vsak petek (po potrebi tudi več-‘ferat) z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankirajo in pobijajo uredništvu lista BMir“ Prevalje, Koroško. Osebni pogovor od 11. do 12. ure -predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. WoVojnsi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankirani ^dopisi se ne sprejmejo. Glasilo koroških Slovencev VELJA za Jugoslavijo ...... K 10'— za ostalo inozemstvo . . . „ 15'— za celo leto. Naročnina naj se plačuje v naprej. Posamezna številka velja 20 n. Za oglasila se plačuje po 20 h, med besedilom po 40 h za 1 cm* vsakokrat ; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 30 h, za parte, zahvale ia izjave ter za oglase med besedilom po 40 h za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 10 h za besedo vsakokrat; minimum 1 K. Za izvestiio pri tipravn. I K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja rta naslov : Upravništvo lista „Mir“, Prevalje, Koroško. Uto XXXVIII. Prevalje, 11. oktobra 1919. gt. 33 Celovške laži. \ ■ L Miklavž je letos prezgodaj prišel. Za 2 meseca je zmotil. V noči od (5. na 7. oktobra jo raztresel svoje darove, zelene knjižice, ki nosijo naslov „K&rn-tens Schicksalstunde." Tiskala jih je tiskarna Guten-berghaus v Celovcu. To ni bil slovenski ali jugoslo -vanski Miklavž, ki obdaruje pridne otroke z moko, s Špehom, cukrom, bil je nemški Miklavž iz Celovca, ki je reven in nima ničesar drugega, kakor papir. A papirja je nasul dosti po Velikovcu in okolici. Ko smo videli zelene bukelce, smo šli v uredništvo „Korošca.“ Clan uredništva nam je zatrjeval, da to gotovo ni Miklavževo delo, ampak parkljevo. Ker pa ni, da bi „Mir“ in „Korošec“ preiskovala, kdo je obdaril naše kraje z zelenimi bukvicami, ker bi s tem stopila iz ojnic, hočemo danes le pogledati, kaj v teh bukvicah stoji pisanega. P r v a 1 a ž, ki jo beremo, je, da je Koroška nedeljiva. Kanalsko dolino imajo Lahi, del imamo mi Jugoslovani, gorate kraje pa Nemci. Koroška se da prav lepo deliti, nam je ta delitev prav, mi se nimamo pritožiti, pritožujejo se le celovški nemški uradniki, ki nimajo jesti in ki bi radi zopet gospodarili po deželi, pritožuje se koroška vlada, ki sedaj ne more rekviri-rati naše živine, našega žita. kateri ni prav, da se bodo po dolgem, dolgom vojskinem času naše kašte zopet napolnile, da bomo imeli jesti. Nam je delitev popolnoma prav, Celovčani nas pa nič ne brigajo. Druga 1 a ž je, da se bojimo ljudskega glasovanja. Presneto jim mora huda presti v Celovcu, če že koroška nemška vlada, ki ima toliko na vesti, zbeži v St. Vid in si ne upa v Celovec. Mi se ljudskega glasovanja ne bojimo, bojijo se ga celovški gospodje, zato pa razširjajo zelene bukvice, v katerih so napi -sane te laži. Ko pride ljudsko glasovanje, bomo zdrobili zadnjo nemško moč, ne s kanoni in strojnicami, ae z mečem, ampak z glasovnico v roki. Znano je že vsem ..Mirovim" bravcem, koliko gorja so prinesli ti nemški Žolnirji v naše kraje. Ropali in plenili so, še «erkve jim niso bile svete, onečastili so oltarje, je - mali vse in sedaj je volk oblekel ovčjo obleko in pravi, da nikoli ni hotel vojske, ampak da je naš prijatelj. 183krat so prelomili premirje, sedaj pa pravijo , da smo Jugoslovani bili tako hudobni in smo začeli vojsko. »Karntens Heldenkarnpl" imenujejo tisto vojsko, ki so jo vojskovali, ko so samo ropali, goljufali in plenili. Pomislite, ko pride ljudsko glasovanje, koliko gorja so nam prizadeli! Pridobite še cagovoe, da bo zmaga še častnejša! Bukvice pravijo, da bo glasovanje v decembru. Kedaj se bo vršilo, to ne bo odloča^ la mogočna celovška gospoda, ki še zmiraj misli, da bo z nami delala kakor svinja z mehom, odločil bo — Pariz. T r e t j a 1 a ž, ki jo trosijo, je, da pravijo, da „nam Jugoslovani sedaj še prizanašajo in ničesar ne rekvirirajo, potem pa, da bomo morali oddajati žito.“ To so siroteji,' ti celovški nemški gospodje. Na eni strani nas prosijo, da bi jim poslali moke, da ne umrejo gladu, na drugi strani pa si lažejo na debelo . Jugoslavija ima sama preveč in ji ni potreba rekvi-rirati, še sedaj je prodala Nemški Avstriji žita in sedaj iščejo na Dunaju denarja, ki je kaj vreden, da bi mogli plačati. Na puf jim seveda nič ne damo, ker smo dobri trgovci. Šenk je žo v stari Avstriji umrl. Četrta laž je. ko pravijo, da v Jugoslaviji nikoli ne bo pokoja. Ali se je že kaj zgodilo, odkar smo združeni? Kmalu bo leto, pa smo imeli v državi pokoj, pokoja niso dali koroški Nemci, ki so nam hoteli vzeti našo lepo deželo. In še pohvalijo nas buk -vice: mi Korošci znamo pisati in brati, Srbov in Hrvatov pa velik del ne. Mi pravimo, to je dobro za nas. Slovenci smo med Jugoslovani najbolj izobraženi. Da nas država ne zanemarja, jo pokazala že s tem, da nam je v kratkem času dala veliko slovenskih ljudskih šol, katere sedaj potrebujemo. Sedaj smo v Jugoslaviji. Tam so potrebne slovenske šole. V tem času smo dobili 27 slovenskih meščanskih šol, Avstrija je nam prej dala samo eno. Dobili smo univerzo v Ljubljani, dobili trgovske in druge strokovno šole. V Velikovcu imamo gimnazijo in učiteljišče. Ali „Srbi“ tako slabo skrbijo za nas? Ne, nasprotno! Peta laž je, da bomo Korošci „Kanonenfut ter“ in da bo zmiraj vojska. Ce ne bomo glasovali z» Jugoslavijo, bo vojska, ker drugi naši bratje nikoli ne bodo pripustili, da bi del našega ljudstva moral slu-* žit; Nemcem. Ce bomo pa glasovali za njo, bo pa pokoj in mir, ker ne bo vzroka, da se bi vojskovali * Italijane pa bo prej revolucija požrla, predno bi prišlo do vojske. S e s t a 1 a ž je, da je jugoslovanska krona — manj vredna, kakor pa nemškoavstrijska. Zakaj pa iščejo v Celovcu jugoslovanski denar in plačujejo za našo krono 1 K 07 v? Ali je manj vredna? Ne.In zakaj ponujajo dunajski trgovci do 70% popusta, če plačamo z jugoslovanskim denarjem? Lažejo in pravijo, da moramo plačati za 1 dinar 5—0 K, ko vendar vsak! ve, da je vreden 1 dinar 3 K. Dovolj! Drugič si bomo ogledali še druge laži nemških Celovčanov, ki se jim sline cedijo po našem blagu in po naši lepi rodovitni zemlji. Kako je y Zilski dolini. (Izviren dopis). Ta poprej popolnoma slovenska dolina dobiva polagoma čisto drugo lice. Marsikateri zaveden Slovenec začne izgubljati pogum, ker uvidi, da je Zilska dolina za zdaj enkrat izgubljena za Jugoslavijo. Vzrok je pa največ to, da prihajajo vsak dan laž-njiva poročila o Jugoslaviji. Nemčurji vpijejo okoli, da pri B Čuših “ (to je nsnvska za Jugoslovane, pride od besede čuješ) ni mogoče živeti. Govori se pri 'nas na zib splošno, da je v Jugoslaviji vse neverjetno drago, da se dobivajo živila samo na izkaznice. Tudi moke pa kruha se ne dobi v Jugoslaviji brez Bkarttt. Nadalje se govori, da hodi komisija, katera jemlje kmetom krave iz hleva in jim plačuje, kolikor sama hoče. Takšne stvari pa ljudstvo verjame in misli, da je res tako. Tega se pa ne spominjajo, da je pri nas v Zilski dolini veliko slabše. V Nemški Avstriji ni mogoče s tem živeti, kar se dobi na izkaznice. Moka, sladkor, petrolej tobak itd. se dobivajo tako neredno, da postaja ljudstvo zelo nevoljno. Sladkorja smo dobili zadnje tri mesece skupaj samo tričetrt kg na esebo, pa stane kg K 7-60. PODLISTEK. Šmihelca. Ljudje smo Vsi enaki in jaz naj služim, sem podložna, malo boljša kot sužnja. Ali je to pravica?! Dekle, dekle, povej, koliko let si stara? Dvajset. Ali znaš li kuhati, prati, šivati, dela na vrtu, v hlevu in njivi, znaš biti varčna in dobra gospodinja, dobra s svojim možem in s svojimi otroci in podložnimi ? Se li znaš premagovati? „Saj vsega tega meni treba ni!" Oho, dekle ! Dokler vsega tega ne znaš, nisi za gospodinjo, moraš služiti, biti podložna, se moraš učiti, da boš vse to znala. Doba službe je za mlade ljudi doba šole v gospodarstvu. Kdor te šole ne dovrši, nima pravice biti gospodar, biti gospodinja. Jaz pa nikdar ne bodem gospodar, nikdar ne gospodinja. Ostanem večni hlapec, večna dekla. Fantič, je-li res tako? Kaj pa ko boš star 60 let, ko ne boš mogel več delati, ko postaneš bolan. Boš tedaj še tudi hlapec, tudi še dekla ali pa pojdeš po svetu s palico vsem v nadlego in bodeš stal na dvoriščih in v vežah hiš in s klobukom pod pazduho čital ob raznih stenah: Beračiti je tukaj prepovedano. In potem pojdeš na domačo občino in s sramom poprosiš podpore in mogočni občinski očetje te oštejejo in potem ti nakažejo 6 K na mesec. Prijatelj, štedi, da si kupiš dva fitirijaška metra zemlje, tam ob cerkvici in se vležeš k zadnjemu počitku. Svet te ne mara več, ker mu ne moreš več služiti! „Gospod! Kaj mi je storiti? Jaz si ne znam pomagati, ker nimam premoženja, in nimam ne upanja, da bi ga dobil. Kar pa vsako leto zaslužim, je komaj za obleko. Bojim se starih dni.“ „Kaj pa pravi k temu tvoj gospodar?" „0 tem se ne meniva nikdar. Na Smiheleo me vpraša: „Francelj, ali bodeš ostal še zanaprej 1 leto pri meni kot hlapec ? Malo ti bodem primaknil pri plači. Veliko pa tako vidiš, da ne morem. Mi ne gre račun skupaj, ko so tiavki tako visoki in je vse tako drago. Itak vidiš, da ne bodeš imel nikjer boljše. Le glej, jesti imaš pri meni petkrat na dan in z delom tudi nisi presiljen." „Vse prav ! Ce bode tako-ie govoril s teboj vsako Smiheleo do smrti tvoje. Kaj pa, če enkrat poreče: Franc, drugo leto te pa ne morem več imeti. Si že preslab in jaz sem postal že tudi slab. , Moram imeti boljšega, močnejšega hlapBa. Francelj, kaj boS pa tedaj ? Mogoče boš še kje nekaj let steljo sekal, vole krmil, ovce pasel. Kaj pa potem? Le poišči si v grmu pravočasno palico za stare dni.“ „Tega se jaz tudi najbolj bojim. Večkrat sem si že mislil, da bi šel v mesto v tovarno. Tam bom vsaj nekaj penzijona imel na stare dni in zasluži se tudi boljše kot na kmetih. Boljše je mlademu le trikrat jesti, da mi na stara leta ne bode treba prositi za grižljaj kruha. Težko grem odtod, kjer sem zrasel in kjer sem se ljudij privadil, kjer vse poznam. Delo pa mi na kmetih gre od rok in sem vsega vajen. V mestu pa ne vem, kaj bo tam. Ali bo tako veselo kot je sedaj ?* Gospodu je bilo težko, odgovoriti Franceljnu. —• Bil je eden najboljših fantov na vasi, priden in poš -ten. Njegov položaj zaenkrat ni bil slab. a skrb njegova za stare dni je bila utemeljena. Težko mu je bilo svetovati, še bolj težko pa je bilo gospodu, pustiti ga v tako važnem trenutku brez dobrega nasveta. Ce mu reče: ostani, bode fanta oškodoval, ako reče: pojdi, bo hud gospodar. „AIi si ne moreš nekaj prihraniti, da bi si s časom kupil hišico, se oženil. Ona bi mogoče tudi nekai imela denarja in ti bi bil preskrbljen." „Dokler je taka draginja, ni misliti na kak prihranek. Niti za potrebno obleko pridno ne seže. Da bi se pa kam priženiti mogel, je negotova stvar.". „2alibog je na kmetih kaj slabo preskrbljeno za gospodarja in posla. Krivda je pa v tem, ker si kmečko prebivalstvo vse pusti dopasti. Toži in toži, združi se pa ne k odločnemu postopanju. Niti zaveda se ne svojega položaja, ne kmet in ne hlapec. Ti papirnati tisočaki ga slepijo. Pogled v novo življenje pa je jim zaprt. Francelj! Pomeni se s svojim gospodarjem enkrat o tem!“ „Dobro! Bo me itak ta teden vprašal, ako ostanem." Na Smiheleo pa je prišel Franceljnov gospodan h gospodu v župnišče precej nevoljen in je takoj tudi povedal, zakaj: „Vi ste mojega hlapca Franceljna čisto strepali, da ne mara več pri meni ostati, ko mu vendar nič ne manjka. Trna vsak dan petkrat jesti in z delom tudi nismo pregnani. Naj le gre v mesto, bo že videl, kako bo stradal. Pa Še zgubil se bo!" Koroški Slovenci! Delujmo resno in smotreno na to, da pri ljudskem glasovanju ne izgubimo niti enega glasu! Bodimo vsak na svojem mestu, delajmo vsak po svojih močeh! t-ff? S-kmetom pa dela ,,Landesregierung“ kar hoče. Kmet skoraj ni več sam gospodar svoje kmetije. On ne sme prodati ali pobiti niti ene krave, brez dovoljenja tako zvane flViehverwertung“. Komaj je spravil kmet žito in krompir pod streho, je že prišel ukaz, koliko mora oddati za lačne Beljačane in Celovčane. Petrolej samo tedaj dobi kmet, če daja za Beljak mleko in sicer za 10 I mleka dobi 1 1 petroleja, za denarje pa sploh ničesar. Seveda proti temu nastopajo kmetje precej ostro, pa jim ne pomaga veliko. Tako so začeli nemški kmetje v Mallnitzu, Strass-burgu in Krški dolini štrajkati in nočejo oddajati nobene živine, ker jim flViehverwertungau živino jako nizko plačuje. Pa vendar hočejo nemčurji edino le pod Nemško Avstrijo ostati. Največ trpeti pa morajo slovenski kmetje. Veliko jih je moralo zbežati v Jugoslavijo. Kakor sem pred kratkim šlišal pri okrajnem glavarstvu v Šmohoru, bodo morali tudi polagoma češki duhovniki zapustiti Zilsko dolino in na njih mesto pridejo Nemci. V Gorjah na Žili že imamo enega nemškega župnika, s katerim so vsi nezadovoljni. Bil sem v nedeljo tam pri blagoslovu. Pri nemških litanijah so ljudje molili slovensko, samo trije nemško. Otroci so pa vpili „nit fur uns“ kakor jih je nemški učitelj cel teden že prej v šoli učil. Če pridejo tekom časa res samo nemški duhovniki v Zilsko dolino, bomo Slovenci v Zilski dolini izgubili še tisto trohico pravice, ki smo jo do sedaj imeli v cerkvi. politični pregled. Vladna kriza. Vladna kriza v Belemgradu še ni rešena. Dr. Trif-kovič je regentu predložil imena novih ministrov, a regent vlade ni potrdil, ker ne bi bila koalicijska (vzajemna) vlada, v kteri bi bile zastopane vse večje stranke in bi imela vlada večino. Tako je prišlo vprašanje zopet na mrtvo točko. Upamo, da se vladna kriza kmalu reši, da bo narodno predstavništvo lahko začelo delovati, kajti to zahteva naš zunanji in notranji državni položaj. Avstrijska republika se zvija in si ne more pomagati. Tri miljarde zahteva prehrana prih. mescev, a kje jih bo dobila? Prodati hoče _r.t3re..<Ì£"C£SESStÌ,-da bi tako dcbUz zlata, s katerim bi plačala živež. Iz Nemške Avstrije. Dne 24. septembra so se poslovili v državnem zboru na Dunaju sudetski nemški poslanci, ki tam nimajo ničesar več opraviti, ker je mirovna konferenca prisodila sudetske Nemce Čehoslovakom. . ' FTHlUfr.. Iz cone B. bezoškofu Adamu Hefterj« so Nemci rekvirirali vso žito. •eloviati rotijo nemško koroško deželno vlado, naj vsaj v coni B skrbi za živež, ker bo inače ljudsko glasovanje še v coni B neugodno za Nemce. ■•ka. Za 14'dobe Celovčani, kakor poroča „Karnt. Tagblatt0 z dne 30. sept., 1 kg moke. Veliko ni za o-sebo, ko so imeli Celovčani teden brez mesa. Nemiko-svstrljski dolgovi. nKàrnt Tagblatt1* 2 (jne 30. sept priporoča, naj bi nemški Korošci začeli 1 Uro na dan „za domovino1* delati, to da bi posnemale druge dežele. Da bi pa zasluženi denar prišel na pravo mesto naj se bi izročil deželni vladi, kajti dunajskim Židom ne zaupajo. V ^oštucani1* Avstriji živi 6 milj. ljudi, 2 milijona je delavnih. Če ta 2 milijona dnevno 1 uro dalje delata, bi zaslužili — uro po dve kroni računamo — dnevno 4 milijone in na leto 1,200.000.000 K. Na ta način bi državi pomagali dolgove poplačati. To je gotovo idealna misel, a kje pa so v Nemški Avstriji ljudje, ki bi eno uro na dan za državo zastonj delali? .«Freie Stimmen* lažejo in se tudi v novi Avstriji niso poboljšale. Tako pišejo dne 26. septembra, da je župnik v Grebinjskem kloštru pridigal, da stane 1 kg mesa v Celovcu 70 K. Teden brez mesa. Celovčani se pridno postijo. Sedaj so bili cel teden brez mesa. Komaj toliko živine so rekvirirali, da bi prišlo na osebo 3 dkg. «Sedaj moramo biti zadovoljni, če dobimo košček konjskega mesa po 12—»14 za kilogram1*, pišejo «Freie Stimmen1* z dne 23. septembra. Dnevne vesti. Cerkvene vesti. Za župnika na Rudi je imenovan č. g. Umnik, župnik na Kostanjah. — Umrl je v Celovcu mestni župnik Pirker. Župnijo Šmartin na Dliolici o-skrbuje župnik na Brezi č. g. Nagelschmied. Brezo pa oskrbuje č. g. župnik Malgaj v Čajnčah. Iz Gospe Svete sta odšla oba slovenska kanonika. Č. g. Sakelšek je na Golšovem. Sv. Križ pri Beljaku so prevzeli č. očetje frančiškani. Župnik Hiittner se je vrnil iz nemške internacije. Za kaplana v Šent Jakob v Rožu je imenovan gospod Kuchling. Imenovala sta g. Franc Treiber, dekanijski upravitelj v Št. Rupertu pri Velikovcu in g. Valentin Limpl, dekan v Kapli ob Dravi, kot zastopnika kat. Cerkve v okrajnih šolskih svetih v Velikovcu in v Borovljah. Vrnil se ja iz dolgotrajnega nemškega vjetništva g. Karol Huttner, župnik in dekanijski upravitelj v Ro-žeku. Prestavljeni so sledeči gg. kaplani: Ignac Zupan iz Prevalj v Šmihel pri Pliberku; Franc Kovač iz Št. Jakoba v Rožu v Prevalje; Ivan Kuchling iz Rude v Št. Jakob v Rožu. Umeščen je na župnijo Ruda g. Franc Umnik, doslej župnik na Gozdanjah. N*stsvlien je g. Jože Dobernik, doslej prefekt v celovškem „Marijanišču“, kot prefekt «Koroškega kon-vikta1* v Kranju. f Dr. Lovro Pogačnik. Umrl je naš poslanec dr. Lovro Pogačnik. Bil je čist značaj, ki nobenemu ni želel hudega, bil je mož poštenjak. Vesten poslanec, nad vse skrben družinski oče je šel z Lovrom na oni svet. Par-krat je nastopil tudi pri nas na Koroškem kot ljudski govornik. Kdor ga je dobro poznal, ga je moral ljubiti in spoštovati. Bog mu daj dobro na onem svetu ! Ustanovitev podružnice ljubljanske kreditne banke na Koroškem. Ljubljanska kreditna banka je sklenila o* tvoriti podružnico v Borovljah in ekspozituro v Velikovcu. 5 pripravljalnim delom se je že začelo, tako da bodeta obe filijalki začeli poslovati tekom meseca oktobra. Poštna vožnja Grabštanj- Žrelec. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je upostavilo poštno vožnjo Žitara-ves—Galicija Borovlje. Tudi glede poštne vožnje Orab-štanj—Žrelec^ se vrše potrebne poizvedbe in bo ista v kratkem času upostavljena. ?§i v Labod dne 12. oktobra. Ob priliki shoda se bo obenem otvorila čitalnica in knjižnica. Kraj. odbori Narodn. sveta v okolici Labuda naj se shoda udeležijo polnoštevilno, bolj oddaljeni pa na vsak način po nekaterih zastopnikih. Konjsta tei ma dne 10. oktobra v Ljubljani. Začetek ob 13. uri. Komanda Dravske divizijske oblasti priredi konjsko tekmo v korist slovenskih invalidov in za bodoči štadijon v Ljubljani. Srbski narednik. Ko so se naši dijaki, ki študirajo v Pragi, vozili v Prago, so smeli vzeti tudi živil seboj. Na Dunaju jim je hotel delavski svet vzeti živila. Pritožili so se na urad za prehrano, pa nič ni pomagalo. Delavski svet je izjavil, da mu nihče ne more ukazovati. Pojavil se je pa srbski narednik, ki je povedal delavcem par krepkih, pa so takoj izročili slov. študentom živila: «Kako bi bilo, če bi nastavili srbske narednike, da se izvedejo vladne naredbe1*, pravi «KSrntner Tagblatt11 z dne 28. septembra 1919. S čim plačuje Avstrija ? Znano je, da nemško avstrijska krona v inozemstvu nič ne velja. Da morejo plačati živila, je kabinetni svet republike Avstrije v sejah dne 26. in 29. septembra sklenil, da proda nekaj starin, rokopisov, kodeksov, starega pohištva — torej samih umetnin in dragocenosti, inozemstvu. Freie Stimmen z dne 1. okt. 1919. Kmetski štrajk. V dolini Gorčice (Gòrschitztal) štrajkajo kmetje in nočejo oddajati živine, žita in krompirja. Zato bo v prihodnjih tednih v Nemški Koroški huda predla, ker Nemška Koroška tudi od zunaj ne bo dobila veliko. (Freie Stimmen 1. oktober 1919). Dobrodelna efektaa loterija. Efektna loterija obsega 1317 dobitkov v skupni vrednosti 80.000 kron in sicer glavni dobitek 20.000 K (par lepih konj z opremo), ea dobitek 5000 K (sobna oprava ali lepa krava mlekarica), en dobitek 3000 K (ena zlata damska verižica in en par zlatih bisernih uhanov ali ena mlatilnica na gepeljni pogon za dve konjski sili s siti in tresali), en dobitek 1500 K (ena slamoreznica s stopalom in izsnuvačem ali en pitan prašič), nadalje 13 dobitkov v vrednosti po 500 K, 40 dobitkov v vrednosti po 200 K, 60 dobitkov v vrednosti po 100 K in 1200 dobitkov v vrednosti po 25 K. Žrebanje se vrši 18. decembra leta 1919. Srečke so po dve kroni in se naročajo v pisarni društva «Dobrodelnosti11 v Ljubljani, Poljanska cesta 4/1. (Alojzije-višče). Srečke se bodo prodajale tudi pri trgovcih in po trafikah. Uveden|e selske poštne vožnje. Z dnem 25. sept. se je uvedlo pri kr. poštnem uradu sv. Jakob v Rožu dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Tešinja, Sv. Peter, Gorinčice, Kot, Čemer-nica, Sv. Janez, Reka, Sreje, Dravlje, Velika vas, Bistrica, Leše, Breznica, Svatne in Hodnine. Dostavljanje se vrši vsak dan razen nedelje. Papir se je podražil. tudi v Nemški Avstriji za 25 odstotkov. Sedaj stane 12 krat toliko kakor v mirnfh časih. Z letalom iz Ljubljane v Dobrloves na nazaj. Znani na§ letalec g. poročnik Peternel Viljem, ki je v nedelj« vozil generala Maistra iz Dobrlevasi v Loče in nazaj, je v soboto popoldne preletel z letalom progo od Ljubljane v Dobrloves v 35 minutah. Iz Dobrlevasi je nato z generalom v nedeljo ob tl. dopoldne poletel v Borovlje, odtod v Loče, nazaj v Borovlje ob Vrbskem ja-zeru, desno od Celovca, ter nato v Dobrloves, kamor ie dospel ob 3. popoldne« Qb tričetrt na pet $e j« %■ Peternel v Dobrlivasi dvignil z letalom, v katero Je sedel poverjenik dr. Vrstovšek, da poleti v Ljubljano. Na povratku v Ljubljano pa sta z dr. Verstovškom imela neugoden veter in slabo vreme v višinah. Vrh Karavank je zmanjkalo bencina ter sta morala pristati v Savinjski dolini, odkoder sta se v pondeljek zjutraj zdrava in čila vrnila v Ljubljano. — Iz Ljubljane je v nedeljo zjutni poletelo na Koroško še drugo letalo, ki pa se je med potjo ponesrečilo in pokvarilo pri Domžalah ter tako m „OSfe, kar vsedit« se. s» bodeva pa malo poroe-uiia. kako ta, stvar stoji. Koliko bi o» dali vi r,j8Ji„ loto FVaooeljnu?*- • a »Osemsto krt)«. Drugi u« dajo toliko, p« t,,. # j*rw)eo. mu jih jnx rud dam.“ «Dvesto do dvestopetdes«! kron-“ ..Po čem pa rapinate meter fodriaga domačega prt« ? * ..Trideset kron.“ ..Koliko ga j« pa treba /.a obleko?‘‘ ..fšest metrov." Ì «*» /a «podnje hlače m «fajd®** ..Pel metrov.“ „To je vsega skupaj zuaÌ»ì aenro, po tridesel krnil, je trisrotridesei kron. Najmanj »odvajsef. kro« ho delo in sukanec in gumbi: je Stiristopetdesel kron. Za čevlje dvesiopotdeset, je sedemsto kron. Glejte, o-6e, Fr*n«elj pa mora imeti še klobuk, ki ga /«a petdeset kron tudi ue dobi. mora imeti nogavice in robce. Hodno obleko hi nidi bilo trebe barvati, kar stane pa na.»ao: trideset kron. jrj vaè Franeelj si je celo leto zaslužil te eno hodim obleko, ki jo pa (udi prav lahko v e«*ir teta strga. Od (-»lega leta atu nifi za en liter vina •• 0011100!“ .Vj tako «tč ee rabi ! Ithtj éohi dem* .j*»h i« pit» m potrebi > “ ..Oče! Ali imate s Franceljnom pogodbo za celo njegO\o življenje, da bo zaslužil obleko, jesti in piti po potrebi?'1 ,.Ne! Samo za eno leto. Poleni s» bodeva pa zopet znova zmenila.11 ..Kaj pa, ko bodeta obatlvd stara postala? Nisi bodete izgovorili kol, Francelj pa naj vreže v grmu lesko.ko in,gre |k> svilii." „Suj ga ne bomo nikdar gonili od hiše. Nekaj boile se zmiraj mogel delati, da si bo jesti in piti in obleko zaslužil." ..Oče! Odkod pa U) veste? Niti tega ne veste, òe bode \ as mladi pustil pri hiši. če vas ne bode goni! pistè. če se ne bo vas težko ogibal.“ «No, trgu mi še manjKa uh stivt-« «ini! Ali smj y.a to trudim ? Oe bi pa za kaj takega vedel, potom pa 1« naj j ornili mladi: ..t>ai mi v roko luč. jaz tebi pa od ki£« k*u6.“ . ..Glejte, oèka! Vi niti za-ae ne veste, kako bode. »in z vami ua stara leta ravnal; veliko manj pa Še, kako bode on s hlapcem. Prihraniti si ne more prav ničesar, kota si ne more izgovoriti, beraške palice p« ne mara, zato pa hoče v mesto." vendar n« bode vedno taka draginja." Mi »m bodete «i vedno dajati faato tete po - Tttf*rti i»npr ' 'd - ' ■ iitr^Swva' -m 'i* j?*.»a- w :;4 ko. ne„sme lam,l‘mel PJ0» ovo 1»° ra*- Labud. V nedeljo dne 12. oktobra se vrši velik ljudski shod in veselica v Labudu, srečolov, šaljiva pošta, licitacija dobitkov itd. Nastopijo kot govorniki najboljši znani koroški rodoljubi. Svira vojaška godba iz Maribora. Ker je naša Labudska dolina ena najlepših, zato vsi ta dan v Labud, v Korotan. Zveza z vlaki u-godna. Društva naj bodo zastopana z zastavami. Pokrče. Na roženvensko nedeljo, dne 5. oktobra po popoldanskem blagoslovu ob 15. uri se* ponovi lepa igra „Lurška pastirica14. Poskrbljeno bo tudi za govornika, ki bo nam razlagal gospodarska vprašanja. Posestniki, pridite v kar najbolj obilnem številu, pa tudi vsi dobrodošli, ki vam je kaj za pouk in pošteno zabavo. Dobiček od igre se bo ponovno porabil za uboge. Logavas. Finančno stražo smo dobili, šolo in orožniško postajo dobimo, lastni poštni urad bo ta teden o-tvorjen, avtomobilno zvezo bomo imeli vsak dan v Borovlje, na državne stroške nam bodo cesto naredili iz Sp. Logevasi do Jezera in iz Škofič do novega dravskega broda pod St. Ujem, živeža v izobilju, s pristnim tobakom oskrbljeni, tako živimo srečni in varni, brez rekvizicij v Jugoslaviji. Onstran meje pa hodi orožnik pobirat jajca, cel dan hodi, pa je šele dva dobil in še te drago plačal. Ves jezen kaže iz Zoprač v Jugoslavijo češ „če bi mogel tu tja iti, tam bi več dobil14. Res tako. Mora pač res boljše biti v Jugoslaviji, ker iz cone B nobenih živil ne pošiljajo k nam v cono A, od tod pa se veliko tihotapi onstran meje, moke, cigar, tobaka, celo 500 kil Špeha je naenkrat hotel poslati nekdo iz Ribnice čez jezero. A ponesrečilo se je. To mast so prodali v tukajšnih krajih ubožnim po 15 K za kilo. Moko pa dobijo ubogi zastonj. Ljudem se že odpirajo oči in uvide-vajo, da je boljše živeti v Jugoslaviji kakor onstran meje. Morda so nekaj k tej spreobrnitvi primogli naši nemški letoviščarji in posestniki vil. Ti — ki svet poznajo, veliko potujejo in mnogo berejo — so namreč vsi kar navdušeni za Jugoslavijo in se pridno učijo slovenščine. fiasi shodi in prireditve. LatradL Dne 12. oktobra predpoldan tabor v Labudu. Svira mariborska godba. GrebinJ. Dne 12. oktobra shod v Grebinju. Govorijo gospod okrajni glavar iz Velikovca, Dr. Schaubach in drugi. škofifte. Dne 12. oktobra bo shod v Škofičah ob treh popoldan. Št. Primož ▼ Podjuni. Dne 12. oktobra priredi izobraževalno društvo * Danica*4 v Št. Primožu v Podjuni ljudski shod s sledečim sporedom: pol 13. uri blagoslov. 14. uri otvoritev shoda, govorita dva govornika, nato monolog flV tistem trenutku14, igra „Dva gluha44. Shod se vrši na prostem, igra v tamošnji šoli. Pred in po govorih svira godba. Posetit nas bo tudi pevski zbor iz Železne Kaple. V gostilni pri Voglu je za jed in pijačo preskrbljeno. oktobra ob treh popol- N.d 33 l«l jv opravljat aluibo organisi, in cerkovnika Polagali i njimi. Neusmiljeno se lam rekvirira iilo in s na c - ive l -u i .v.,- silo odvzemavaio kmetom živino po nizkih cenah. Tu Zt lij ob Dravi. Dne 19. oktobra ob treh pc ni. a ° !e ' aP° ovan 111 Pn 1 I - ! P j nas y Jugoslaviji nj 0 tem govora. Bodo primeroma dan se vrči shod v Št. liju. Domačini vsi na shod. g0Mto™SrZačloPmVok.obra se ie pričel n. veli- " običajni davki; rekviriralo se ne bode, ker je pri nas Dramlja pri Ubila. Dne 19. oktobra priredimo v ViiVsJb Soiir-redm p'"r Sela "ove£ LuSo misto vsega dovolj in kupčija je prosta. - Da še odpomone 1 1 & kupčijskim razmeram s Celovcem, od katerega je sedaj tuk. ljudstvo ločeno vsled zaprtije meje, se bodo v Orabštanju odkupovali ljudem vsi pridelki, koje bodo pripravljeni prodarti. Vrhu tega se vpeljejo tudi tedenski so študentje, ki marširajo po ulicah. Na gimnazijo in Učiteljišče so bili imenovani sledeči profesorji: Dr. Fr. kotnik, J. Hribar, Anton Kovačič, J. Sprachmann ter L Cimperman. Izmed teh so štirje koroški rojaki. Na Dramlje pri Labtdn. Dramljah shod. Ledeaiee. Pridite vsi na shod dne 19. oktobra. Govorita g. Arnuš in g. Spicar. ««STE pourujco" 7 ^;Tòasp.Ti.T «fi- *•»* jf*ta iabolkasf TzT,cmi,pk°e Stipo,Sak. Dne 5 oktobri, so prvič pele pri sv. ma5i go- določenih cenah k. so vsem u^ Z. i«tke učiteljišča pod vodstvom glasb, učitelja Sprach- « naznam doloSena cena v par dpab' ~ K slednl'mu ••hnna. Ljudstvu je petje ugajalo. SraMtan). Tukajšnje izobr. društvo »Skala*4 je zo-Pet na novo oživelo. Imelo je 21. septembra svoj občni zbor, ki je pokazal, da v našem kraju še klijejo med Prešerno Ijuliko dobra žitna zrna. Daši je bilo vreme Neugodno, je bil obisk precej povoljen. G. župnik Bayer nam je v jedrnatih stavkih orisal ustanovitev društva Skale, društveno delovanje za pro-h''io narodne zavesti do časa vojne in uničujoč vplto "vtfjskine dobe na njegov nadaljni razvoj. Povdarjal je udi, dh je dolžnost vsakega posameznega Slovenca, da ženske, katere smo bile dosedaj brez vseh pravic, za pomaga graditi hišo, kjer nam bo v prihodnje treba sta- narodno delo zanimati, toda ne samo zanimati, ampak ■ovati Nikdo naj ne misli in ne zahteva od drugih, da ■tu kar pripravijo korito in vanje natrosijo ovsa, on pa bo ie prikimal zraven in užival. O. Burdian «am je očrtal v svojem predavanju program »Skale* in njeno delo o bodočnosti. Med vojsko se je razpaslo veriiarstvo, zakonolomstvo Hd., prt- Gospodarske novice. Sele. Tudi pri nas smo v nedeljo 7. septembra u-je g. general odgovarjal vsakemu priglašencu ter sveto- stanovih podružnico kmetijske družbe. Oglasilo se je val poedincem v njihovih težnjah. — Ljudje so se za- prav |epo bevilo udov. Pričakovati je, da bo uspeh prav dovoljno razšli z zavestjo, da vendar ne bode tako hu- dober. Mi Selani, stari Slovenci, smo bili prej zatiram, do preboleti prekinjene kupčije s Celovcem, ker se bode ^daj smo veseli in ponosni na naš slov. jezik, zdaj pa kar doma dalo vse prodati po dobrih cenah, a z manj- delajmo združeno v gospodarstvu, da se organizirajo širni stroški. — O. general nam je obljubil, da nas še vs5 gospodarji in gospodinje. obišče. Kotlje. (Razno). Dne 8. septembra smo tukaj usta- Želeiaa kapla. Naše ženstvo. -— Vedno bolj se novih podružnico slov-, kmetijske družbe. Priglasilo se je bližamo dnevu, ko bomo z našimi glasovi odločili dozdaj 27 udov. Zadnji čas je, da se začnejo tudi kmetje severno mejo naše države. Zato se hočemo tudi me združevati ter se zaishnati za svoje lastne zadeve. Je pač tudi resno delati. V to delo nas jc vpeljala predsednica »Ženske organizacije za Koroško*4 ga. dr. Piskernikova, ko nas je 29. t. m. poselila In nam podala v to svrho temeljnih podatkov. Ustanovilo $e je »Žensko društvo „ , a J za Zalezno kaplo in okolico" »n sestavil se je odbof, £ dvojno ženitovanje. Kuhar Antan, pod. ivartnik m Jurij _ ^ .. ................. ... M. b. |»mgat iTevriovrt pri dete. Kom»j M«» « «ttehtetar, prid. Prit«, «b. teltd. 2.v«lM prisristnlk., ««*«, taterib pocedi« trpi mrod Se Mdtj, mi «e vcetegv rite»«-, t* b«,. »«*1« s-«» P«- res, kar sem čital v neki stari knjigi : »Kmet sam — vaga en gram, če sta dva — se že pozna, ie jih je več — so hujši kot meč, vsi kmetje en kmet — boja vladali svet*4. 15. september, je bil vesel dan za kotlje. Imeli smo pi naša mtadtna. Poslednja zbirati, jo «ovaja« go drt? «•!• «nago r. Šišernik, pod. Volenovo. Imeli smo dve poroki, dvojno muziko; bilo je obilo veselja. Želimo tudi poročencema obilo sreče v novem stanu. — Iz laškega vjetništva (Palmanove) je pobegnil Jakob Razgorešek, brat gosp. župnika Razgoršeka. Po 14 dnevnem težavnem in nevarnem potovanju je prišel srečno domu, z veseljem pozdravljen od s tari š" v in znancev. Pliberk. (Zborovanje kmetijske podružnice 21. t. m.) Po4 otvoritvi zborovanja prične s predavanjem g. živino-zdravnik Škofič iz Velikovca. Opisal je najškodlivejše nalezljive bolezni, katere razsajajo dandanes med domačimi živalmi in grozijo uničiti našo konjerejo, posebno pa prešičjerejo. So to, konjske garje, prašičja rdečijca in svinjska kuga. Razložil nam je temeljito bistvojnalezljivosti in opozarjal posebno na važnost razkuževanja (desinfekcije) hleva, orodja, posod in opreme ter na ceplenje svinj proti rdečici. Gospod notark dr. Lenčar je jako zanimivo raz-pravljaljo dveh,"zajkmeta posebno važnih predmetih — o oporoki in o mejah. Saj je kmet ravno v tem oziru najbolj slabo poučen, kar je vzrok večnemu pravdanju sovraštvu in škodi. Priporočal je posebno pri Bmejah“ mimo poravnavojin sporazumi jen je brez drage pravde. Nadučitelj Močnik govori o nezadovoljnosti našega ljudstva in|njenih vzrokih.^ Dokazoval nam je, da tudi poldrugih državah ni bolje in da smo lahko veseli, da živimo v Jugoslaviji, kjer vlada red in mir. Prečital nam je3i govore; nemško-avstrijskih državnikov in članke iz nemško-avstrijskih listov o žalostnem, naravnost brez-upnem'gospodarskem stanju avstrijske republike! Isto-tako je bil prečitan odlok okrajnega glavarstva v Beljaku glede trde rekvizicije krompirja in prepovedi prodaje. Povdarjal je nadalje važnost in potrebo združitve (organizacije) kmetov v kmetijskih podružnicah. Vršijo se dalekosežne spremembe v državi ! Agrarna reforma, trgovske pogodbe, carina! Tudi se bližajo volitve v dr-žavnijzbor! Skrbeti bo treba za kmetijski pouk naši mladini. Li pri vsem tem kmet noče sodelovati? Nato pojasni govornik, da se^snuje zveza kmetijskih podružnici kakor jo že imajo» za štajersko. Saj imamo koroški kmetje^ tudi posebne težnje. Za zastopnike so bili izvoljeni: Štefan Kralj, župan Libuški, Marka Plešivčnik, gostilničar v Šmihelu, župan Žvabeški, Matevž Hartman, posestnik v Libučah. Imenovani so obenem tudi delegati za občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. Sprejme se več resolucij in sicer o izplačitvi tretjine vojne škode, o pomanjkanju obleke, o dravskem mostu pri Lipici, o zamenjavi bankovcev ter o odpisu davka radi poškodb po^toči. Nazadnje nam pove še g. nadpor. Dobovišek marsikaj o gospodarskih razmerah v Nemški Avstriji in Jugoslaviji. Zaključek je bil — izberimo raje Jugoslavijo! Govoril je tudi o neprestanih rekvizicijah v avstrijski republiki. Žito, krompir, živina, vse je last države. Prečital je dopis od BViehverwerlung“ iz Celovca, iz katerega je razvidno veliko pomanjkanje mesa v Beljaku, da grozi ljudstvo z uporom, ter da se bo živina rekvirirala s pomočjo orožnikov ali pa celo z vojaško asistenco. Dokazoval je, da živimo prav lahko brez Celovca in da so se ustanovili zavodi za nakupovanje poljskih pridelkov. Še mnogo drugega zanimivega nam je povedal. Slušatelji so izvajanjem pazno sledili. Razvideli smo, da nam govorniki skušajo pojasniti gospodarski položaj tako, kakor je v resnici, ter da nam hočejo pokazati pot tja, kjer se nam bo bolje godilo in kjer ne bodemo gospodarski sužnji, ampak prosti državljani. Kmetje pa, ki še stojite zunaj organizacije, stopite vsi v naše vrste ter se udeležite koristnih gospodarskih P Živinoreja, konjereja, mlekarstvo, žlvinozdravnlfttvo in podobne panoge kmetijstva so važne za vsakega kmetovalca. Narodni svet za Koroško je izposloval pri deželni vladi, da je določila posebnega živinozdravnika in mlekarskega inštruktorja, ki bosta prirejala strokovna predavanja o teh predmetih. Kmetijske podružnice in posamezne občine naj takoj prijavijo Narodnemu svetu v Velikovec, kje in kedaj želijo taka predavanja. Koliko je vredna jugoslovanska krona? Znano je, da nemško-avstrijska krona izgublja vrednost. V inozemstvu je sploh ne sprejemajo, pri nas se je pa branijo kakor uši. V Nemški Avstriji (tudi v coni B, v Celovcu) plačujejo za sto jugoslavanskih kron nad 150 nemško-avstrijskih. Ko bo naša krona dobro žigosana ali pa izmenjena za dinarje, bo naša denarna vrednost še poskočila. Ni tako slab ne, naš denar. Če bi bil slab, ne bi ponujali Nemci za 1 K 1 K 50 vinarjev nemško-avstrijskega denarja. Lastnik in izdajatelj : Oregor Einspieler, prošt v Tinjah. Ogovomi urednik: Otmar Mlhslek. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odvetnik dr. Viktor Sušnik naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Pliberku, Guitaniska casta št 7* Popravljam in sestavljam elektrižne naprave in motorje vseh vrst, kakor tudi vse gospodarske stroje. Naj se mi piše dopisnica in pridem takoj. JOŽEF ALEŠ, montar Hnln n Otnlr rMaria WnrthV Koroško. HilMMIIIM KALA NAZNANILA. Duhovnik t pokoju, še pri zdravju in moči, želi priti na izpraznjeno župnijo v Jugoslaviji, ki se šooskrbuje, da bi tam opravljal božjo službo in pomagal tudi v dušni paši. Zahteva se prosto in čedno stanovanje blizu cerkve, vrt in če mogoče tudi drva in nekaj polja. Na visoke gore ne gre. Naslov pove upravništvo ^Mir^-a v Prevaljah. (Znamka za odgovor). Ali ste že naročeni na MLADO JUGOSLAVIJO? Naroča se pri Okrajnem šolskem komisarijatu v Velikovcu in stane celoletna naročnina 6 kron. RothIsg Na razna vprašanja radi nadaljnega odplače-ndLljldo. vanja za po nas ali po g. Val. Urbančiču v Ljubljani naročenih srečk sporočamo sledeče: V Slove-veniji bivajoči naročŠiki dobe pri nas nove poštne položnice ter naj jih zahtevajo. Iz ostale Jugoslavije naj se donar do nadaljnega pošilja po nakaznicah na Češko industrijalno banko v Ljubljani. Iz zasedenega ozemlja in iz inozemstva naj se denar nakazuje po kakšni banki na Češko prumyslovo banko v Pragi s pripombo, da je vplačilo namenjeno *sreČkovnemu oddelku“. Naročniki, ki so prenehali ali hočejo prenehati z nadaljnimi vplačili, naj radi izplačila odkupninskega zneska pošljejo prodajne listine in plačilna potrdila na naš naslov. Sreč-kovno zastopstvo, Ljubljana, Češke industrijalne banke. Hilli INSERATI. Javna dražba (licitacija) občinskega lova v Kotljah pri Gaitanjn, se vrši v nedeljo dne 26. oktobra 1919, ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Kotljah. Natančni pogoji najemnine se lahko vpogledajo istotam. Županstvo Kotlje. Dr. Ferdo Muller, preje odvetnik v Celovcu, ima sedaj svojo pisarno v Mariboru, Tegethofova cesta 11. Ima pa skoraj vsak teden opraviti v Pliberku in naznani vsakemu na vprašanje dan prihoda v Pliberk. •s#«: fr« Drž. posredovalca za delo, podrnžnica za Maribor in okolico, Stolna ulica 4, je raztegnila svoj delokrog na vso slovensko Koroško. Ona posreduje brezplačno vsako delo, oziroma službo, in je torej le v korist vsakega delodajalca in delojemalca, če se te občekoristne naprave pridno poslužuje. Vsi dopisi na ta urad so poštnine prosti, ako nosijo na o-vitku opombo: «Na uradni poziv poštnine prosto“. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega očeta Ivana piko izrekamo vsem, ki so rajnega spremliali k zadnjemu počitku, našo najsrčnejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo č. g. župniku za tolažilne besede. Prevalje, 5. oktobra 1919. Družina Plesi ušnik. eoeeeeeeeoeeooeeeooo « s AVIJtfJA društvo lesnih trgovcev in industrijcev v Celju kupi vsako množino rezanega, tesanega,in okroglega raehSs