podali še do Slomškove domačije, kjer smo zaključili tokratno druženje na Slo-mu. Za animatorje in bralce SBP v naši župniji s tem še ni bilo konec druženja za to leto, saj se bomo še srečevali do zaključne prireditve v maju. Drago Juteršek MESEC PROSTOVOLJSTVA Pomagati drugim nas dela bogatejše V Leku, članu skupine Sandoz, so se že devetič pridružili Novartisovi globalni pobudi dan prostovoljstva, ki je letos v Sloveniji potekal kar ves mesec. Pomoč posameznikom in različnim organizacijam je letos namenilo več kot 250 prostovoljcev z vseh lokacij po Sloveniji, v Ljubljani, Mengšu, Lendavi in na Preva-ljah. Prostovoljci so v Sloveniji z dejavnostmi začeli že v začetku aprila, ko so v okviru praznovanja 60-letnice Zveze prijateljev mladine Slovenije v klicnem centru zbrali več kot 25.000 evrov za TOM telefon. Poleg tega so popestrili dan v domovih starejših občanov v Ljubljani, Mengšu in na Prevaljah pomagali pri obisku slepih in slabovidnih otrok v Hiši eksperimentov ter pri obnovi paviljona Zveze prijateljev mladine Slovenije v Kranjski Gori, uredili in olepšali so okolico Mladinskega klimatskega zdravilišča na Rakitni in Male hiše za otroke v Pilštanju, učencem Dvojezične OŠ Lendava II so pripravili poučni Dan poskusov, se udeležili krvodajalskih akcij, junija pa bodo pomagali pri urejanju objekta za urjenje reševalcev na Jezerskem. skupaj namenili 132.000 ur časa Iz celotnega Novartisa je ob letošnjem dnevu prostovoljstva, že 17. zapored, sodelovalo več kot 16.500 prostovoljcev iz 56 držav, ki so za podporo lokalnim skupnostim skupno namenili 132.000 ur svojega časa. Ljubezen do folklore je ustanovila folklorno skupino Ljubezen do folklore in ohranjanja ljudskega izročila je vodila k pobudi za ustanovitev folklorne skupine v naši občini. Ustanovni sestanek je 16. aprila 2013 privabil številne ljubitelje folklornega plesa v KD Anton Martin Slomšek in potrdil interes po tej dejavnosti. Folklorna skupina v okviru Turističnega društva Sv. VID bo delovala v sodelovanju s priznano Folklorno skupino Emona, saj bodo vaje potekale ob njihovem vodenju. Folklora ne prinaša le pravega plesnega koraka, temveč je tudi prijetno druženje in sprostitev. Zato vabimo vse, ki želite zaplesati z nami ali si samo ogledati vaje za vzpodbudo, da se nam pridružite, vsak četrtek ob 20. uri v KD Anton Martin Slomšek v Šentvidu. Veseli bomo vsakega novega člana. Pomemben del vsake folklorne skupine je tudi oblačilo. V želji, da bo naša podoba pristna in ponazarjala pravo oblačilno dediščino naše okolice, prosimo vse, ki imajo doma kakršno koli narodno nošo starejše letnice, da jo poslikajo in nam pošljejo fotografije. Z veseljem jih bomo pogledali, fotografije na željo tudi vrnemo. Posredujte jih na naslov: tdsv.vid@gmail.com. Prijazno vabljeni k sodelovanju! TiNA Ušlar, Folklorna sKUPiNA TD Sv. ViD Intervju: mag. Goran Klemenčič, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Odnos Slovencev do korupcije in integritete je pogosto dvoličen V maju je Goran Klemenčič praznoval 41. rojstni dan. Odraščal je v delavski družini v Žireh ter v mladosti pisal recenzije računalniških iger in jih tudi programiral. S tem je zaslužil denar za študij prava, ki ga je zaključil z magisterijem na Harvardu. Poročen je z znano odvetnico Nino Zidar Klemenčič, s katero imata dve hčerki. Velja za spoštovanega svetovalca Združenih narodov in Sveta Evrope. Prvič se je zaposlil leta 1996 kot asistent na Pravni fakulteti. Od septembra 2010 vodi Komisijo za preprečevanje korupcije, ki je v času njegovega predsedovanja obravnavala nekaj odmevnih primerov. Javnost in politiko je razburkalo poročilo, ki Janezu Janši in Zoranu Janko-viču očita kršitve protikorupcijske zakonodaje. Koliko je dejansko korupcije v Sloveniji? Glede na zapise v medijih je možno sklepati, da jo je v zadnjem času pri nas čedalje več ali je to samo predstava. Korupcija je v Sloveniji resen problem. Ni produkt domišljije KPK, medijev ali nad politiko in sistemom razočaranega ljudstva. Ima svoje korenine v modelu tranzicije, šibkosti institucij pravne države in v majhnosti Slovenije, v kateri se vsi poznamo in je delovanje po sistemu zvez in poznanstev naravna danost. Drži, da je zaradi recesije, težje dostopnosti do poslov in do zaposlitev korupcijskih tveganj zadnje dve leti več. Na splošno pa situacija ni toliko drugačna, kot je bila pred petimi, desetimi leti, le bolj na očeh je in o njej se več govori. Še vedno velja, da pri nas nimamo veliko t. i. cestne oziroma administrativne korupcije, s katero se prebivalci dnevno srečujejo, npr. podkupovanje prometnih policistov, učiteljev, uradnikov pri pridobivanju uradnih listin ipd ... Se zgodi, ampak to so ekscesi. V Sloveniji je problem - kot pravimo na komisiji - politična in sistemska korupcija, povezana z upravljanjem državnega premoženja, dvojna merila pri delovanju pravne države, velika javna naročila in veliki infrastrukturni projekti. Do nedavnega, ko je povprečen prebivalec Slovenije relativno dobro živel, se ni močno ubadal s tem, kam gredo ogromni presežki denarja pri gradnji avtocestnega križa in drugih velikih projektih države, kam nezavarovani krediti bank v državni lasti, kako se privatizira podjetja, kako politika nastavlja direktorje in nadzornike v državnih podjetjih, kako se financirajo politične stranke. Danes se več ljudi zaveda, da se je s tem siroma-šilo javno dobro, da imamo vsi zaradi tega manj - v sociali, zdravstvu, šolstvu, konkurenčnosti ... Še ko smo na komisiji leta 2010 izdali prvo poročilo, ki je govorilo o sistemski korupciji, smo bili deležni mnogih kritik, da pretiravamo in da korupcije v Sloveniji skoraj ni, še najmanj pa politične in sistemske. No, samo dve leti in pol pozneje se je situacija povsem obrnila in danes smo na drugi skrajnosti. Ljudje so prepričani, da je tako rekoč vse in vsakdo skorumpiran. Kar tudi ni produktivno za racionalno razpravo. Slovenija zagotovo ni najbolj skorumpirana država v Evropi, ima pa na tem področju resen problem, ki ga velik del politične in ekonomske elite ne želi priznati, ker ogroža njen obstoj in status quo. Delno pa ste k zavedanju o tem problemu prispevali tudi vi, ki ste opravili nadzor predsednikov parlamentarnih strank in v začetku leta o tem izdali poročilo. Bilo je neverjetno odmevno in mnogi so rekli: končno nekdo, ki si upa. Drugi so dejali: spet nekdo, ki je deloval politično. Čeprav je razumljivo, mi je žal, da se naše delo skoraj v celoti ocenjuje samo skozi zadnje dogodke okrog razvpitega poročila. In prav pri njem oziroma pri odzivu nanj, se je v vsej svoji moči ponovno pokazala še ena usodna bolezen slovenskega naroda. Pregovorna politična delitev, ki onemogoča racionalno razpravo in nezaupanje v institucije pravne države. Kot predstavnik neke nove generacije težko gledam ta kulturni boj, v katerem se za vsakim dejanjem išče politični prizvok in zaroto. Namesto da bi se pod drobnogled vzelo tistega, ki je obremenjen z resnimi očitki nezakonitih ravnanj in od njega zahtevalo odgovornost in pojasnila, se pozornost preusmeri na diskreditacijo "policaja". Spomnimo, tudi pri vseh aretacijah, ki se dogajajo okrog tajkunskih kreditov, je prva stvar, poleg poročanja, tudi s strani medijev, iskanje zarote v ozadju, kar pomeni, da nismo normalna država. Ko sem se pred časom pogovarjal s kolegom iz Avstrije, sem ga vprašal, ali se tudi vam dogaja, ko imate v obdelavi nekega politika, da je njegova prva izjava ali izjava njegovega odvetnika, da gre za politično gonjo. Gospod me je nekoliko nejeverno pogledal in dejal, da bi bilo to povsem neprimerno. Vsi smo navajeni, da institucije ne funkcionirajo, če pa opravijo svoje delo, se takoj išče teorije zarote in to, čeprav sta bila v primeru, ki ste ga omenili, obremenjena dva izrazito nasprotna politika. In potem eni govorijo, da smo komunisti, drugi govorijo, da smo janševci. Po svoje že prav komično. Čeprav ni nič komičnega v tem, kot tudi ne, da sta tako Janša kot Jankoviča celo potem, ko je komisija dobila že šest potrditev na sodiščih, da je v postopku spoštovala pravice obeh zavezancev, v svojih "bazah" uspela doseči prepričanje, da smo se šli na komisiji neko politično motivirano inkvizicijo brez možnosti obrambe. Kar je pri vsem tem tudi pomembno, je, da imamo v Sloveniji nadzor nad premoženjskim stanjem urejen že od leta 1994. Le resno ga ni nihče izvajal. In potem je popoln šok, ko neka institucija prične delati to, za kar je ustanovljena. Če bi v več kot dvajsetih letih vzpostavili močne pravne države, do tega poročila leta 2013 ne bi moglo priti, ker nikomur ne bi padlo na pamet, da bi kršil zakon na tak način ali pa bi bile kršitve prej odkrite in sankcionirane. Če prav razumem, trdite, da institucije ne delujejo tako, kot bi morale. Na področju delovanja pravne države slovenska tranzicija ni bila ravno vzorna. Bili smo del Jugoslavije, ki se je razlikovala od - na primer - Sovjetske zveze. Prevladovalo je prepričanje - mogoče pogojeno tudi s posebnimi interesi -da nam korenitih reform na področju delovanja institucij pravne države ni treba storiti. Za razliko npr. od Poljakov, Latvijcev, Čehov. Potem smo na zahtevo Evropske unije sprejeli morje zakonov in vzpostavili kup institucij, ki jih je ta zahtevala pred polnopravnim članstvom, čeprav pogosto nismo imeli ne znanja ne volje, da jih dejansko izvršimo v praksi. Če torej na kratko odgovorim: institucije v Sloveniji vsekakor ne delujejo optimalno. In odgovornost za to ni povsem enoznačna. Del krivde je na institucijah samih, na njihovem vodenju in organizaciji, na predstojnikih in zaposlenih. In tukaj je še veliko preveč tiščanja glave v pesek in lažne stanovske solidarnosti. Del krivde pa je na tistih, ki institucijam postavljajo pravni okvir, odrejajo sredstva in postavljajo prioritete. To pa je politika. Zato politika danes nima veliko moralne pravice -čeprav si jo jemlje - da kar povprek govori o nesposobnem sodstvu, tožilstvu in drugih institucijah. Ko to slišim iz ust ljudi, ki so bili na oblasti - na levi in na desni strani politike - in ko obenem vem, da niso sprejeli nobenih resnih ukrepov za izboljšanje stanja, niti imeli kakšne resne vizije in strategije to storiti, me zaboli glava ... Organi nadzora, odkrivanja in pregona ne delujejo v vakuumu. Politika jim določa pravni okvir. Protikorupcijska zakonodaja npr. od nas zahteva, da nadziramo premoženjsko stanje vsake ravnateljice vsakega vrtca, nimamo pa pooblastil nadzirati premoženjskega stanja nadzornikov največjih slovenskih bank v državni lasti. Smo ena zadnjih držav v Evropi, ki je zakonsko uredila bolj učinkovit odvzem premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji. Na položaju predsednika Komisije za preprečevanje korupcije ste od leta 2010. Vaš mandat je na polovici. Ste zadovoljni z odzivom ljudi in politike na vaše delo in tudi na odmevno poročilo o premoženju predsednikov političnih strank? Naša pozicija je nehvaležna. Ljudje od komisije pričakujejo več kot smo glede na zakonske pristojnosti, kadrovske možnosti in finančna sredstva zmožni narediti. In ljudi razumem. Ne zanima jih, da delamo po zakonu, ki nam daje zelo omejena pooblastila, da je proračun komisije eden najmanjših od vseh institucij v državi, da letno dobimo prek 2000 prijav, ki jih mora obdelati manj kot dvajset nadzornikov. In smo spet pri tistem: te stvari moramo vsi skupaj zahtevati od države, od politike. Kljub temu smo iskreno veseli, da po javnomnenjskih raziskavah uživamo visoko podporo ljudi. Z nekaterimi stvarmi, ki jih je komisija delala v zadnjih dveh letih, smo zadovoljni, kot so na primer Supervizor in nekateri velikimi primeri, ki smo jih zaključili. Nikakor nismo zadovoljni z njihovimi epilogi. Lansko leto smo npr. podali prek 200 ovadb, postopki pa so izjemno počasni. Kar se tiče poročila o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank - zavedali smo se, kako bo to pretreslo javnost. Odziv je bil neverjetno pozitiven in dobili smo ogromno pisem podpore, posamezne dni je bilo e-pošte toliko, da so imele punce v glavni pisarni težave pri uporabi e-maila za redno delo. In seveda - bilo je tudi kakšno negativno pismo in žalitve. Tudi na domač naslov sem dobil kakšno tako pošto. Danes, skoraj tri mesece po razvpitem poročilu, ni mogoče reči, da se ni zgodilo nič. Če pa se bodo dogodki še naprej odvijali tako, kot v zadnjih tednih, bodo stvari in ljudje spet na »starih mestih«. Omenjeno poročilo bo pristalo v že tako polni ropotarnici slovenskih afer brez epiloga. Oba, Zoran Jankovič in Janez Janša, ki ju poročilo bremeni - in to ne nekih prekrškov, ampak sistematičnih kršitev protikorupcijske zakonodaje ter premoženja neznanega izvora - sta še vedno pomemben, v bistvu ključen, del slovenske politike. In oba sta prejela plebiscitarno podporo svojih strank, na komisijo pa se je vsul plaz obtožb, pritiskov in diskreditacij. Kako pa je s korupcijo na lokalni ravni? Po nekaterih podatkih jo je še več kot na državni ravni ... Imate prav. Ampak je drugačne narave in pogojena z nekoliko drugačnimi vzroki - pomanjkanje nadzora, neposrečen ustroj in razdrobljenost slovenske lokalne samouprave, majhnost občin ter s tem povezan nepotizem in kliente-lizem ipd. Poleg tega se pogosto pojavlja tudi teza, da brez tega, da bi se obšlo ali nespošto-valo zakonodajo ne da nič narediti. Zato je veliko kršitev zakona tudi "dobronamernih". To je nevarna logika. Predpisi so zato, da se jih spoštuje. V nasprotnem primeru se zavzemaj, da se spremenijo. Druga stvar je majhnost občin in z njimi povezana nepotizem in klientelizem pri kadrovanju ter javnih razpisih in pogosta praksa slovenskih občin, da ustanavljajo različne pravne osebe, prek katerih se včasih netranspa-rentno pretaka javni denar. Na to že dalj časa opozarjamo tako mi kot računsko sodišče. V letu 2012 je npr. komisija različne kršitve, povezane z nasprotjem interesov in omejitvami poslovanja, zaznala v skoraj 140 občinah in izrekla ustrezne kazni. Vsi po malem si moramo priznati, da je odnos prebivalcev Slovenije do korupcije in integritete pogosto tudi dvoličen. Sploh v razmerju občina - država. Mnogokrat mi ljudje pravijo "dajte preiskati tiste pokvarjene v Ljubljani", medtem ko o nepravilnostih pred lastnim pragom nočejo slišati. Če karikiram: glavno, da je zgrajen pločnik mimo naše hiše in smo vsi zadovoljni in nas ne zanima, kako je bilo to narejeno. Kako je s tem v Občini Lukovica? Ste dobili kakšno prijavo ali obravnavali kakšno zadevo? Letno na komisiji dobimo približno 2000 prijav in ne spomnim se, da bi bila z Občine Lukovica kakšna večja zadeva. Omenili ste že Supervisor. To je ena izmed novosti in velikih pridobitev v času vašega mandata. V petek (17. maja op. a.) smo dobili nagrado Združenih narodov za najboljši protikorupcijski projekt na svetu za leto 2012 med 7000 prijavljenimi projekti. V začetku je Supervisor dvignil veliko prahu, sedaj pa je postal že del vsakdana. Ob uvedbi sem prvi dan povedal, da bo to prva faza fascinacije in slovenske zavisti. Vsak gleda svoje sosede, sodelavce in da bo iz tega izšlo nekaj afer, nekaj neupravičenih obtožb. Danes ima absolutno pozitivne lastnosti. Rezultat je pozitiven. Spremenil je paradigmo dostopa do informacij javnega značaja. Sedaj bijemo bitko in ta bi bila ključna - Supervizor za javna podjetja. Živite v Šentvidu pri Lukovici. Znašli ste se pod plazom kritik prav zaradi tamkajšnje hiše, ki naj bi jo kupili po čudni poti. To je majhno okolje, kjer se ljudje poznajo - vsaj na videz. Veliko jih ve, kje živim in da naša hiša ni noben luksuz (smeh). To je dvojček, stisnjen med delovna poslopja in druge hiše. Z ženo sva ga kupila na povsem normalen način, ni črna gradnja in vsi davki ter pristojbine so plačane. Bojda je podjetje, ki je hišo gradilo, pozneje propadlo ali šlo na Ciper. O tem sem bral samo v medijih. Iz tega je hotel nekdo pozneje delati afero. To je tako, kot da bi obdolžili dobroverne-ga kupca kakšnega Vegradovega stanovanja, ki je stanovanje pošteno kupil in plačal pred petimi leti, za to, kar danes počne Hilda Tovšak. Tako jaz in moja družina kot sosedje smo to hišo našli na spletni strani nepremicnine.net. Hiša je bila v celoti plačana na račun podjetja v Sloveniji. Kupili smo jo v tretji podaljšani gradbeni fazi. Dokončali smo jo na način kot vsi povprečni Slovenci. Spomnim se, kako je bil moj oče jezen ali žalosten, ko so začeli nekateri pisati o tem, da naj bi bila v ozadju neka tajkunska zgodba. Prav oče je namreč ogromno delal in pomagal pri dokončanju hiše, vključno z lastnoročnim polaganjem tlakovcev in podobno. Dejstvo pa je, da hiša ni bila vpisana v GURS, ker se je nakup opravil ravno, ko je bil popis nepremičnin. Midva sva prej živela v Krtini, kjer sva opravila še vpis nepremičnin. Potem sva se z družino preselila sem in mislila sva, da je to urejeno. Ko se je začela polemika o tem, sva poklicala na GURS in takoj začela z vpisom in sedaj je hiša vpisana v GURS. Če se dotaknemo še vašega zasebnega življenja. Omenili ste družino. Kaj vam pomeni? Ogromno. Kako se počutite tukaj? Tako jaz kot žena sva odraščala v podeželskem okolju, vsak na svojem koncu Slovenije. Po vrnitvi iz tujine sva živela v Ljubljani. Ko sva dobila otroke, sva se preselila v Krtino in nato v Šentvid. Otrokom želiva, da rastejo v okolju, ki je podobno tistemu, v katerem sva rasla sama. V okolju, kjer iz hiše lahko stopiš na travo in ne na beton ali cesto, polno vozil, kjer hčerki hodita v "normalno" šolo, vrtec, kjer se, ko stopijo ven, lahko igrajo, kjer imaš lahko psa in razne domače živali, kjer se s sosedi pozdravljaš in te trgovke v trgovini osebno poznajo ... V tem pogledu je Šentvid idealen. Zadovoljni smo, da smo ga našli in če sva midva z ženo priseljenca, se hčerki tukaj počutita povsem doma. Vaša strast so računalniki in računalniške igrice. Še vedno? To je bilo včasih. Sedaj se ne spomnim, kdaj sem zadnjič igral računalniško igrico. V mladosti ste s kolegom ustvarili računalniško igrico, ki ste jo kasneje prodali Švicarjem. Z denarjem, zasluženim z računalniškim programiranjem, ste si nato plačali študij prava na ameriški univerzi Harvard. Kaj vam je dala ta slovita šola? Slovenija je majhna, dokaj zaprta država. Moj mentor na fakulteti mi je nekoč rekel, da temu narodu narediš največjo uslugo, da greš v tujino, si odpreš glavo in se nato vrneš in poskušaš storiti kaj dobrega. Harvarda ne idealiziram. Da ti zelo dobro izobrazbo, ker imaš tam izjemno dobre pogoje študija. Vendar ne gre toliko za to, gre za širino, ki ti jo da. Soočen si s 150 sošolci iz 70. držav, s katerimi debatiraš in ohranjaš stike. Dobiš drugačen pogled na življenje in vrednote. Harvard, čeprav je veliko ime, v mojem življenju ni pomemben zato, kar sem se tam naučil iz knjig, ampak zaradi življenjske izkušnje in vrednostnih sider, ki ti jih da. Magistrirali ste iz prava. Za kaj ste se specializirali? Človekove pravice v povezavi s kazenskim pravom. Zakaj potem korupcija? V življenju sem delal v glavnem na področju policijskega in kazenskega prava, človekovih pravic in korupcije. Na prvi pogled boj proti korupciji in boj za človekove pravice nimata veliko skupnega. Pa imata. Oboje - korupcijo in kršitev človekovih pravic - največkrat izvajajo ljudje, ki imajo politično in ekonomsko moč. Oboje je zloraba oblasti na račun malega človeka. Leon Andrejka sobota za izobraževanje Za zaposlene OŠ Janka Kersnika Brdo in VVE Medo sobota, 6. aprila 2013, ni bila samo delovna, temveč je bila namenjena tudi izobraževanju. Župan Občine Lukovica Matej Kotnik in upokojena učiteljica Marijana Flis Lederer sta nam v popoldanskem času pripravila poseben, izjemno dobro zasnovan in voden ogled zanimivosti občine. Njuno prenašanje znanja o kraju in spoznanja o prebivalstvu je bilo velikokrat prepleteno s čustvi in humorjem. To izobraževanje je bilo dobrodošlo zlasti za nas, ki smo v šolo in vrtec prišli službovat od drugod, iz drugih krajev, kjer je način življenja drugačen. Zanimivo je bilo spoznati kraje, od koder prihajajo naši učenci in nekateri sodelavci. Ti so svoje poznavanje domačega kraja dodatno »oplemenitili«. Čeprav je bila sobota popoldan in je bilo vreme precej kislo, je naše druženje potekalo v veselem vzdušju, vodenju smo z zanimanjem prisluhnili in dan zaključili s pozitivnimi mislimi. Vse, kar smo izvedeli, bomo z veseljem prenašali na mladi rod. Cveta Rošer Kolektiv Oš Janka Kersnika Brdo in Vrtca Medo srečanje z brigito bukovec V ponedeljek, 13. maja, smo na podružnični šoli v Krašnji gostili slovensko olimpijsko prvakinjo v teku čez ovire Brigito Bukovec. Bukovčeva se je odzvala na povabilo predsednika športnega društva Krašnja Marjana Štruklja in nas obiskala. Pridružili sta se nam tudi učenki 7. razreda matične šole, Brina Tič in Vesna Hribar, ki pripravljata raziskovalno nalogo o največjih športnih dosežkih naših športnikov in športnic. S športnico sta izvedli intervju in svoje vtise strnili v pisani besedi. Najprej smo se spoznali v učilnici, kjer smo se učenci lahko z njo pogovarjali in jo vprašali vse, kar nas je zanimalo o njeni športni karieri. Izvedeli smo, da se je s športom začela ukvarjati pri petih letih. Takrat je bila to bolj zabava. Rada je skakala s kolebnico, delala prevale, kolesa in rada je tekla. Pri 13. letih je osvojila svojo prvo medaljo na krosu. V osnovni šoli je tekmovala skoraj na vseh športnih tekmovanjih. Ko je bila stara 15 let, je že nastopila na evropskem prvenstvu in osvojila medaljo. Tako se je odločila, da bo s treniranjem atletike nadaljevala. Brigita je atletiko trenirala 25 let, resno pa 17 let. Osvojila je več kot 400 medalj. Njena disciplina je bila tek na 100 metrov z ovirami in še danes je državna rekorderka s časom 12,59. Njen trener je bil vsa leta Jure Kastelic. V srednji šoli je že trenirala vsak dan po dve uri, ob nedeljah je bila prosta. Veliko prostega časa ni imela. S sotekmovalkami se je vedno razumela. Ko niso tekmovale, so bile prijateljice. V najlepšem spominu ji je ostal nastop na olimpijskih igrah v Atlanti (ZDA) leta 1996. Tam je osvojila srebrno olimpijsko medaljo. Takrat je tudi tekla državni rekord. Ko sva jo povprašali, kako se je počutila na startu, in ali je čutila veliko pritiska s strani javnosti, je povedala, da se je poskušala samo zelo dobro skoncentrirati na nastop in čim hitreje teči. Spomni se le, da ji je trener, ko je pritekla v cilj, vrgel slovensko zastavo. To je bil zanjo zelo lep občutek. Brigita Bukovec je bila večkrat proglašena za najboljšo slovensko športnici in najboljšo slovensko atletinjo. Prejela je tudi Bloudkovo priznanje, leta 1996 pa je bila tudi Slovenka leta. Danes živi v Ljubljani, ima družino, dva sinova. Treningov ne pogreša, saj si je na koncu zaželela počitka in nadaljevala drugo pot. Še vedno je povezana z atletiko, saj ima svojo atletsko šolo. Ker je bilo vreme lepo, se nam je predstavila tudi kot trenerka. Na šolskem igrišču smo se lahko poizkusili v teku čez ovire. Preživele smo zelo lepo dopoldne in se zahvaljujeva učencem in učiteljicam v Krašnji, da so naju sprejeli medse. Helena Urbanija Vzhaja nova športna zvezda atletike Na svojem prvem tekmovanju leta 2009 je na razdalji 600 metrov dosegla peto mesto. Tekmovanja, ki se jih udeležuje, potekajo večinoma v osrednji Sloveniji in gorenjski regiji, pa tudi na državni in mednarodni ravni. Pred dvema letoma je tekmovala na državnem prvenstvu v svojem starostnem razredu in dosegla drugo mesto v teku na 200 metrov. Maja letos tekmuje zares na skoraj vsakem tekmovanju in od vsepovsod nosi domov medalje, ki so rezultat nadarjenosti in napornih treningov. Ko si jih je večino nadela za fotografiranje, sem ostala brez besed. Na letošnji Pomladni ligi Gorenjske v Kranju je na treh tekmah dosegla dve zlati odličji za tek na 200 metrov in skok v daljino ter dve drugi mesti za skok v daljino in troskok. Enkrat je bila četrta in enkrat peta pri teku na 200 metrov. Poleg teh tekem zelo rada tekmuje na različnih tekih po vsej Sloveniji, če ji le dopušča čas. Planinsko društvo Blagovica vsako leto v septembru organizira 8-kilometr-ski občinski gorski tek na najvišji vrh občine Lukovica - Špilk. Pred dvema letoma je bila absolutna zmagovalka v ženski kategoriji in je prehitela kar nekaj odraslih moških tekačev. Vsako leto se udeleži tudi tekmovanja za krof v Krašnji. V zadnjih treh letih je bila tri krat druga, pri čemer je treba poudariti, da tekmuje v kategoriji z deklicami, ki so dve do tri leta starejše od nje. Že od vrtca dalje se redno udeležuje vsakoletnega krosa predšolske in šolske mladine domžalsko-kamni-ške regije, kjer je v letošnjem šolskem letu dosegla 2. mesto v svoji starostni skupini. Maja letos končuje peti razred v Blagovici in drugo leto bo bla-goviška šola zagotovo pogrešala tako uspešno tekmovalko. Kljub neštetim tekmovanjem je Maja odlična učenka in pravi, da ima najraje v šoli poleg športa angleščino. Pa ne blesti samo v športu, pridno že tretje leto obiskuje glasbeno šolo v Domžalah - Oddelek Brdo, kjer se uči igrati na trobento. Vključena je tudi v PGD Blagovica, kjer imajo veliko vaj in se morajo, da bodo postali dobri gasilci, veliko naučiti in se udeleževati tekmovanj, da pokažejo svoje znanje in veščine. S starši se udeležuje planinskih pohodov, ki jih organizira domače planinsko društvo. Na lanskoletnih Državnih igrah podeželske mladi- ne, ki jih je organiziralo Društvo podeželske mladine Blagovica, je v teku zlahka pometla s konkurenco med dekleti in domačemu društvu največ prispevala k uvrstitvi med prve tri ekipe. Maja ima še starejšega brata Luko, ki je pred časom tudi treniral atletiko, sedaj ima raje nogomet in je član Nogometnega kluba Črni graben. Tudi on ima rad glasbo in končuje peti letnik Glasbene šole Domžale, kjer igra trobento. Poleg nastopov z orkestrom Glasbene šole Domžale - Brdis nastopa tudi v lukoviški pihalni godbi. Njuna štiriletna sestrica Zoja bo tudi športala, pravi, Saj je lani že tekmovala na Krofkovem teku v Krašnji. Le kako ne bi otroci tako ljubili športa, če pa sta mu predana tudi mami Mateja in očka Stane, ki jima je ravno tako blizu atletika in sploh tek. Sama sem se prepričala o Majinih in Lukovih glasbenih uspehih, saj sta mi zaigrala na trobento kar doma: himno in v duetu še koračnico. Očka in mamica vse tri pohvalita, da pridno pomagajo pri hišnih opravilih, Luka gre pogosto tudi v hlev, kjer opravil zlepa ne zmanjka. Maja seveda ni pri miru niti minuto in verjamem, da se rojeva nova športna zvezda, ki bo nasledila, morda Jolando Čeplak. Čeprav pravi Maja, da je njena vzornica Tina Maze in občuduje Jamajča-na Bolta, ki je najhitrejši tekač na svetu. Milena Bradač Prav lahko tako rečemo o enajstletni Maji Per iz Javorij pri Blagovici, ki je od leta 2009 članica Atletskega kluba Domžale. Mladi člani kluba do dopolnjenega petnajstega leta trenirajo in tekmujejo v vseh atletskih disciplinah, ker se še ugotavlja, kaj jim najbolj leži in v kateri disciplini kažejo največjo nadarjenost. Maja pravi, da ji je najbližji tek in skok v daljino. Ura spoznavanja okolja ■ • • v • • v knjižnici V petek, 10. maja 2013, so učenci 3. b razreda prvi dve šolski uri preživeli v knjižnici. S pomočjo strokovne literature o občini Lukovica, o Sloveniji, Evropi in svetu so reševali različne naloge in vprašanja po postajah v skupinski obliki dela. Bilo je zanimivo in poučno. Tina Uštar saturnus v Lukovici V nedeljo, 12. maja, je skozi Občino Lukovica prvič potekal Rally Saturnus. Lahko smo ponosni, da je slovita športna prireditev z veliko mednarodno veljavo potekala po cestah naše občine. Glas o novi hitrostni preizkušnji in s tem ime naših krajev je obkrožilo Slovenijo in sosednje države. Na rallyju je namreč nastopilo 77 posadk iz kar enajstih držav Evrope. Ob tem je Viktor Levec, predsednik organizacijskega odbora, za Rokovnjač povedal: »Naj takoj v začetku povem, da se je rally uspešno zaključil tudi z vašo pomočjo! Rally je zvrst avto športa, ki se odvija z registriranimi vozili. To omogoča, da deloma poteka v javnem prometu na t. i. etapah in na zaprtih hitrostnih preizkušnjah, kjer se tekmuje na čas. Na teh delih je izjemno pomembna varnost. Kot ste verjetno opazili, to zagotavljamo tudi s pomočjo krajanov. Zato že v pripravah želimo vzpostaviti dobro sodelovanje z lokalnimi društvi, še posebej s prostovoljnimi gasilci, ki nam največkrat pomagajo pri redarskih nalogah. Iz tega sledi: Brez uspešnega sodelovanja z lokalno skupnostjo, rallyja enostavno ni mogoče organizirati. Kako smo to uspeli letos, je stvar analiz in razgovorov, kar smo začeli takoj po zaključku tekmovanja. Rezultati tega bodo merilo za priprave na 37. rally Saturnus in bodoče dogovore, kje bodo v naslednjih letih potekale hitrostne preizkušnje.« Čeprav so nekateri domačini negodovali nad prireditvijo, je bil v celoti gledano odziv gledalcev ob trasi, ki je potekala skozi Prevalje, Imovico, Videm, Prapreče, Gradišče, Preserje in Koseze odličen. Rally je bil dobro sprejet, ugotavljajo organizatorji, saj je bilo po njihovih kot tudi naših opažanjih med gledalci poleg domačinov tudi veliko ljubiteljev avtomobilizma od drugod. "Opazili smo, da ste postavili večje število stojnic in se s to vrstno ponudbo predstavili obiskovalcem. To pa je že dokaz, da si velik del prebivalcev želi atraktivnih dogodkov, kamor rally nesporno sodi. Verjamemo, da tako lahko prireditev v prihodnje izvedemo skupaj z vami še bolje in da jo boste »vzeli za svojo«."so želje gospoda Levca, ki je ob tej priložnosti izrekel še zahvalo "Vsekakor se po tej poti zahvaljujemo vsem, ki bivate ob neposredni trasi letošnjega tekmovanja za vaše razumevanje in potrpljenje, posebno tistim, ki ste bili 5 do 6 ur znotraj cestnih zapor. Posebna zahvala gre tudi krajanom, ki ste kot prostovoljni gasilci sodelovali z nami, prav tako uredništvom občinskih glasil, saj smo z vašo pomočjo pravočasno obveščali prebivalce ter nenazadnje županom in njihovim sodelavcem z nasveti in pri pripravi vseh potrebnih dovoljenj." Na tridnevni prireditvi, ki se je začela in končala v ljubljanskih Stožicah, je zmago slavila slovenska posadka Aleks Humar - Florjan Rus, ki je bila z izjemno vožnjo kljub šibkejšemu dirkal-niku hitrejša od drugouvrščene kazahstanske in tretjeuvrščene nemške posadke. Tokrat pa Rally Saturnus, prireditev z izjemno 36-letno tradicijo, ni bil za Občino Lukovica zanimiv, le ker je potekal skozi naše kraje, ampak smo na rallyju imeli tudi svojega predstavnika. Damijan Andrejka je namreč kot sovoznik zapiske bral Mišelu Zupančiču. Posadka Plamtex športa je z dirkalnikom BMW M3 skozi cilj zapeljala na skupnem zelo dobrem 13. mestu. V svoji kategoriji je lukoviško-mengeška naveza zasedla 2. mesto. Leon Andrejka Vabimo vas, da nam pošljete vaše videnje prireditve. Še posebej bodo dobrodošle vaše fotografije z letošnjega rally Saturnus, kar vse nam pošljite do ponedeljka, 10. junija 2013, na e - naslov: info@rally-saturnus.si. Najboljše bomo objavili na naši spletni strani: www.rally-saturnus.si Avtorjem najboljših treh fotografij bomo podelili majice ali kape prireditve. Prav tako vabimo, da se nam pridružite tudi prihodnje leto in vam pošiljamo športni pozdrav! ViKTOR Levec, PREDSEDNiK ORGANiZACiJSKEGA ODBORA nogometni turnir v Zlatem Polju Zimsko obdobje je za nami, pomlad nam prinaša nova rojstva v naravi, vse se začenja znova, prav tako tudi športnorekreativne dejavnosti začenjamo znova. Drugi vikend v maju smo imeli spomladanski turnir v malem nogometu, ki so se ga udeležile tudi oddaljene ekipe iz Zasavja in Vrhnike. Sprva turobno vreme z občasnim rosenjem daje prvim ekipam slutiti, da bodo tekme skozi ves dan na mokrem igrišču. A vseeno smo že po prvih srečanjih imeli občutek, da bodo domače ekipe ponovno v prednosti in posegle po boljših mestih. Slednjim so se pridružili tudi domačini, saj so si po treh odigranih tekma priborili tri zmage. Tarnanje, naj vreme le zdrži, je bilo uslišano. Turnir je potekal že z zaključnimi tekmami, upanje v uspešni zaključek se je izpolnilo. Kot vedno so bili najbolj veseli igralci ekip, ki so dosegli največ zmag in osvojili najboljša mesta. V velikem finalu so domačini podlegli ekipi ŠKD Bregar, ki je osvojila prvo mesto, Zlatopoljci so bili zadovoljni z drugim mestom, tretja je bila ekipa NIANSA Črni graben, četrto mesto pa je osvojila ekipa Čelešnka. Zahvalo sodnikoma, igralcem in gledalcem je ob podelitvi pokalov namenil predsednik ŠD in vse povabil na jesenski turnir. TONE HABJANiČ Skupna slika najboljših ekip Klemen Gerčar vodilni v svetovnem prvenstvu Prevojski motokrosist Klemen Gerčar navdušuje v začetku letošnje tekmovalne sezone. Lanski najboljši motošportnik Slovenije je namreč vodilni v skupnem seštevku svetovnega prvenstva v razredu MX3 po odpeljanih dveh dirkah. Za uvod je Klemen odpotoval na Nizozemsko. Na peščeni progi je vozil zelo dobro, v drugi vožnji dolgo časa tudi vodil, nato pa je v samem zaključku storil nekaj napak in preizkušnjo končal na 4. mestu. Druga postaja je bila bolgarski Troyan, kjer je ponovno dokazal, da je med najboljšimi motokrosisti sveta. V seštevku dveh voženj je zasedel 3. mesto in s tem rezultatom po dveh od skupno enajstih dirk prevzel vodstvo v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. Dosežek, ki do sedaj še ni uspel nobenemu slovenskemu motokrosistu. A glavni del sezone Gerčarja šele čaka, saj si bodo v poletju dirke sledile vsakih 14 dni. Vrhunec bo zagotovo domača preizkušnja v Orehovi vasi, ki bo na sporedu 9. junija. 21-letnik poleg tekem najvišjega ranga tekmuje tudi v slovenskem državnem prvenstvu, kjer brani lanski naslov. Do sedaj so dirkači odpeljali prvo od predvidenih petih dirk. Gerčar je na progi v Prilipah blizu Brežic, ki jo odlično pozna, saj je trenutno član AMD Brežice, po pričakovanjih ugnal vso konkurenco in je tudi tu vodilni v prvenstvu. Za potrditev izjemne forme v maju se je na isti progi, bolj za trening kot zares, udeležil še dirke evropskega prvenstva, v katerem sicer redno ne tekmuje, in tudi tam zmagal. Vsekakor dosežki, ki jim velja čestitati. Leon Andrejka Ritmična gimnastika na OŠ Janka Kersnika brdo Ritmična gimnastika je zvrst športa, ki združuje prvine gimnastike, baleta, modernega plesa in uporabe različnih rekvizitov. Ritmičarke odlikuje niz sposobnosti, ki si jih pridobijo z vztrajno vadbo: gibljivost, moč, ravnotežje, smisel za ritem in glasbo, izraznost in spretnost. Že nekaj let ritmična gimnastika živi na OŠ Janka Kersnika Brdo. Učenke telovadijo pod okriljem Športnega kluba Bleščica. Glavni cilj kluba je nuditi ritmičarkam veliko veselje brez prekomernih naporov, ki so sicer v tekmovalni smeri vsakega športa neizogibni. Najmanj trikrat v letu se naše ritmičarke predstavijo širši javnosti (starši, sorodniki, prijatelji, sošolci ...). Deklice tedaj pokažejo, kako potekajo njihove vaje in katere prvine so osvojile. Predstavijo se z individualnimi in skupinskimi vajami. Individualne vaje izvajajo z enim od rekvizitov - kolebnico, žogo, obročem, trakom ali kijem. Pri skupinski vaji lahko imajo vse tekmovalke isti rekvizit ali pa delajo s kombinacijo rekvizitov. V aprilu in maju je moto »ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO« ritmičarke OŠ Janka Kersnika Brdo popeljal do velikega uspeha. 13. aprila 2013 je v Ljubljani za Bežigradom potekalo področno tekmovanje. V ritmični vaji z obročem so se MLAJŠE DEKLICE (Eva Kralj, Maja Meden, Katja Jeretina, Neža Jarc, Anja Hribar in Maša Korošec) uvrstile na odlično 4. mesto med 13 skupinami. STAREJŠE DEKLICE (Nina Slapar, Anja Kralj, Nika Jemec, Meta Orehek, Anja Kotnik, Tjaša Intihar) so v tej vaji dosegle 2. mesto med prav tako 13 skupinami. 2. in 4. mesto naših deklet je bila fantastična popotnica za državno tekmovanje, ki je bilo 11. maja 2013 v Ljubljani. Dobro so se pripravljala in svoje vaje izpilile do potankosti. To se je obrestovalo, saj so nas razveselile s skoraj neponovljivimi rezultati. V ritmični vaji z obročem so se MLAJŠE DEKLICE (Eva Kralj, Maja Meden, Katja Jeretina, Neža Jarc, Anja Hribar, Lara Krnc in Maša Korošec) uvrstile na 5. mesto; STAREJŠE DEKLICE (Nina Slapar, Anja Kralj, Nika Jemec, Meta Orehek, Anja Kotnik, Tjaša Intihar, Manca Dolenc) so pri tej vaji dosegle fantastično 1. mesto. V estetski vaji brez rekvizita so mlajše in starejše deklice skupaj dosegle 2. mesto. S temi rezultati so nas dekleta resnično razveselila. Pokazale so, da je z vztrajnostjo in trdim delom mogoče doseči veliko. Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo bosta odslej naprej zaradi naših ritmičark in njihovega truda krasila dva nova pokala. Dejstvo, da imamo na šoli državne prvakinje in podprvakinje, naj bo vzpodbuda za vse, ki se ukvarjajo s športom. Petra hudnik Prevojski hokejisti osvojili 3. Prva tekma za Pokal Slovenije mesto v državnem prvenstvu v endurancu Hokejski klub Prevoje sodi med najboljše slovenske klube v in-line hokeju. Ta primat nam omogočata športna dvorana RCU Lukovica in tradicija prevojskega hokeja. V državnem prvenstvu 2012/2013 smo nastopili z ekipami v 1., 2. in 3. ligi. Prvoligaši so osvojili 3. mesto , potem ko smo premagali Blejsko Dobravo, ki je sestavljena večinoma s hokejisti z Jesenic. V naši ekipi je potrebno pohvaliti prav vse fante, ki so pokazali, kako se nosi prevojski dres. To so bili Grega Čurčija, Žiga Lončar, Janko Urbanija, Igor Zupančič, Mario Troha, Jure Cerar, Žiga Cerar, Klemen Cerar, Gašper Cerar, Blaž Nakrst, Tadej Bogataj, Gašper Cvetko, Matic Kralj, Rok Antonič, Mike Urbanija in Vincenc Dragar. Rezultata smo zelo veseli predvsem zato, ker je plod nastopanja domačih hokejistov iz občine Lukovica. HK Prevoje je imel ekipo tudi v drugi ligi, ki je po fantastični sezoni v finalu morala priznati premoč Brezovici. V klubu smo ponosni na odlične tekme te ekipe, predvsem pa na vzdušje, ki vlada v tem moštvu pod taktirko Daria Vesela. Zaradi 2. mesta smo imeli kvalifikacijsko tekmo s Slovenskimi Konjicami za vstop med pr-voligaše. Po dveh dramatičnih tekmah je HK Prevoje dobil še enega prvoligaša, tako da bosta v naslednji sezoni med najboljšimi osmimi ekipami v Sloveniji kar dve iz HK Prevoje. Upravni odbor kluba bo imel sedaj sladke skrbi, vendar pa bo potrebno zagotoviti sredstva in pogoje za dve kakovostni ekipi. Mladi hokejisti so nastopali v 3. ligi. Dobri rezultati in kakovostna igra so krasili naše mlade fante, ki so na koncu osvojili 5. mesto, vendar se veliko naučili v članski konkurenci. Načrtno delo bo zagotovo obrodilo sadove, saj imajo mladi fantje perspektivo, da že v naslednjih letih prevzamejo breme uspeha našega kluba. Sedaj poteka tudi državno prvenstvo mlajših kategorij. HK Prevoje ima ekipo U-17, U-11 in U-9. Pohvaliti je treba zagnano in kakovstno delo trenerjev Blaža Nakrsta in Daria Vesela z mladimi hokejisti, saj že beležijo prve zmage. Predvsem pa bi se radi zahvalili občini Lukovica za podporo Hokejskemu klubu Prevoje, ki velja za blagovno znamko naše občine. ViNKo Dragar Za nami je v prava letošnja tekma za pokal Slovenije v endurancu - vzdržljivostnem jahanju, ki sta jo skupaj pripravila ŠKD Bregar in DZRK Pristop v soboto, 11. maja, v okolici Lukovice. Žal je slabo deževno vreme botrovalo skromnejši udeležbi in terjalo tudi odstope. Organizatorji so se tudi tokrat potrudili ter pripravili res zanimivo in razgibano progo, vendar so se zaradi razmočenega terena izognili velikim vzponom in spustom. Že zjutraj, ko so na prizorišče prve letošnje tekme za pokal v endurancu prihajali prvi tekmovalci in tekmovalke, se je slutilo, da bo tokratna tekma nekaj posebnega predvsem zaradi dežja, ki je spremljal tekmovalce na progi in razmočenem terenu. Še dobro, da so se pri ŠKD Bregar odločili in vsaj za pripravo konj pred tekmovanjem in zdravniškim pregledom konj pripravili bokse pod streho in v zavetju. ampak tekmovanje je tekmovanje in treba je bilo na start tudi v slabem vremenu. In prvi so se na pot odpravili tekmovalci, ki so morali prijezditi najdaljšo razdaljo in za njimi še tisti s krajšo progo.Tokrat je moral Franci Lisjak(Mond) na 44 km priznati premoč lepšega spola, saj sta zasedli drugo mesto Niki Jane-žič (Princ Secondo) in prvo Kim Hočevar (Vezir). V klubski in pravilnostni tekmi na 30 km je prvo mesto pripadlo Tanji Malovrh (Rasheeda Bint Hawi) in drugo Barbari Klanšek (Lana). V tem razredu je tekmovalec tudi odstopil. Posebno priznanje in nagrado si je prislužila tudi Nina Lauko, ki je drugače tekmovalka v dresurnem jezdenju in eventingu, bolj domačem mitiraryju pa se je kar dobro kosala tudi v endurancu, čeprav na sposojenem konju. Pred podelitvijo priznanj, pokalov in nagrad tekmovalcem in rozet za konje so opravili še obvezen zdravniški pregled konj. Menim pa, da so bili tokrat vsi, ki so se v takšnem vremenu podali na pot, zmagovalci. Ker se je župan Občine Lukovica opravičil zaradi odsotnosti, je rezultate razglasil in podelil predsednik ŠKD Bregar Matej Juteršek skupaj s predstavniki kluba soorganizatorja in tekmovalne komisije . Kljub neugodnim vremenskim razmerah je bila tekma uspešno izvedena. Številne pohvale udeležencev in spremljevalnih ekip organizatorjem so dobra vzpodbuda za naprej. Če bo v prihodnje še matična zveza dodala svoj prispevek ... Drago Juteršek V ŠD Krašnja so se jubilejno odpravili na Šraufov pohod Tako kot vsako leto je tudi letos v soboto, 18. maja 2013, potekal jubilejni pohod v spomin slovenskemu alpinistu Stanetu Belaku -Šraufu. Pohodniki so se tako že 17-ič zapored odpravili po krajši ali daljši trasi, s pričetkom in koncem pri Baru „Pod Lipo" v Krašnji. Športno društvo Krašnja je organiziralo spominski pohod za vse tiste, ki so se z dovolj dobro telesno pripravljenostjo in primerno opremo odločili za daljši 27 km ali krajši 16 km pohod v občini Lukovica. Ob pohodni trasi sta bili organizirani tudi dve okrepčevalnici s sadjem in čajem, pohodniki pa so na svoji poti prejeli pet oziroma šest kontrolnih žigov. Marjan Štrukelj, ki je kljub težkim časom prevzel odgovor- nost in organiziral pohod, je po pohodu dejal: „Zelo smo veseli, da smo imeli srečo z vremenom, ki nam je bilo res naklonjeno. Udeležencev je bilo več kot lani, kar 172, ljudje pa so prišli iz vseh koncev in krajev po Sloveniji, in sicer iz Jesenic, Ljubljane, Vrhnike, Bleda, Litije, Moravč, Kopra, ..." Za varnost na pohodu so poskrbeli gorski reševalci GRS postaje iz Ljubljane, vse udeležence, ki so srečno prišli do cilja, pa je čakal topli obrok - pasulj iz gostilne Bevc Lukovica in spominski obesek v Šraufov spomin. Kasneje so lahko sodelovali še v srečelovu in uživali ob glasbi kulturne sekcije Mihaelov sejem iz Mengša in Hervina Jakončiča. Lea Smrkolj Predstavitev PGD Lukovica pri podjetju Avto Kveder Kot smo Lukovčani že navajeni, vsako leto na Dan boja proti okupatorju, 27. aprila, na trgu v Lukovici poteka Peregrinov sejem. Letos je že tradicionalni sejem popestrilo dogajanje na parkirišču pri podjetju Avto Kveder, kjer so se predstavili AMD Lukovica, AMZS, policisti iz Domžal in Ljubljane, reševalec na motorju, starodobniki in seveda tudi gasilci iz Prevoj in Lukovice. PGD Lukovica je ponosno postavila na ogled del svojega voznega parka in pripadajoče opreme, ki jo gasilci uporabljajo pri pomoči in reševanju. Poleg GVC 16/25 PGD Lukovica sta bili razstavljeni tudi najnovejši pridobitvi društva, to je poveljniško vozilo PV-1 pGd Lukovica in gasilsko--reševalni čoln GRČ-2 PGD Lukovica. Prisotni operativci PGD Lukovica so obiskovalcem predstavili in razkazali svojo opremo. Luka Horjak Foto: Katja Cerar Prva tekma Fire combat -v Žužemberku V soboto, 4. maja 2013, se je v Žužemberku odvijala prva tekma za državni pokal tekmovanj Fire Combat v Sloveniji, tekma Ognjenih risov. Tu sva tekmovala tudi Gašper Bergant (PGD Prevoje) in Teodor Bratun (PGD Moravče) pod imenom Morav-ško Prevojska naveza. Zasedla sva odlično 13. mesto. Na tem tekmovanju sem imel tudi vlogo delegata zveze organizatorjev tekmovanj gasilskih dvojic (Fire Combat), zaradi česar sem bil na prizorišču tekmovanja že v zgodnjih jutranjih urah. Pred začetkom tekmovanja smo morali z glavnim sodnikom Iztokom Vutkovičem (PGD Zagorje), predstavnikom organizatorjev Petrom Košičkom (PGD Žužemberk) in predstavnikom tekmovalcev Sašom Komesom (PGD Bistrica ob Dravi) pregledati progo in vso potrebno dokumentacijo. Nad samo organizacijo tekmovanja sem bil zelo navdušen, bila je izpeljana na visoki ravni, s tem da je bilo vreme nepredvidljivo in nas je okoli 12. ure presenetil močan naliv s točo. Po posvetovanju z vodjo tekmovanja in glavnim sodnikom smo tekmovanje prekinili za eno uro, nato pa smo ga nadaljevali in ga tudi uspeli zaključiti. Na tekmovanju je bilo prijavljenih zelo veliko ekip, več kot smo sprva pričakovali, s čimer se je pokazalo, da smo pri zvezi Fire Combat delali in delamo v pravi smeri za razvoj tega tekmovanja. V maju je bilo še tekmovanje v Tolminu, ki se ga zaradi poškodbe enega od tekmovalcev žal nismo mogli udeležiti, naslednje tekmovanje pa je 26. maja v Logatcu. Z gasilskim pozdravom, NA POMOČ! Teodor Bratun sveta maša v počastitev zavetnika vseh gasilcev Vsako leto PGD Lukovica in krajani Spodnjih Prapreč ob godovanju zavetnika gasilcev sv. Florjana organizirajo sveto mašo v njegovo počastitev. Tudi letos je maša potekala v gotski cerkvi sv. Luke v Spodnjih Pra-prečah, in sicer 5. maja, dan po godovanju sv. Florjana. Bogoslužje sta vodila župnik Andrej Svete in njegov duhovni pomočnik Ivan Povšnar. Maše se je udeležilo veliko ljudi, še posebej pa smo veseli udeležbe gasilk in gasilcev s Prevoj, Krašnje in Blagovice. Sveti maši je sledila manjša pogostitev gasilk in gasilcev. Luka Horjak Foto: Katja Cerar Občinska orientacija gasilske mladine v Ihanu V soboto, 18. maja, je v organizaciji Gasilske zveze Domžale in PGD Ihan potekalo tekmovanje gasilske mladine v orientaciji. Nastopale so ekipe iz gasilskih zvez Lukovica, Domžale, Mengeš in Moravče. Vsaka zveza je nastopala v svoji konkurenci. Tekmovanje bi sicer moralo potekati teden dni prej, vendar je bilo zaradi slabega vremena prestavljeno. Tokrat nas so nas sicer spremljale blatne poti, vendar v sončnem in vetrovnem vremenu. Tekmovanja se je udeležilo deset ekip z mentorji iz PGD Prevoje. Vsako ekipo sestavljajo trije člani oziroma članice. Dosegli smo odlične rezultate! V kategoriji pionirjev je ena ekipa dosegla drugo mesto, druga pa tretje mesto. Tri ekipe mladink so dosegle prvo, drugo in četrto mesto. Mladinci so bili tudi uspešni. Prav tako tri ekipe so dosegle drugo, peto in sedmo mesto. V najstarejši kategoriji so tako pripravnice kot tudi pripravniki osvojili zlato medaljo. Iz tekmovanja smo se vrnili s tremi zlatimi, tremi srebrnimi in eno bronasto medaljo. Na regijsko tekmovanje so se uvrstile prvi dve uvrščeni ekipi v vsaki kategoriji. PGD Prevoje bo tako na regijski orientaciji 16. junija v Vačah zastopalo kar šest od desetih ekip. Po koncu tekmovanja smo si še privoščili pico, pokomentirali rezultate, nato pa zaključili nadvse uspešen dan. Gašper Bergant, PGD Prevoje Rožice zdravijo Članice DPŽ Blagovica Trojane so 10. maja na športni tribuni v Blagovici organizirale zanimivo predavanje s priznanim zeliščarjem Benom Behričem iz Stahovice in njegovo poslovno sodelavko, bioterapevtko Lilijano Knez Turnšek iz Petrovč. Prisotne so lahko veliko izvedele o bio-resonančni diagnostiki in terapiji ter hkratni podpori pravilno izbranih in seveda pravilno doziranih zelišč pri marsikateri bolezenski nadlogi. Predavatelja seveda ne odsvetujeta obiska pri zdravniku, rožice in bi-oterapija so samo dobrodošel pomočnik pri zdravljenju bolezni. Ste vedeli, da v Sloveniji obstaja rožica, ki pozdravi borelijo? Po končani predstavitvi njunega načina zdravljenja sta bila Bene in Lilijana na voljo za odgovore na vprašanja in seveda se je dalo kupiti zdravilne zeli, ki so zelo skrbno nabrane. MiLENA Bradač Rokovnjač Zbor ribičev RD Črni graben in izvajanje letnih aktivnosti V lovski koči v Lukovici smo letos izvedli Zbor ribičev. Najvišje telo RDČG je zbor ribičev, ki potrjuje in sprejema letne plane društva. V letnem planu dela smo najprej skrb namenili čistemu in zdravemu okolju, voda in vodnega življa. V tej zvezi je prostovoljno delo in obveznih delovnih ur članov. Udeležili smo se že čistilne delovne akcije, ki je potekala v naši občini skupaj z lovci in občani. Udeleževali se bomo sejmov v občini Lukovica. Organizirali smo in bomo ribiška tekmovanja članov in odprtih tekmovanj. Udeleževali se bomo tekmovanj izven naše občine. Posebno skrb namenjamo mladim, saj je v letnih načrtih poleg izobraževanja vsako leto organiziran tudi dvodnevni tabor mladih. V RD ČG so opravičeni plačevanja članarine mladi do 18. leta in ženske. Vsako leto organiziramo tudi strokovni izlet. Letos smo izvedli že tri ribiške tekme. Na Tončevem bajerju na Prevojah je bilo 28. aprila odprto ribiško tekmovanje s plovcem na najtežjo ribo. Kljub slabi vremenski napovedi se nas je zbralo veliko ribiških tekmovalcev. Na tekmovanju je prvih pet prejelo pokale in praktične nagrade. Prvo mesto je osvojil Janez Omahna, drugo Bojan Lončar in tretjo Danilo Kastelic. Samo tekmovanje pa je štelo tudi kot društvena tekma in so za posamezno uvrstitev smo ribiči prejeli tudi točke v tekmovanju za pokal Naj ribič RD ČG 2013. Veliko dobrega dela nas še čaka v letošnjem letu, saj imamo radi ribištvo in čisto naravo. Če ste se navdušili za ribištvo, lahko pristopite v RD Črni graben, tako da pokličete na telefonsko številke: 051 255 264 ali 051 307 541. Samo v vednost: članarina skupaj s kartami za lov je izjemno majhna v primerjavi s kaznijo za krivolov 1:18. Dober prijem in veliko sreče pri ribolovu vam želimo iz RD Črni graben. DANiLo KAsTELic Planinski pohod in srečanje rejniških družin V času prvomajskih počitnic, 30. aprila 2013, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale ob strokovni pomoči CSD Domžale organizirali planinski pohod in srečanje pri lovski koči na Prvinah. Zbralo se nas je blizu 120, starostna struktura udeležencev pa je bila zelo pestra, od najmlajših, ki še ne zmorejo trdnega koraka in so se pripeljali v vozičku, do tistih v resnih zrelih letih. Vreme nam je bilo naklonjeno, kar je druženje ob družabnih aktivnostih pod vodstvom animatorke-prostovoljke Metke Pestotnik naredilo zares prijetno. Veliko je bilo spontanosti, smeha, veselja, in zdravega zadovoljstva, brez alkohola. To nas usmerja v nadaljevanje takšnega dela. Ob tej priliki se želimo zahvaliti Lovski družini Trojane Ožbolt, ki so nam brezplačno dovolili uporabo lovske koče ter Občinam Lukovica, Moravče in Domžale, ki nam s sredstvi preko razpisov za delovanje društev v humanitarni dejavnosti omogočajo materialno osnovo za kritje stroškov našega programa. Marta Tomec Zveza prijateljev mladine Domžale vas obvešča, da tudi v letu 2013 organizira letovanje otrok na otoku Krku. Letovanje bo potekalo v času letnih počitnic za učence osnovnih šol Občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, od 1. razreda do vključno 9. razreda. Izvajalec je družba: Leštan&Leštan d.o.o. Izmene: 1. izmena: 06. 7. 2013 - 16. 7. 2013 2. izmena: 16. 7. 2013 - 26. 7. 2013 3. izmena: 26. 7. 2013 - 05. 8. 2013 Polna cena 10-dnevnega letovanja je 330,00 €. Plačilo je v treh obrokih. Prijavijo se lahko vsi učenci, ki želijo letovati na otoku Krku. Letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok sofinancira ZZZS in sicer za otroke s stalnim prebivališčem v Občini Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Prispevek staršev je 159,00 € in je plačljiv v treh obrokih (3 x 53,00 €). Prijavnice za letovanje lahko otroci dvignejo pri šolski svetovalni službi. Obrazec: Prijavnica je objavljena tudi na naši spletni strani http: www.zpm-domzale.si. Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko: 01 721 27 91, 041 728 179 ali 051 624 176, vsako sredo med 16. in 18. uro ali nam pišite po e-pošti na naslov: zpm.domzale@siol.net. Veselimo se počitnic z vami! Motoristi varno na cesti 2013 AMD Lukovica je ob pomoči krovne organizacije AMZ Slovenije,ter ob sodelovanju s Policijsko postajo Domžale, Policijsko upravo Ljubljana, Reševalno postajo Ljubljana, PGD Lukovica in Prevoje pripravila že drugo preventivno akcijo Motoristi varno na cesti 2013. V zadnjih dveh letih je namreč v Sloveniji v prometnih nesrečah umrlo 52 motoristov. Še vedno je najpogostejši vzrok neprilagojena hitrost, sledi neupoštevanje prednosti, na tretjem mestu pa je nepravilna stran vožnje ali smer. Glede na statistiko se je varnost najranljivejših udeležencev v cestnem prometu, to je motoristov, zelo poslabšala. In ker prihajajo topli dnevi, ki so najbolj privlačni predvsem za motoriste in kolesarje, ni odveč osvežiti znanje o varni vožnji. Tako smo se tokrat lahko prepričali, da je pogoj za varno vožnjo poleg znanja in naše pripravljenosti tudi tehnična brezhibnost vozil. Ob tem pa je bilo nič kolikokrat omenjeno, da sodi k varni vožnji tudi predvsem upoštevanje cestno prometnih predpisov, pa tudi uporaba zaščitne opreme in odsevnih brezrokavnikov. Ker pregovor pravi, da, kar se Janezek nauči, to Janez zna, je bil tokrat velik poudarek na delu z otroki, ki so se poleg simulatorja vožnje z motorjem, vozili s pravimi trial motorji, se poskusili na poligonu, risali in barvali ter se na splošno lepo in poučno zabavali. Sicer pa je spoznavanje prometa preko igre ena izmed metod, ki jo AMZS uvaja že nekaj let. Izvedeli smo tudi, kaj je novega pri AMZS v zvezi s članstvom in ugodnostmi, ki so jih člani deležni, se seznanili s poligonom varne vožnje na Vranskem, se poskusili rešiti iz prevrnjenega vozila in se spoznali z varnimi otroškimi sedeži. Predstavniki Policije so nam prestavili njihove preventivne in kurativne naloge in nam prikazali opremo, s katero delajo, med katero je bilo najbolj zanimivo vozilo z radarjem. Ko pride do nesreče, priskočijo na pomoč tudi gasilci, pa ne samo takrat, tudi drugače in zanimivo je bilo videti tudi njihovo opremo, ko so jo na ogled postavili člani PGD Lukovica in PGD Prevoje. Obiskovalci smo si z zanimanjem ogledali zadnjo pridobitev, čoln, ki bo prišel prav, upamo, da čim manjkrat ob poplavah in nesrečah na bližnjih vodnih površinah. Vozniki motorjev so svoje vozne spretnosti preizkušali pod budnim očesom inštruktorja iz vrst policije, ki jih je opozarjal na napake pri njihovi vožnji. Motor je odlično sredstvo, da se hitro kam pride, in tega se še kako zavedajo na Reševalni postaji Ljubljana. Z reševalcem na motorju smo osvežili znanje dajanja pomoči ponesrečenemu motoristu. Sicer pa so vsi, ki so se zbrali na parkirišču pri Avto Kveder, prišli z željo storiti nekaj zase in za druge, da se v letošnjem letu kazalec statistike varnosti v cestnem prometu obrne in da bomo drugo leto lahko zapisali, da je bilo žrtev med motoristi manj kot pretekla leta. Drago Juteršek Rokounjcič Rokounjcič Rokounjač Rokounjcič Ocenjevali so domače salame Čas kolin se je iztekel, zato lahko ocenimo kakovost letošnjih izdelkov. Zaradi zahtevnega postopka sušenja, dimljenja in nepredvidenih vremenskih razmer se za izdelovanje tega mesnega izdelka odloča manj kmetov kot nekoč. Toda, vztrajni pravijo, če nam uspe, smo zmagali. Dolge tri mesece so pridelovalci budno spremljali zorenje salam, nakar je sledila prva pokušina. Zla-topoljci so tudi tokrat organizirali ocenjevanje tega prehrambenega proizvoda, ki so ga pridelali domačini. V ocenjevalno komisijo so povabili dobre poznavalce domače kulinarike. Stane Jemec, Jože Urankar, Robi Capuder in Viktor Rems so posedli ob mizi, s katerih se je širil vonj svežih salam. Tokrat so imeli na voljo deset primerkov, ki jim je bilo potrebno nameniti točke za kakovost, v kar se šteje aroma, vonj ter notranji in zunanji izgled. Zahtevnega dela so se lotili nadvse resno in strokovno, ostali pa smo čas izrabili za zabavo, klepet in čakanje na končno oceno. Mnenje ocenjevalne komisije je podal Stane Jemec, ki je nasplošno pohvalil vse letošnje izdelovalce salam, kar je bila vspodbuda za v bodoče. Največje število točk za kakovostno salamo je dobil Igor Močnik z Male Lašne, drugo mesto je pripadlo Igorju Vrankarju iz Obrš. S salamo, ki je dobila točke za tretje mesto, se lahko pohvali Janko Jamšek iz Podgore. Društvo jim je namenilo skromne praktične nagrade, prav vsi sodelujoči pa so prejeli lepa priznanja za sodelovanje. Ob koncu naj izrazim zahvalo društva ocenjevalni komisiji za strokovno opravljeno delo, seveda brezplačno, vsem pa povabilo na tretje ocenjevanje v naslednji sezoni. Tone Habjanič ŠTD rafolče organiziralo delovno akcijo V soboto, 13. 4. 2013, ob 9. uri je bila najavljena delovna in čistilna akcija pri brunarici v Rafolčah. Zjutraj je deževalo in mislili smo, da bosta akciji odpadli. Kmalu pa se je vreme izboljšalo in pričeli so se zbirati krajani in člani društva. Delovna akcija se je pričela s pospravljanjem podstrešja brunarice, z izkopom zemlje za utrditev in za postavitev korita za pranje kopačkov in z izdelavo lesenega mostu za transport kosilnice na drugo stran potoka Vrševnika. Da bi otroci lahko še bolj uživali na igralih in se počutili varne, smo zamenjali sekance ob igralih. Na travnatem igrišču in ob njem je bilo potrebno sejanje trave in valjanje. Športno igrišče smo nato pokrili z vrteksom, da smo zaščitili bodočo travo Akcije se je udeležilo kar precej zavzetih krajanov in so spet ugotovili, da se lahko z dobro voljo in množičnostjo zelo veliko naredi. Tako prostovoljstvo se mora vedno bolj uveljavljati in pritegniti tudi take, ki niso z pravičnostjo in poštenim delom pridobili svoje bogastvo, da vsaj malenkost vrnejo tudi navadnim državljanom. Na koncu smo pojedli klobase in hrenovke, nekaj spili in dan zaključili s sledmi, ki ne izginejo. Zahvaljujemo se vsem udeležencem in se priporočamo še za naprej. Viktor Jemec Osnovna šola Janka Kersnika Brdo Čas je za veselje in ponos po dobro opravljenem delu. VABILO na zaključno prireditev učencev OŠ Janka Kersnika Brdo UTRIP srca jm t»- Prireditev bo v sredo, 19. junija 2013, ob 18. uri v avli šole. Čaka vas pester in zanimiv program. Spoznali boste naše INTERESNE DEJAVNOSTI v tem šolskem letu. Vabimo vas učenci, učitelji in ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo ŠPORTNO DRUŠTVO LUKOVICA VABI NA ///////////////////// LUKOVCA ŠPORTA ///////////////// 2013 7. in 8. junij - malonogometni turnir 9. junij - košarkaški turnir //////// V soboto se boste lahko pomerili tudi v natančnem streljanju ter si poleg tekem na turnirju ogledali še tekmo med ekipama U10 NK Črni graben ter NK Termit Moravče. V nedeljo pa se bodo najnatančnejši lahko pomerili v metanju trojk, tudi letos se bodo pomerili v košarki učenci OŠ Janko Kersnik Brdo ter OŠ Jurija Vege Moravče. Obiskal nas bo tudi Lipko maskota EURO BASKETA 2013. V okviru akcije Podaj svojo dlan pa bomo zbirali hrano z daljšim rokom uporabe. Že z malim prispevkom lahko naredite razliko. Informacije: Jure: 041-551-067 Viki: 051-606-834 ////// ICQ Čebelarsko društvo Lukovica vabi občanke in občane na DAN ODPRTIH VRAT v petek, 14. junija 2013, ko bodo ves dan potekale različne aktivnosti. Občanke in občani ste vabljeni, da se nam pridružite ob 17. uri, ko bomo posebej za vas predstavili dogajanje v panju in vas popeljali od medenih cvetov, preko čebele do medu. Vljudno vabljeni! Nova Slovenija je 15. maja ob mednarodnem dnevu družine čestitala vsem slovenskim družinam za doprinos k razvoju slovenskega naroda. Boljše kot so družine, bolj zdrav je tudi narod. Želja vsake družbe je, da je družina, ki je njena osnovna celica, urejena. Nova Slovenija si je venomer prizadevala za izboljšanje družinske politike, v svojem dosedanjem političnem delovanju smo namreč v zakonodajne postopke vložili vrsto družini naklonjenih zakonov. Zavedati se moramo pomena družine kot osnovne družbene celice, ki edina lahko zagotavlja razvoj družbe in ohranjanje naroda ter omogoča najbolj zdrav in celostni razvoj posameznika. Zato pozivamo vlado, da pri pripravi ukrepov za izhod Slovenije iz krize ne vključuje varčevanja na področju družinske politike. Pozitivna družinska politika ima namreč dolgoročne pozitivne posledice tudi na povečanje rodnosti. Žal se je vlada odločila dvigniti DDV, ki pa bo družinske proračune dodatno prizadel. Prav tako velja omeniti, da morajo biti mladi deležni spodbud, da se bodo lažje odločali za zakon in družino. Ob mednarodnem dnevu družine v Novi Sloveniji državljanke in državljane pozivamo, da skupaj naredimo vse za zaščito družine, kot skupnosti očeta, matere in otrok. Ne dopustimo, da bi trenutne politične in svetovnonazorske silnice z uničevalnimi zakonskimi redefinicijami razkrajale to dragoceno skupnost. oo N.si LuKovicA Foto utrinek Jožica Povše nam je poslala, kot je zapisala: "Fotografija s pogledom na majhno vasico Zgornje Prapreče. Posneta v aprilu letos." sds bo tudi v prihodnje glas normalnosti in alternativa utopijam, ki ne vodijo nikamor. Janez Janša je bil ponovno izvoljen za predsednika SDS. Delegati smo mu na 10. kongresu v Celju z 522 glasovi od 533 zaupali nov mandat na čelu stranke. Izvoljen je bil tudi nov 18-članski izvršilni odbor SDS, za katerega se je potegovalo 69 kandidatk in kandidatov, ki so jih predlagali občinski in mestni odbori SDS. S kongresnimi resolucijami smo opredelili situacijo, strankino moč in odgovornost ter začrtali izzive za prihodnost. Politična konkurenca SDS je v zadnjih desetletjih dokazala, da je zelo sposobna pri vodenju kampanj in politične propagande, pri represiji, prodajanju megle, lastninjenju, obenem pa je zelo nesposobna pri vodenju države. To ne bodo spremenili čez noč. Zato imamo vlado monopolov. Vendar ti monopoli tej vladi tega ne bodo dopustili blizu, drugače bo vlada padla. Vlada je že z napačnim ravnanjem zapravila 800 milijonov evrov. S tem bi lahko zgradili vsaj 300 šol, ki jih je potrebno podreti, kot na primer OŠ Janka Kersnika iz Brda! Kako bo višanje davkov, njihova krizna logika praznih denarnic vsilila nova pravila in vprašanje je koliko ljudi bo v tem času spregledalo »kam nas to peljejo«. oo sds LuKovicA KOLUMNA Milena Bradač Do kdaj še Ja, do kdaj še bomo dopustili, da z nami ravnajo tako zelo pišmevuhovsko? Ni dovolj, da smo v KS Blagovica ostali brez trgovine, da se Pošta Slovenije igra z nami tako poniževalno, zdaj je še črpalka prek tedna odprta od 8. do 17. ure. No, prav, smo se sprijaznili, da ni trgovine. Ne moremo se sprijazniti z nemogočim delovnim časom na poštnih uradih (uslužbenci na naših poštah vemo, nimajo nič pri tem). Črpalka pa ima tak delovni čas zato, ker menda ni obiska in je urnik temu prilagojen po novem. Se je za vprašat, zakaj ni obiska, kajti meni ljudje pravijo, da so slabe volje (z mano vred), ker ne morejo točit goriva kot prej. Sploh pa, ker se to ni vedelo, vsakdo pa tudi ne pogleda na vrata, kjer je napisan drugačen delovni urnik. Na črpalki pravijo, da je zagotovo precej kriva lokalna skupnost in seveda ljudje sami. S tem se popolnoma strinjam tudi sama. Če grem zdaj spet po vrsti. Trgovino v Blagovici so zaprli, ker Tuš pač ni hotel plačevati najemnine, pa prostori, pa kaj vem kaj vse jim še ni bilo všeč. Pošta dela z nami kot svinja z mehom vode, pa še ona lepše, ker ve da vodo potrebuje za preživetje. Pošta Slovenije pa je tudi zaradi nas, ne mi zaradi nje. Mi smo krivi v toliko, ker smo jo preje preveč poredko obiskovali (pa ne mi reči, da zdaj nimamo denarja), tudi položnice se plačujejo in še kaj. Vse so/ste nosili drugam. Zdaj pa še črpalka. Vedno se trudim, da grem točit gorivo za moj avto v domač kraj, preveč pa vas je, ki točite drugje. In zdaj vsi jokamo, ker je sprememba. Morda bi ljudje poskusili kaj spremeniti, vsaj tukaj v naši KS. Bolj bi morali obiskovati domače servisne službe, da obdržimo vsaj to, kar nam je še ostalo. Center Blagovice je že itak najbolj klavrna podoba kraja v vsej občini. Za to smo pa marsikdaj krivi tudi sami, ker vedno čakamo druge, da kaj naredimo. Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine. Ko zasanjaš se v spomine. Nisi se izgubila kot zven v tihoto. Nisi odšla v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA Komaj tri dni po dopolnjenem 80. rojstnem dnevu nas je nenadoma zapustila naša draga mama in stara mama, tašča, sestra, teta in botrca JOŽEFA LAVRIČ, roj. JERAS Mikelnova mama iz Kompolj V globoki žalosti in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v trenutkih žalosti pomagali in z nami sočustvovali. Hvala vsem, ki ste se ji poklonili v mrliški vežici v Krašnji in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se župniku Antonu Potokarju za slovesen pogrebni obred. Hvala Francu Novaku za pogrebni govor, pevcem skupine Grajski oktet, ministrantom in Pogrebni službi Vrbančič za sodelovanje k lepemu slovesu. Hvala vsem in za vse! Njeni: Miro, Lada, Marta in Jožica z družinami IN MEMORIAM V nedeljo, 28. aprila 2013, je na praznovanju svoje 80. obletnice življenja, v pričo svojih dragih, bratov in sester, bratrancev in družin, ki jih je z veseljem povabila, nenadoma umrla zaradi odpovedi srca JOŽEFA LAVRIČ, roj. JERAS Kompolje 3 Pokojna mati Jožefa se je rodila 25. aprila 1933 pri očetovih sorodnikih Jeriču iz Velikega Hriba v Tuhinju, saj kasnejši dom v Obršah, kupljen 1932. leta, še ni bil primeren za bivanje. Pri osmih mesecih starosti sta jo starša Frančiška in Vincenc Jeras prinesla v novi dom, kjer je ob številni družini bratov in sestra živela vse do 28. avgusta 1960, ko se je poročila z Mirkom Lavričem iz Kompolj. Rodile so se jima tri deklice in četrti - najmlajši sin Miro. Žal so 24. oktobra 1980 v prometni nesreči izgubili moža in očeta. Sin Miro še ni bil star pet let. Četudi tako mlad, so ga določili za naslednika. Vztrajna in pridna ženska je dobro vzdrževano kmetijo pripeljala do polnoletnosti sina. Danes je zapustila urejeno domačijo. Sicer je bila pokojna Jožefa poštena, preprosta, spoštovala je vse ljudi, odpovedovala se je mnogim materialnim dobrinam, za kar je vedno trdila, da ljudem ne prinašajo sreče. Živela je po veri ter ljubila resnico in življenje, naravo, spoštovala je dobra dela in tudi sama delala za dobro ljudi. Rada je sprejemala obiske in vsakemu ob odhodu kaj skromnega podarila ali podala dober nasvet. Kot preprosta kmečka ženica je veliko vedela, brala knjige in verski tisk. Rada se je pogovarjala z ljudmi. Pogovor z njo je človeka sprostil, razvedril, mu dal novo energijo. Bila je energetsko in duhovno zelo močna ženska. Zaradi mnogih preizkušenj ni bila nesrečna kot bi kdo mislil - iz sebe je izžarevala srečen obraz in pozitivno naravnanost. Imela je upanje in veliko vero v Boga, zato je vse to zmogla. Rada je prepevala, njen glas je vsak rad poslušal. Tudi usodno nedeljo je pri Sveti maši na Zlatem polju, darovani za starše Jeras, vseskozi prepevala in pomagala cerkvenemu zboru. Nismo pa dojeli, da je bilo to zadnjič. ViNKO JERAS Pitna voda v 2012 Voda iz naših pip je zdrava. Uporabniki upravičeno pričakujejo varno oskrbo s pitno vodo, brez negativnih vplivov na zdravje. Voda, ki jo vsakodnevno uživamo in uporabljamo, ne sme vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali njihovih razvojnih oblik, ki za zdravje pomenijo nevarnost. Na vodooskrbnih območjih, ki so v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik, v domove priteka pitna voda, katere skladnost in zdravstvena ustreznost ustrezata zakonodajnim predpisom, usklajenim z evropskimi zahtevami. Rezultati nadzora pitne vode v letu 2012 kažejo, da je njeno uživanje varno ter da iz naših pip teče zdrava in sveža pitna voda. Strog nadzor pitne vode Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode poteka na dveh ravneh, in sicer z notranjim nadzorom in državnim moni-toringom. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikal-no-kemijskih analiz je določen v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, katerega izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo uporabniki in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Varnost oskrbe s pitno vodo Še tako skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode pa še ne zagotavljata zadostne varnosti obratovanja vodovodnega sistema in zašcite uporabnikov pred tveganji zaradi možnih onesnaženj. Možne nevarnosti in nevarne dogodke, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo, moramo pravočasno prepoznati. Na nekatere, kot je na primer potres, ne moremo vplivati, druge pa lahko z ustreznim načrtovanjem in rednim vzdrževanjem objektov in naprav v vodovodnem sistemu preprečimo, saj tveganja poznamo in jih znamo učinkovito preprečevati. Rezultati nadzora ne povedo le, kakšno vodo pijemo, temveč omogočajo pregled nad delovanjem vseh faz varne vodooskrbe s pitno vodo od vodnih virov do uporabnika. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov. Javno komunalno podjetje Prodnik je upravljavec 8 vodovodnih sistemov, preko katerih oskrbuje s pitno vodo prebivalce Občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Katere parametre pitne vode nadzorujemo? Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fi-zikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in pH vrednost vode. Mikrobiološka preizkušanja pitne vode se izvajajo v večjem obsegu od fizikalno-kemijskih, saj bi prisotnost zdravju nevarnih organizmov lahko povzročila akutna obolenja. V pitni vodi zato ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati fekalnih preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali in v kakšnih koncentracijah so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati). Koncentracije preskušanih parametrov v pitni vodi se med oskrbovalnimi območji bistveno ne razlikujejo. Rezultati analiz odvzetih vzorcev v letu 2012 v okviru notranjega nadzora V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2012 odvzetih in laboratorijsko preiskanih 172 vzorcev pitne vode na vodooskrbnem sistemu Domžale, 48 na Kolovcu, 68 na Črnem grabnu, 56 na sistemu Krvavec-Mengeš, 63 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 11 na Dešenu, 5 na sistemu Selce-Poljane in 7 na sistemu Bršleno-vica-Šentožbolt. V sklopu teh preiskav je bilo na črpališčih vodovodnega sistema Domžale odvzetih 45 vzorcev pitne vode, ki so bili glede na obseg opravljenih preiskav vsi skladni s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09). Iz omrežja vodovodnega sistema Domžale je bilo odvzetih 127 vzorcev. V primerih, kjer je prišlo do neskladnosti vzorcev, odvzetih na omrežju, so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi. Ustreznost izvedenih ukrepov se je preverila Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Mila Kačič ZAHVALA V 92. letu starosti je sklenil svojo življensko pot naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric FRANC AVBELJ Pančurjev s Korena nad Krašnjo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za svete maše. Iskrena hvala župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala dr. Lobodi za zdravstveno pomoč, Boži Požar in Francu Novaku za lepe poslovilne besede, praporščakoma ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ko tvoje zaželim si bližine, grem tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho z joče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA V 67. letu nas je zapustila draga žena, mami, mama, tašča, sestra in teta ANTONIJA HRIBAR s Prevoj pri Šentvid, Mala ulica 7 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem tistim, ki ste jo obiskovali in ji nudili pomoč v njeni bolezni. Beseda HVALA je premalo za vse, ki ste ji stali ob strani. Vsi njeni Ti ne veš, kako pogrešamo te mi, spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil naš dragi oče FRANČIŠEK URANKAR po domače Bučetov ata Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom se zahvaljujemo za izrečena ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala patronažnima sestrama Mateji in Irmi za dolgoletno pomoč. Hvala tudi gasilcem in praporščakom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Sin Darko Urankar Je čas,kida, je čas, ki vzame, je čas,kicelirane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 83. letu starostisklenil naš dragi brat in stric FRANČIŠEK SMERKOLJ iz Bršlenovice Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku Marku Pajku in pogrebni službi Vrbančič s pevci za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Vsi nje°ovi z laboratorijskimi preiskavami vzorcev pitne vode. V večini primerov neskladnih mikrobioloških vzorcev, v sklopu notranjega nadzora, je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, kar potrjuje tudi državni monitoring, kjer ni bilo neskladnega vzorca odvzetega na javnem vodovodu. Natemmestu bi želeli vse uporabnike opozoriti, da tudi sami redno in ustrezno poskrbijo za svoje internevo-dovodne napeljave. Za fizikalno-kemijske analizeje bilov preteklem letu v okviru notranjega nadzora odvzetih in laboratorijsko preiskanih 30 vzorcev pitne vode na vodovodnem sistemu Domžale, 2 na Kolovcu, 3 na Črnem grabnu, 17 na sistemu Krvavec-Mengeš, 5 na sistemu Ples-Podoreh--Krulc po 2 pa na Dešenu, Selce-Poljane in Br-šlenovica-Šentožbolt. Na vseh sistemih so bili vsi odvzeti vzorci, glede na obseg opravljenih analiz za potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. Rezultati tako notranjega, kot tudi državnega nadzora pitne vode kažejo, da je uživanje lu-te varno, da je voda, ki priteče iz pip zdrava, dobra in vedno sveža. Graf 1: Rezultati preskusov vzorcev pitnevode - notranji nadzor (mikrobiološke preiskave) sKiaani vzorci na omrežju ■ neskladni vzorci (interna ■ skladni vzorcina zajetju instalacija in omrežje) Graf 2r Rezultati preskusov vzorcev pitne vode - notranji nadzor (zikalno-kem ijske analize) ■ tzorci vzeti na omrežju ■ tzorci tzeti na zejetjih JKP PRODNiK Za napake vtisku ne odgovarjamo. Hofer sporoča HOFER-OKOLJU PRIJAZNO PODJETJE V skrbi za okolje si pri Hoferju prizadevamo za okolju prijazno in energetsko učinkovito pridobivanje energije, zato uvajamo najsodobnejše sisteme za izkoriščanje naravnih virov. Na strehah večine naših poslovalnic imamo nameščene fotonapetostne elektrarne, zaradi katerih naše poslovalnice porabijo za približno 30 °/o manj električne energije, pridobljene iz konvencionalnih energetskih virov. Pohvalimo pa se lahko tudi sfotonapetostnima elektrarnama z največjo skupno močjo v Sloveniji, ki sta postavljeni na strehi našega logistično-distribucijskega centra v Lukovici! Hofer