štev. 4. PoSinina olafans » cofnvfnL Ljubljana, dne 24, Tanuarja 1934. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Haca in toži se » Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ni. št. 7. Telefon inter. št. 32-5S Račun pri oo«tni hranilnici št 14.194 /cfncsi I Nekdaj so imeli ljudje, ki so smatrali, da se jim godi krivica in ki pravice niso mogli najti, to lepo navado, da so se »zatekali v javnost«. Vsi oziri, ki so jih imeli taki nesrečneži še do sebe ali do svojih rodbin, so v najhujši stiski morali pasti, tako da je na pomcč poklicana javnost mogla nepristransko presoditi, kje je pravica in kje krivica. Javnost je bila torej najvišji sodnik, višji kakor vsi pisani paragrafi, kajti za »javnost« je bil odločilen in merodajen samo pravni čut naroda. Danes pa opazujemo baš nasproten pojav. Mi vidimo, da se najboljši ljudje, ljudje čistih rok in svetlih značajev, iz javnosti umikajo in pred javnostjo kar beže ... Velika je morala biti izprememba, da je tako daleč prišlo, in nam skoraj nerazumljiva. če pa si pokličemo v spomin razne dogodke, ki dajejo naši novi dobi svoje posebno obeležje, bomo razumeli tudi ta pojav in ne bomo se zmotili, če trdimo, da je eden glavnih vzrokov tega žalostnega pojava omajana vera v omajani pravni čut, čegar posledica je in mora biti splošno medsebojno nezaupanje in beg iz javnosti in pred javnostjo. Ubita javna morala ni nikjer rodila tako žalostnih posledic kakor jih je rodila v političnem življenju. Zloraba demokracije je udušila v ljudski množici vsak čut za poštenje in dostojnost in demagogija najslabše vrste se je tako bohotno razpasla po celi deželi, da je prerastla vsako plemenito čute- nje. To, kar so imenovali ljudje nekdaj dostojnost, se je moralo umakniti umazanosti, pred umazanijo pa čisti ljudje in čisti značaji beže, da se še sami ne umažejo. Zato pa se vrste moralno neoporečnih ljudi vedno bolj redče. Ta pojav pa ni in ne more biti zdrav, če pojde tako naprej, bomo kmalu videli nastopati v javnem življenju le ljudi, katerim se pošten človek že na daleč umakne, še manj pa, da bi jim segel v roko. Tako daleč pa ne sme priti. Kakor se kmet ne sme ustrašiti še tako zapleveljene njive, ampak se mora odločiti, da plevel energično poruje, pa če si pri tem neprijetnem delu še tako umaže svoje roke, prav tako se mora vse, kar je med nami še čistega, poštenega in dobrega, odločiti, da tudi na naši narodni njivi poruje ves plevel in odstrani iz naše narodne hiše vso gnilobo in ves smrad, ki dela bivanje v njej neznosno. Ni prijetna ta žrtev; toda žrtvovati se bo treba v korist skupnosti. Gospodar, ki leno stoji ob strani in mirno gleda, kako se mu kvari njegovo premoženje, ni dober gospodar — to sploh ni gospodar. Samo tisti, ki se tudi največje umazanije ne boji, ampak se je pogumno loti, da jo zatre in odpravi, samo tisti ima pravico reči: Storil sem svojo dolžnost! Ne bežite torej iz javnosti, ampak napravite pogumen korak nazaj v javnost, kar nas je še mož-junakov in poštenjakov! in pegflecl v V sodobnem gospodarstvu se javljajo najrazličnejši gospodarski sestavi odnosno tipi. Čutimo, da živimo na prelomu dobe, katere zaključek sla komunizem (diiktatura — samovelevstvo siromakov) in fašizem (diktatura stranke in države). Njima nasproti je v/,rasi a zadružna misel. Kapitalistični (denarni) sestav je danes dominanten, t. j. nadvladen še v večini sodobnih držav. Vendar doživlja krizo, ker je ugodil vele-industniji in pri tem žrtvoval kmetijsko gospodarstvo. Nastala je velika brezposelnost in revščina mestnega prebivalstva, kar ne more bili v prid nobeni državi in njenemu razvoju. Seveda tudi v tej smeri nastajajo lahko izjeme, če se kmetski in meščanski interesi kolikortoliiko izpolnjujejo in soglašajo. Vse drugače pa je pri državno-socijalnem (družabnem) sestavu; v tem slučaju se javlja zaton svobodni trgovini in meščanski svobodii, industrija in trgovina pa preideta v rolce birokracije (vla^o.uTadiVVnv) in državna oblast se razvije do skrajne obsežnosti. Večina sociologov (t, j. tistih, ki proučujejo družabna vprašanja) ne vidi v tem razvoju nobene koristi, vendar ga smatra potrebnim v nekaterih državah; kajti iz svobodnega socialističnega gibanja se je razvil državno-kapi-talistični sestav, ki je pninesfel enakost siromaštvu (n. pr. Rusija). Fašizem kot gospodarski sestav ni prišel do skrajnosti, temveč se je ustavil med kapitalističnim in državnim-socijalnim sestavom. Pri njem ni pokončana zasebna industrija tin trgovina, vendar država nadzoruje njeno poslovanje. Domovina svetovnemu zadružnemu pokretu so Angleška, Danska, Nemčija in Belgija. Iz teh držav se je razširila zadružna misel polagoma po vsem svetu in prišla tudi v naše kraje. Zadružništvo je edina, pravilna pot bodočega našega razvoja; kajti nikdar in nikjer ni bila ob njej uničena zasebna delavnost in svobodna trgovina in tudi birokracija ni prišla do izraza; brez državne pomoči se razvija in napreduje. Zadružna misel prinaša prosveto v naiš?ršp plasti vsakega naroda, kulturo, pravo gospodarsko živ- ljenje in socijalni čut v zadnjo kmetsko in delavsko hišo. V zadružništvu vidimo mirno pot kulturnega razvoja, ker stoji na stališču svobodnega tekmovanja in ne prinaša nobene škode kapitalu; v slučaju pa, da se to tudii zgodi, se vrši mirnim potom. Zadružna misel je načrtno gospodarstvo, ki se v temelju razlikuje od ruskega državnega načrtnega gospodarstva; narod sam je temelj bodočnosti in zadružne misli, nikdar pa ne birokratska oblast. L. J. Rusija se pripravlja »Položaj na Daljnem vzhodu je napet« —-pravi ruski zastopnik Na nekem zborovanju v Moskvi je imel sovjetski komisar Kaganovič velik govor, kjer je rekel med drugim: »Položaj na Daljnem vzhodu je napet. Pripravljeni moramo biti vsak trenotek za napad. Zato glejmo, da okrepimo svojo vojaško moč!« Tajnik komunistične stranke na Daljnem vzhodu Lavrentijev pa je rekel: »Japonska se pripravlja na vojno. V Mandžuriji so Japonci doslej zgradili 50 letališč, 2000 kilometrov cest in 1000 kilometrov železnic. Zato mora tudi Rusija biti pripravljena.« Zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu so vznemirjeni tudi v Angliji. V Singaporu, ki je najmočnejša angleška utrdba ob Tihem oceanu, so se zbrali vsi poveljniki angleških brodovij, da premotre položaj. V singapor-skem pristanu pa je zbrano močno angleško brodovje. Velika letalska nesreča v Franciji Vseh 11 potnikov je zgorelo V ponedeljek preteklega tedna je zadela Francijo nova težka nesreča. Niso še pozabljene težke žrtve katastrofalne železniške nesreče pri Parizu in že je zopet pretresla , vso francosko javnost tužna vest o nesreči, ki je zadela veliko potniško letalo »Emeraude« pri mestecu Cor-bigny. Letalo se je vračalo iz francoske kolonije Iudokine v staro domovino. Pri imenovanem mestecu pa je letalo zašlo v silovit snežni me* tež, v katerem je zadelo ob vod električnega toka visoke napetosti. V hipu se je letalo vnelo in zgorelo, z letalom vred pa tudi vseh 11 oseb, ki so bile v njem. Preiskava je dognala, da je vodnik letala vodil letalo popolnoma pravilno ter da je vzrok nesreče edinole slabo vreme. Med ponesrečenimi potniki se nahajajo sko-rc same odlične osebe, med drugimi tudi guverner kolonije Indokine in več njegovih višjih uradnikov. Trupla ponesrečencev so prepeljali v Pariz. Strahovita eksplozija v brzoviama pz?i SFežicab Peklenski stroj v vlaku. — Trije potniki mrtvi, 1 ranjen Uradno poročajo 22. januarja: »Davi ob 5. uri 50 minut je med železniškima postajama Videm-Krško in Brežice eksplodiral peklenski stroj v direktnem vozu Berlin— Dunaj—Maribor—Zagreb—Sušak, ki je bil priklopljen brzovlaku Dunaj—Zagreb. Takoj po eksploziji se je vnel plin za razsvetljavo; vagon je skoro popolnoma zgorel. Vlak so takoj po eksploziji ustavili, goreči vagon odklopili in začeli reševati potnike, ki jih je bilo v vagonu 13. Trije potniki so bili ubiti; njihova trupla so našli popolnoma zogljenela. Od ostalih potnikov je bil lažje ranjen dr. Friderik Stern iz Gradca, ki so ga prepeljali v bolnišnico v Brežice. Peklenski stroj je bil spravljen v sedežu enega izmed kupejev. Po dosedanji preiskavi je bil peklenski stroj spravljen v vagon v inozemstvu; zato je oblast odredila, da se morajo vsi vagoni, ki pridejo iz Avstrije, na naši meji zamenjati z našimi.« Preteklo leto je banovinski svet Dravske banovine sklenil ustanoviti poseben »bed-nostni fond«, iz katerega naj bi dobivale zlasti za omiljenje brezposelnosti potrebno pomoč občine ali okraji v naši banovini poleg podpor, ki jih daje država. Ravno tako je banovinski svet sklenil pobirati obvezne prispevke od raznih podjetij itd. za ta fond. Da je bila ustanovitev takega fonda pre-potrebna, se je pokazalo že v začetku zime, kajti danes bi ostalo brez kruha in brez zaslužka na stotine ljudi, ki se danes vsaj skromno preživljajo iz sredstev, ki jih nudi ta fond celi banovini. Kakor pa nekateri prizadeti krogi že z določitvijo prispevkov niso bili zadovoljni, tako so še manj zadovoljni z razdelitvijo podpor. To pa zaradi tega, ker prevladuje v nekaterih krogih popolnoma napačno mnenje, da se morajo porabiti sredstva tega fonda v prvi vrsti za okraje, kjer se nabero, ne pa tudi za okraje, ki malo ali nič ne prispevajo vanj. Ta očitek meri v prvi vrsti na kmetske okraje, ki so bili tudi deležni podpor, čeprav ne prispevajo toliko v fond kakor industrijski okraji. Tako smo brali n. pr. v »Delavski politiki« dopis iz jeseniškega okraja, kjer se pisec pritožuje nad skromno podporo za njegov okoliš, čeprav plača Kranjska industrijska družba velik znesek mesečno v fond ... Zgoraj smo že rekli, da je to naziranje V ponedeljek '22. t. m. se je pričelo v Zagrebu zborovanje zastopnikov v »Mali antanti« včlanjenih držav: Češkoslovaške, Rumunije in naše kraljevine. To zborovanje pada v politično jako živahno dobo, ko se pripravlja na vseh straneh nova ureditev Srednje Evrope zlasti v gospodarskem oziru. Pretekli teden se je mudil na Dunaju italijanski zastopnik Suvich (Šuvič), ki se je v skladu z mnenjem odgovornih državnikov Fran- Od druge strani pa poročajo: »Ko je vlak brzel mimo Stare vasi pri Vidmu, so zaslišali ljudje močan pok. Bilo je nekaj minut pred 6. uro. Takrat se je mudil v vagonu, kjer je nastala eksplozija, sprevodnik Pavlečič, ki je takoj potegnil zasilno zavoro in vlak ustavil. Komaj pa se je ustavil vlak, se je vnel plin in ves vagon je bil hipoma v plamenih. V gorečem vagonu se je nahajal tudi narodni poslanec g. Lovro Petovar. Ta je naglo skočil skozi okno. Padel je v cestni jarek in na srečo ostal nepoškodovan. • Kdo je zgorel, doslej še niso ugotovili; pravijo, da so zgoreli neki avstrijski državljan, neki Hrvat in 1 Slovenec, ki je imel sicer le vozovnico za tretji razred, a je po nesreči vstopil v drugi razred, kjer je doplačal razliko. Proga ni bila poškodovana in zato je mogel vlak nadaljevati svojo vožnjo. Na kraj nesreče so takoj prihiteli zastopniki oblasti, ki so uvedli najstrožjo preiskavo. krivo. Le poglejmo kar Kranjsko industrijsko družbo. Da je ta družba jako bogata in da je porabila milijone samo za nove investicije, je znano. Vprašati se pa moramo: Odkod pa ima ta družba svoje milijone? Jasno je, da od prodaje železa, ki ga izdeluje. Sedaj pa pride glavno vprašanje: Kdo pa to železo kupuje — kdo? Ali ga kupujejo mar samo kmetje in delavci itd. v jeseniškem okrožju, ali pa ga kupujejo kmetje itd. iz cele Dravske banovine? Milijonov, ki se stekajo v blagajno Kranjske industrijske družbe (in to velja tudi za druga slična podjetja), ne plačujejo le krajevni konzumenti, ampak cela banovina! Družba pač ta denar zbira in določen del nese na davkarijo, plačali so ga pa vsi konzumenti! Zato pa je čisto pravilno in v redu, da pride ta denar v korist ne le tistemu okraju, kjer se denar zbira, ampak vsem okrajem, iz katerih se ta denar nabira. Zato pa je bil tudi bednostni fond zamišljen ne le kot krajevna dobrodelna ustanova, ampak kot velika socialna ustanova za celo banovino! Je z bednostnim fondom prav podobno kakor je z bolniškim zavarovanjem, kjer marsikdo plačuje znatne prispevke leta in leta, ne da bi sam kaj nazaj dobil, ampak zato, da dobe potrebno pomoč tisti, ki jo potrebujejo! To je pomen socialnih ustanov in taka ustanova mora bednostni fond tudi ostati! cije in Anglije zavzel za ohranitev avstrijske neodvisnosti proti vsem poskusom hitlerjevcev, ki bi radi napravili Avstrijo za sestaven del Nemčije. Bodočnost Avstrije pa ni samo zadeva njenih sosedov in zato ni dvoma, da se je morala konferenca v Zagrebu dotakniti tudi tega vprašanja. Drugo važno vprašanje za vse tri zavezniške države je »balkanski pakt«, ki ga nameravajo v kratkem podpisati Turčija, Grčija, Rumu-nija in Jugoslavija. Ker sta pa poslednji dve dr- žavi ob enem članici »Male antante«, je na vsak način potrebno spraviti v sklad politiko »Male antante«, s politiko ostalih balkanskih držav, in sicer tako, da bo pristopila tej politiki lahko tudi Bolgarija. Za »Malo antanto« je bilo razmerje do sovjetske Rusije vedno jako važno, a še bolj važno je sedaj, odkar so sovjeti sklenili pogodbe o nenapadanju s Poljsko, Turčijo in z Rumunijo. Največjega pomena pa je ureditev medsebojnih gospodarskih odnošajev med državami »Male antante«, kajti nobena, sicer še tako dobro mišljena politika nima trajne veljave brez trdne in solidne gospodarske podlage. Našteli smo le najvažnejše točke, s katerimi se je bavila konferenca v Zagrebu in v Beogradu, a že te kažejo dovolj, da živimo v politično jako razgibani dobi, čeprav na zunaj še niso posebno vidni znaki te razgibanosti. Gospodarska konferenca v Pragi Pred sestankom odgovornih državnikov Male antante v Zagrebu pa je zborovala v Pragi gospodarska konferenca držav Male antante, ki je imela nalogo proučiti vse možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja med tremi zaveznicami. Ta konferenca je ugotovila lepo število točk, kjer se bo dalo doseči sodelovanje. Toda najvažnejše vprašanje, namreč izmenjava blaga, je ostalo še precej odprto. Za enkrat je dosežen le ta uspeh, da bosta Jugoslavija in Rumunija lahko uvažali na češko nekaj več poljedelskih proizvodov kot doslej, zato pa bodo Čehi tudi k nam lahko uvozili nekaj več industrijskega blaga. Ta začetek je sicer skromen, vendar pa pomemben, ker nam kaže pot do izboljšanja našega gospodarstva v bodočnosti. * Borba za Avstrijo Pretekli teden se je mudil na Dunaju italijanski državni podtajnik Suvich, ki je imel nalogo, da pridobi Avstrijo za italijanske politične in gospodarske načrte v Srednji Evropi in s tem tudi na Balkanu. Izjava, ki jo je dal italijanski državnik o pomenu svojega obiska na Dunaju, pravi, da Italija, Francija in Anglija ne bodo dopustile, da bi izgubila Avstrija svojo neodvisnost, ker smatrajo »avstrijsko vprašanje« za mednarodno. Dalje govori izjava o »iskrenem prijateljstvu« Italije do Avstrije, zlasti v gospodarskem pogledu in obeta Avstriji vsako pomoč in podporo Italije. Ta podpora naj bi dobila svoj viden izraz v proglasitvi Trsta za svobodno pristanišče za Avstrijo. Italijanski obisk na Dunaju je pokazal znova, da se Italija z vso silo trudi pridobiti Avstrijo za sebe in za svojo politiko. Avstrija naj bi se pridružila politično Ogrski pod zaščito Italije. S tem pa bi bile tudi v »Mali antanti« včlanjene države prisiljene odločiti se ali za ta načrt ali pa proti njim postaviti drug načrt za preureditev Srednje Evrope, ki bi imel za Avstrijo in za Ogrsko vsaj take koristi kot jih obeta italijanski. * Zopet prevrat na otoku Kubi Na otoku Kubi, kjer pridelujejo ogromne količine sladkorja iz sladkornega trsa, so nezadovoljni domačini pregnali komaj na oblast došlega predsednika San Martina in izvolili za novega predsednika dosedanjega ministra za kmetijstvo Carlosa Heryosa. Večni nemiri na Kubi imajo svoj vzrok v sporih med domačini in med ameriškimi kapitalisti. ki imajo vso sladkorno industrijo v svojih rokah. M-po&aba bednoslme^a fonda Konferenca Male antante v UZag&ebu. Zaščitenim dolžnikom <« kmetom l Podpisane osrednje organizacije denarnih zavodov pozivajo vse one kmete, ki so zadolženi pri denarnih zavodih in mislijo, da imajo pravico do zaščite po uredbi o zaščiti kmeta z dne 22. novembra 1938, da do konca Januarja t. 1. predlože svojim denarnim zavodom dokaz, da so zaščiteni. To je potrebno zaradi tega, ker morajo denarni zavodi z dnem 23. novembra 1933 zaključiti račune zaščitenih kmetov in jih od tega dne dalje voditi po določilih uredbe. Seveda velja ta poziv samo za one dolžnike-kmete, ki tega niso že uredili s svojimi denarnimi zavodi. Dokler prizadeti dolžniki ne dokažejo denarnim zavodom pravice do zaščite, jim ne morejo zavodi nuditi ugodnosti po uredbi. Dokazi o pravici do zaščite morajo biti verodostojni in resnični. Neresnične podatke lahko smatrajo denarni zavodi za poskus prevare, ki je kaznjiv. Po določilih uredbe morajo dolžniki predložiti denarnim zavodom dokaze, da so ob času zadolžitve: 1. sami ali s člani svoje rodbine obdelovali zemljo, 2. da njihova posestva tedaj niso presegala 75 ha orne zemlje (njiv, travnikov, vrtov, vinogradov, torej brez gozdov, pašnikov, ribnikov, kamnolomov), 3. da je bila tedaj njihova davčna podlaga ali katastralni čisti donos za odmero zemljarine, in v okolici mest in tigov poleg tega tudi podlaga za odmero zgra-darine, v kolikor ta ni presegla Din 10.000-—, višja kakor pa podlaga za odmero drugih neposrednih davkov (pridobnine, rentnine, uslužben- 'Veliko mlekavsko zborovanje v "Bohinju Zaščitnika živine Sv. Antona 17. t. m. so proslavili naši Bohinjci na posebno slovesen način. Zveza mlekarskih zadrug je sklicala javno zborovanje v Prosvetnem domu v Bohinjski Bistrici, ki so ga kmetovalci napolnili. Na zborovanje sta prišla iz Ljubljane tudi gg. ing. Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka in ing. Božič, direktor šumske direkcije. Po pozdravu g. Mavriča, župana, je bil izvoljen predsednikom shoda g. Rozman Jakob, načelnik mlekarske centrale v Bohinjski Bistrici, ki je vodil 4urno zborovanje. Načelnik g. ing. Zidanšek je pozdravil zbo-rovalce v banovem imenu, g. Pavlica Franjo, mlekarski strokovnjak iz kr. banske uprave pa je podal referat o mlekarskem zadruž- Kmetijska %$i?osveta v či?nomstelj-r &kem ®i?ezM. Dasi je črnomeljski srez majhen po obsegu m prebivalstvo vsled kraške zemlje ubožpo, vendar se tudi letos marljivo nadaljuje s pospeševanjem kmetijske prosvete. V Črnomlju je bila v začetku meseca otvor-jena kmetijsko-gospodinjska šola pod izkušenim vodstvom učiteljice gdč. Josipine Primožičeve. Šolo obiskuje 12 deklet iz okolice. Enaki šoli delujeta v Dobličah in Dragatušu, ki jih požrtvovalno vodita tamkajšnji šolski upraviteljici. Razen tega je bil 7. januarja svečano otvorjen v Dragatušu še zimsko-kmetijski tečaj, dne 11. januarja pa v Dobličah. Na obeh zimsko-kmetij-skih tečajih sodelujejo predavatelji vladni svetnik, sreski načelnik g. D. Trstenjak, sreski komisar g. Vojislav Skrt, sreski živinorejski referent g. Franc Herkovič in sreski kmetijski referent g. Emeran Stoklas kot voditelj tečajev. Zim-sko-kmetijskih tečajev v navedenih krajih še ni bilo ter je zanimanje proti pričakovanju izredno dobro. Koliko je bilo v zadnjih letih zamujenega in kako zelo potrebno je na deželi kmetijsko-prosvetno delo, nam pokazuje naravnost izredno I skega davka). Isto velja tudi za posestva malo-I letnih, za kmetiške zapuščine in za take kmete, ki radi bolezni ali drugih neuklonljivih vzrokov niso mogli sami obdelovati zemlje. Najemniki posestev morajo dokazati, da so se v času zadolžitve kot najemniki pečali s kmetijstvom kot glavnim poklicem in da niso plačevali nobenega davka, razen morda uslužben-skega. Bajtarji, sezonski delavci in podobni morajo dokazati, da so imeli značaj kmeta, t. j. da so živeli na svoji domačiji in obdelovali zemljo, torej da so se pečali s kakšnim drugim poslom le kot s postranskim zaslužkom. Uredba sicer določa, da izda gori omenjene dokaze županstva, vendar navadno potrdilo županstva ne zadostuje, ker ne nudi dokaza, saj dokaznih pripomočkov županstva v večini slučajev sama nimajo. Zato naj dolžniki preskrbe pri davčnih upravah številčne podatke o davčni podlagi za davke, ki so jih plačevali ob času zadolžitve ali pri sodiščih zemljeknjižne podatke in jih predlože denarnim zavodom osebno ali po pošti. Točne podatke županstva morajo torej predložiti poglavitno le oni, ki so se poleg kmetijstva bavili še s kakim drugim poslom. Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, Zadružna Zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini. ništvu. Sledili so nadalje govori župana in načelnika sreskega kmetijskega odbora g. Ažmana iz Lesc, g. Novaka iz Nakla, kot načelnika Gorenjskih mlekarn in okrajne zadruge v Kranju, g. Rozmana iz Bitnja, g. ing. Vovka iz Bleda, šumskega direktorja g. Božiča, in g. ing. Rožeta od Zveze slovenskih zadrug. Na zborovanju je bila podana prav krepka resolucija, ki bo poslana javni upravi, poslancem Dravske banovine in pristojnim ministrstvom. Po zborovanju je predaval g. Pavlica o Danski s prikazanjem lepih skioptičnih slik. Nekdaj tako živahni Bohinj, ki je prav za prav v zadnjem času dremal, se zopet oživlja. zanimanje kmečkega prebivalstva v viniški občini. V tej občini deluje agilno društvo Sokola, a banovinski tromesečni gospodinjski tečaj je takoj po zaključku otvorjen že drugič in izgleda, da se bo moral otvoriti še v tretje! Voditeljica tečaja, ga. Franja Golmajer-Sušnikova s pomočjo učiteljice gdč. Rožnikove, nam bodeta v kratkem času vzgojili v Belikrajini številno generacijo dobrih kmečkih gospodinj! Za tem imamo na Vinici in v Sinjem vrhu (vse v viniški občini!) še dve popolni kmetsko-nadaljevalni šoli, kateri delujeta zelo živahno. Eno od teh vodi šolski upravitelj g. Miroslav Čekada, drugo pa šolski upravitelj g. Rudolf Kavčič z učiteljem-sadjarjem g. VI. Kravosom. Ostale šole v srezu tudi nočejo zaostajati, ter se pripravlja otvoritev deloma popolnih, deloma nepopolnih kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalnih šol vobče na vseh šolah črnomeljskega sreza. Kr. banska uprava podpira navedene kme-tijsko-prosvetne ustanove moralno in gmotno, ter je med drugim že odobrila pred kratkim ustanovljeni kmetijski odbor učiteljskega društva za črnomeljski srez. Potom po enotnih smernicah organiziranega, intenzivnega delova-nja navedenega kmetijskega odbora učiteljskega društva se bo kmetijsko-prosvetno delo na deželi brez dvoma tako razmahnilo in vsestransko poglobilo, da se bodo tekom nekoliko let dosegli zadovoljivi uspehi! Prebivalstvo samo pričakuje upravičeno, da se bodo redki otočki kmetijsko-prosvetnega dela v srezu razširili in stopili v nepretrgano celoto ob stalnem sodelovanju vsega učiteljstva. Tozadevno je storjeno že mnogo od strani požrtvovalnih učiteljev-poedin-cev, kateri že leta in leta požrtvovalno in z veliko ljubeznijo do kmečke grude in vasi pospešujejo kmetijsko-prosvetno delo. Neobhodno potrebno pa je, da zagrabi za delo z enakim ela-nom še ostala večina učiteljstva, s čimer se bo gospodarsko in kulturno dvignilo nešteto krajev in vasic, ki se danes z ozirom na kmetijsko pro-sveto nahajajo malone še v popolni temi. — In hoc signo... E. S. Strahovit potres v Indiji V pokrajini Bengaliji v vzhodni Indiji je napravil strahovit potres ogromno škodo. To so ugotovili letalci, ki so preleteli in fotografirali vse porušeno ozemlje. Mesto Musavarpur, ki je štelo nad 30.000 prebivalcev, je popolnoma razdejano in pod razvalinami leže na stotine mrtvih. Vse ceste so porušene, drevje je polomljeno, na polju pa leži na tisoče mrtvih živali. Zemlja se je na mnogih krajih odprla, iz razpok pa se vali gost dim. Po najnovejših poročilih je zahteval potres nad 10.000 človeških življenj. Po najnovejših poročilih pa se potres še ni polegel, ampak se sunki še vedno ponavljajo. Težko prizadeta je vsa pokrajina Benares, ki leži ob vznožju visokega hribovja Himalaje ob reki Ganges. Po hudih naporih se je nekaterim reševalnim ekspedicijam posrečilo priti v opustošene kraje. Po poročilih teh ekspedicij je položaj v potresnem ozemlju strašen. Mesta, ki so imela po 40.000 prebivalcev, leže v ruševinah, življenja pa ni nikjer več nobenega. Po nekaterih prej obljudenih krajih pa še ruševin ni videti, ker se je vse vdrlo v zemljo. Še hujše pa divja voda, ki se je začela iz potresnih odprtin razlivati po ravnini, in po »sveti« reki Ganges plava na tisoče človeških in živalskih trupel... * Burni prizori v francoskem parlamentu Silno ogorčenje, ki so ga izzvale v francoski javnosti sleparije velikega pustolovca Staviskega, se še ni poleglo, ampak izziva vedno nove napade javnosti na one, ki jih narod obtožuje, da s svojim nedovoljenim molkom sleparije ne le niso preprečili, ampak so jih celo podpirali. Ogorčenju se tudi francoski parlament ni mogel odtegniti, tem manj, ker so časopisi in opozicionalni poslanci obtoževali celo aktivne ministre, da so bili s Staviskim y nedovoljenih zvezah. Na eni zadnjih sej je sicer predsednik vlade vse te očitke odločno zavrnil, toda opozicija se ni dala ugnati. Poslanec Henriot je na zadnji seji vlado znova napadel in je dva ministra imenoval celo z imeni kot sokrivca. Ta trditev je izzvala v zbornici strahovit vihar, da je prišlo med posameznimi skupinami poslancev celo do dejanskih spopadov. Iz tega dogodka se vidi, da se je tudi sicer zelo potrpežljiva francoska javnost naveličala mirno prenašati razne »afere« in da zahteva korenito iztrebitev takih izrastkov iz javnega življenja. Pristopajte h Kmetijski Matici. Znameniti Amerikanci V Ameriki, zlasti v Zedinjenih državah, Je marsikaj drugače kakor pri nas. Ta razlika pa vi le ; posledica čisto drugačnih zemljepisnih, podnebnih ia drugačnih naravnih razmer kakor so pri nas, ampak je tudi posledica svojevrstnih osebnih značajev onih mož, ki odločujejo v javnem življenju. Najmogočnejši, čeprav ne najbogatejši, mož t Zedinjenih državah je predsednik Roosevelt. Za njegovo oblast ga lahko zavida vsak evropski vladar, čeprav je Roosevelt le »predsednik«. Njegova beseda je merodajna v vsakem ©žiru in če slišijo ljudje v predsednikovi palači drdranje stola, 8 katerim se vozi na pol hromi predsg^nikrskpai vedno na stežaj odprta vrata Iz 9obe^V'^ob(J, -Se vse' trese... Najrajši pa sedi to mogočni mož pri svojih zbirkah pisemskih znamk. • ; » . r^- Prvi. svetovalec predsednika Roosevelta je general Johnaon, gospodarski diktator Zedinjenih držav. Ta mož jako rad zabava svoje znance z najnovejšimi smešnicami in v restavraciji prav rad vrže nlklast novec v zrak, da potem odloči »glava« aii »orel«, kdo bo plačal večerjo... Najbolj ga pa veseli, če more razjeziti svojega tovariša v vladi Mac Carla, ki ga ne imenuje drugače kakor »največjega skopuha sveta«. »Največji umazanec in skopuh« Mac Carl, ki sedi v svojem finančnem uradu že 13 let, je vedno prav priprosto oblečen in slovi najbolj po tem, da je prekrižal že marsikak račun. Tako je nekoč hotel nakazati minister za mornarico'neki tvrdki 12 dolarjev za venec pri nekem pogrebu, ki je bil prirejen na državne stroške: Minister Mac Carl je ta račun »prekrižal«. Pri neki drugi priliki je ozmerjal nekega drugega min. z »zapravljivcem«, ker je dal fantu, ki mu je prinesel njegov kovčeg aa kolodvor, cfelih 25 centov (krajcarjev) napitnine. Pri neki vožnji po železnici je plačal nekoč 65 centov preveč in zželezniško družbo se je nato kregal cele mesece na povračilo te »ogromne« vsote. Neki minister je zahteval denar za uniformo svojega šoferja. »Sam naj mu jo kupi«, je zapisal CarJ ha prošnjo. Uradu je pa ta mogočni mož v najmanjši uradni sobi v celem Washingtonu — da je res mogočen, se vidi iz tega, ker gre skozi njegove roke vsaka nakaznica na državno blagajno, od 1 centa pa do milijard dolarjev. Za ameriške davkoplačevalce pa je jako neprijetna oseba minister za državni proračun Douglas". Ta bi davkoplačevalce odri do kosti s kožo in z mesom vred. On se bavi privatno s kurjerejo in obseva kokoši z elektriko, samo da nanesejo več jajc, čeprav kokoši zaradi elektrike prav kmalu poginejo. Takšni so možje, ki odločujejo danes o usodi Zedinjenih drŽav. Ko p*e&ftta3 Kmetski list, daj ga ptečHali tudi sosedu in mu priporočaj, da st ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo SO dinarjev. KMETSKI LIST_ MlczcZzzzcz * Pros vet no - organizatorični tečaj Zveza kmetskih fantov in deklet priredi od 5. do vključno 13. februarja t. 1. fantovski prosvetno-organizatorični tečaj v Ljubljani. V tečaj se bodo sprejemali člani Društev kmetskih fantov in deklet, stari najmanj 18 let, ki se z uspehom udejstvujejo pri društvenem delu, oziroma, ki kažejo zmisel za kmetsko organizacijo. V tečaj se bo sprejelo do 50 tovarišev. Vsako društvo ima pravico prijaviti 1 ali 2 člana. Prednost pri sprejemu imajo društva, katera še dosedaj niso poslala nobenega člana v prejšnje tečaje. Ako bo dovolj prostora, se bosta sprejela tudi 2 člana od enega in istega društva. Udeležence tečaja morajo prijaviti društva po prijavnicah, katere so prejela in priložiti lastnoročno pisane prošnje tovari-šev-tečajnikov z navedbo rojstnega datuma, šolske izobrazbe in dosedanjega javnega udejstvovanja. Hrano in stanovanje preskrbi Zveza sama. Vozne stroške nosijo tečajniki sami, oziroma njihova društva. Prijave za prosvetno-organizatorični tečaj sprejemamo do ponedeljka 29. januarja 1934. Na poznejše prijave se ne bomo mogli ozirati. Vse tovariše, ki bodo sprejeti v tečaj, bomo pravočasno obvestili in tudi navedli ostale podrobnosti. Pazite tudi na event. sporočila o tečaju v Kmetskem listu. Tečajniki morajo biti v Ljubljani v ponedeljek 5. februarja t. 1. in se zglasiti v pisarni Zveze kmetskih fantov in deklet, Tavčarjeva ulica št. 1 do 12. ure dopoldne. Popoldne istega dne bo pa otvoritev tečaja. Učni načrt tečaja bo obsegal predavanja iz organizacije, društvenega poslovanja, kmetskega športa, narodnega gospodarstva, kmetijstva, zadružništva, higijene, prava in o drugih vprašanjih kmetskega pokreta. Predavali bodo naši najboljši strokovnjaki in javni delavci. Poleg tega si bodo tečajniki ogledali razne kulturne in gospodarske zavode in ustanove, tovarne, posetili gledališče itd. Kinopredstave bomo predvajali z lastnim aparatom. Vsa tovariška društva prosimo, da takoj skličejo seje, oziroma sestanke, na katerih naj določijo sposobne tovariše, ki imajo res voljo do izpopolnitve, oziroma izobrazbe, katero bo nudil tečaj in da bodo s pridobljenim znanjem pozneje koristili lastni organizaciji. Društva prevzemajo v tem oziru za svoje člane polno odgovornost. Tečaj je zelo važen za naše društvene delavce, kajti namenjen je izrečno njim. Ce hočemo imeti dobro vodstvo organizacije, si moramo ljudi vzgojiti in izobraziti. Ravnajte se točno po navodilih okrožnice in se zavedajte svoje odgovornosti! Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. * Smučarska tekma za prvenstvo Zveze kmetskih fantov in deklet »Zveza kmetskih fantov in deklet« priredi v nedeljo dno 4. februarja na Blokah veliko smučarsko tekmo za prehodni pokal in prvenstvo. Pravico tekmovanja imajo vsi člani »Društva kmetskih fantov in deklet«. Odhod članov tekmovalcev je v soboto dne 3. februarja okoli 3. ure pop. iz Vel. Lašč, odkoder je brezplačen prevoz s samni na Bloke, pravtako je brezplačna pre-nočmina na Blokah. Posamezna društva naj pri- javijo 9voje tekmovalce Zvozi kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 1, najkasneje do dne 1. februarja. Zveza kmetskih fantov in deklet. * Središče ob Dravi. Naše društvo kmetskih fantov in deklet v zimskem času prav pridno deluje in napreduje. Priredilo je več lepo uspelih predavanj, od katerih naj omenimo predavanje o svinjereji in pravilnem krmljenju svinj, o silosih in kokošoreji. Obakrat je predaval sreski kmet. referent g. Zoreič. Naš domačin inž. g. Vajda pa je imel zanimivo predavanje o elektriki. Sličnih predavanj bi bilo želeti še več, zato upamo in pričakujemo, da gospoda predavatelja prideta še med nas. V nedeljo, dne 14. januarja pa se je postavil naš dramatski odsek z igro »Za staro pravdo«, katero priporočamo vsem kmetskim podeželskim odrom, igra, pri kateri je sodelovalo mnogo novincev, je bila podana nadvse pričakovanje dobro. Režija tov. Viktorja je bila naravnost odlična. Številna publika, ki je napolnila Sokolski dom, je bila vsestransko prav zadovoljna. Omenimo naj vloge, za katere se je občinstvo najbolj navduševalo: Tov. Škrjanec v vlogi Stelčiča, tov. Volmajerjeva kot Barbora, tov. Dogša kot Anka, prav posebno pa tov. Bizjakova kot ciganka, ki je s svojo uprav cigansko zgovornostjo vzbujala salve smeha. Tov. Pajek kot Pavle je bil dober v zadnjem dejanju, ravnotako tov. Prepelec. Tudi tov. Jurjaševic v vlogi popotnega človeka je bil zadovoljiv, dasi ravno mu ta vloga ni posebno »ležala«. Igro so izredno poživljale pristne hrvaške narodne noše, katere k tej predstavi spadajo. Ker se splošno občinstvo silno zanima za razvoj našega lepega pokreta, upamo, da ni bila to zadnja prireditev. Zato fantje in dekleta naprej! Veliki Osolnik. V nedeljo 14. t. m. se je vršil 1. redni občni zbor društva kmetskih fantov in deklet na Velikem Osolniku. Veliko hišo tov. Gerbasa je napolnilo domače članstvo in gosti sosednih bratskih društev. Navzočna sta bila tudi tov. dr. Novak in tov. Gerželj. Prisostvoval je zborovanju tudi g. župan občine Velike Lašče Hočevar. Tov. predsednik je otvoril občni zbor, nakar so podali izčrpna poročila tajnik, blagajnik in knjižničar, iz katerih posnemamo, da ima društvo že 29 članov in da je imelo v pretečenem letu dve prireditvi in eno predavanje. V novi odbor je bilo izvoljenih 12 fantov in mož, kateri bodo izvedli delovni program, ki s. ga je društvo zastavilo za tekoče '.eto. Navzo-čni zvezni delegat tov. dr. Novak nain je podal poročilo o svetovnem gospodarstvu z ozirom nr kmetski živelj. Priporočal je, naj se opri-memo zadružnega življenja, ki bo edini spas za našega kmeta. G. župan pa je nam obljubil, da bo šel mlademu in agilnemu društvu vsestransko na roko. V tekočem letu bo društvo priredilo dne 10. junija tekmo koscev na Vel. Osolniku. — Iz vseh poročil smo razvideli, ta so temelji društva že položeni, treba bo le le nesebičnega dela za prospeh vasi. V zadovoljstvu so se zborovalci razšli s trdnim prepričanjem, da bodo stremljenja mladega društva z vsemi močmi podprli, ker s tem bodo koristili miadini in jo prepeljali v boljšo bodočnost. — Zdravo! Tepanje pri Konjicah. Za našo vas in njeno okolico je bila pretečena nedelja zelo pomembna. Prvič se je vršil sestanek kmetskih fantov in deklet, ki so docela napolnili prijazno kmetsko sobo tov. Rankla. O pomenu mladinske organizacije in o važnosti vzgoje in izobrazbe sta govorila predsednik Zveze tov. Kronovšek in sreski kmet. referent tov. Nemec. Navzoči so bili prav zadovoljni z izčrpnimi poročili govornikov. Nato se je prešlo na volitev odbora in so bili izvoljeni: Franc Pučnik, Tepanje, predsednik, Franc Pučnik, Pobreže, podpredsednik; odborniki: SJava Senica, učiteljica. Tepanje. Justina Rankl, Pobreže, Adela Pučnik, Tepanje, Av- gust Rebernak, Tepanje, Anton Hlaster, Do-briška vas, Franc Pliberšek, Grušovje, Beti Hlaster, Dobriška vas. Nadzornika: Franc Marguč, Tepanje in Avgust Pučnik, Pobreže. Po volitvah smo se prav po domače pogovorili o bodočem delu in določili članarino. Predsednik društva .tov. Pučnik se je zahvalil vsem za obisk in pozval vse fante in dekleta k pridnemu sodelovanju. Sv. Bolfenk pri Središču. Naše domače društvo kmetskih fantov in deklet priredi na Svečnico, dne 2. februarja t. 1. ob 14-30 uri v šoli dve razvedrila in smeha polni burki »Prvi ples« in »Pogodba«. Vse fante in dekleta iz bližnje in daljne okolice vabimo k številni udeležbi. Malenkostna vstopnina se bo pobirala v korist društvene knjižnice. Na svidenje. Veliki Osolnik. Prvi redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet se je vršil v nedeljo, dne 14. januarja t. 1. Zvezo je zastopal tov. dr. Novak, ki je govoril o delu naših društev. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bil razviden zelo lep napredek društva v vseh ozirih. Potrudili se bomo, da bo tudi v tekočem letu tako. V odbor so bili izvoljeni večinoma dosedanji člani. V mesecu juniju nameravamo prirediti tekmo koscev v večjem obsegu in tudi v drugih ozirih bomo gledali na aktivno delovanje društva. Skaručna. V nedeljo 14. januarja smo pri nas ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet. Prečitala so se pravila in pogovorili smo se med sabo, kakšen pomen imajo naše mladinske organizacije. Naši fantje in dekleta bodo imeli sedaj najlepšo priliko za javno udejstvovanje. K društvu je pristopilo čez 30 fantov in deklet. V pripravljalni odbor smo izvolili naslednje tovariše in tovarišice: Alojz Podgoršek, predsednik, Mici Po-laček, podpredsednica, Matevž Bohinc, tajnik, Andrej Pustovrh, blagajnik; odborniki: Alojz Drešar, Franc Polaček, Matevž Pustovrh, Ludvik Kosec, Kati Jeras in Manica Osel; nadzornika: Andrej Podgoršek in Mirko Vode. Sedaj se bomo začeli vaditi igro, katera se bo uprizorila po možnosti na pustno nedeljo. Dravlje. Za predpustno zabavo dne 14. t. m. je mlado Društvo kmetskih fantov in deklet v Dravljah priredilo zabavni večer s kmetsko večerjo. Skrbno pripravljena obilna večerja — pečen krompir, črn kruh in bobi (krofi) — ter v narodno-kmetskih barvah okrašeni prijazni prostori gostilne tov. Ku-novarja, je pričalo, da so se tovarišice in tovariši skrbno pripravili za številno družino. V pristni domačnosti podana večerja kmetskega življa je na številne člane te družine naj blagodejne je vplivala, kar je bilo videti na veselem razpoloženju. Tej svojevrstni prireditvi je pevski odsek vaške gasilske čete v lepo podanih narodnih pesmih dodal krono intimnosti, številno je bilo zastopano tudi tov. društvo iz št. Vida, med njimi nar. poslanec tov. Koman. Dalje Nar. čitalnica iz Dravelj, Sokol, Vodnikovo društvo in Gasilska četa iz Zg. šiške ter mnogo mnogo domačih prijateljev. Prireditev je potekla v pravem pomenu besede — družabnega večera. Tovarišice in tovariši se tem potom kar najlepše zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je prireditev tako v moralnem kakor tudi gmotnem oziru dobro uspela. Beričevo. Občni zbor tukajšnjega društva kmetskih fantov in deklet se je vršil v nedeljo 14. jan. v Kmetskem domu. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da je odbor v preteklem letu vestno vršil poverjeno mu nalogo. Saj je bilo v preteklem letu izvršenega veliko dela, in sicer z zgraditvijo lastnega doma, v katerem se je vršilo že več prireditev, vrše se redni tedenski sestanki in drugo. Pod okriljem društva se vr- ši sedaj trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je priredila banska uprava pod vodstvom ge. Odlaskove in gdč. Turnškove. Tečaj obiskuje 18 deklet. Zaključek tečaja bo začetkom marca z razstavo. Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: Avsec Alojz predsednik, Grad Ivan ml. podpredsednik, Alojz Šimenc tajnik, Josip Kralj blagajnik, odborniki: Majdič Anton, Gostinčar Franc, Šimenc Minka, Grad Fanči, Velepec Angela, Grad Ivan, Ložar Franc in Uštinc Ivan. Nadzorni odbor: špenko Fortunat in Jože Grad. V nedeljo 28. januarja priredi društvo igro »Ma-riša«, igra s petjem v petih dejanjih. Priče-tek ob pol 4. uri pop. Vabljeni vsi prijatelji društva, da čim številneje posetijo to prireditev. Leskovec pri Krškem. Redni občni vzbor Društva kmetskih fantov in deklet v Leskov-cu se bo vršil v nedeljo, dne 28. januarja t. 1. v prostorih tukajšnje stare šole. Vabimo tudi starejše k udeležbi! Orla vas. Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet vprizori v nedeljo, dne 4. februarja t. 1. našo znano zgodovinsko igro »Za staro pravdo!« Več bomo poročali prihodnjič. št. jernej. V nedeljo, dne 14. t. m. so sklenili nekateri naši zavedni možje ustanoviti dve zadrugi in sicer pašniško ter vodno zadrugo. Vodna zadruga naj prične z nujno potrebnim osuševanjem močvirnatega ozemlja, ki leži ob obeh straneh Krke. če bi se enkrat to ozemlje osušilo, bi se pridelek na travnikih neizmerno zboljšal, a tudi povečal, živinoreja je v glavnem odvisna od osušitve zamočvirjenih travnikov. Na nekaterih mestih bo potrebno regulirati tudi strugo Krke., Vodna zadruga bo najprej izdelala osuševalne načrte in proračun, nakar bo mogoče pričeti z osuševalnimi deli. Kresnice. Preteklo nedeljo se je vršil v Ribčah ustanovni občni zbor občinske organizacije JNS za občino Kresnice. Zbralo se je toliko ljudi, kakor še nikoli. Zborovanje je vodil župan g. Kokalj. Narodni posl. Milan Mravlje pa je v obširnem govoru poročal o vseh važnih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo celo državo, posebno pa še našo Slovenijo. Dotaknil se je tudi onih perečih vprašanj, ki tarejo našo občino in občane, to je vprašanje šol in jevniške postaje. Ta vprašanja je treba rešiti. Rešiti se jih more le z složnim delom vseh občanov, združenih v občinski organizaciji JNS. Z odobravanjem so sledili zborovalci poslančev govor in ob koncu soglasno izvolili odbor občinske organizacije. Loke pri Zagorju. Naša krajevna JNS je imela preteklo nedeljo redni letni občni zbor, katerega so se udeležili tudi naš narodni poslanec Milan Mravlje, banovinski svetnik g. Gvido Birolla in g. dr. Marijan Zaje. Po izčrpnem poročilu odbornikov so govorili še vsi odposlanci. Sreskemu poslancu Mravljetu je občni zbor izrazil zahvalnost za njegovo delo in izglasoval popolno zaupanje. V odbor so bili izvoljeni ponovno vsi stari odborniki. Stična. Dne 4. februarja bo v Sokolskem domu v Ivančni gorici otvoritev kmetijskega gospodarskega tečaja. Po Sporočilu sreskega načel-stva v Litiji, bo trajal tečaj od 4. februarja do vključno 26. februarja. Predavanja bodo vsako nedeljo in vsak ponedeljek od 14. do 18. ure. Torej se bo tečaj faktično vršil 8 dni ali 32 ur, in bo vsebina predavanj kmetijskega, vrtnarskega, živinorejskega značaja itd. Ker so podobni kmetijski tečaji velikega pomena za naše kmetovalce, pričakujejo prireditelji številne udeležbe. Dvotedenski kmetijski tečaj v1 R Tržiču. V lepi gorenjski vasi Križe pri Tržiču se bo vršil od 6. do 18. februarja 1934. dvoteden« ' ^ ski kmetijski tečaj. Tečaj priredi sresko načeW stvo v Kranju po nalogu kraljevske ban; upra* . ve. Slovesna otvoritev tečaja bo 6. februarja vob»! -s^st 2. uri popoldne v stari šoli v Križali, Pfedava*taist? nja bodo vsak dan od 2. ure popoUdjie da večera. at« želimo obilo uspeha. i n i. ul < ■< in Sli 1 & fc? M Uradno poročajo iz Beograda: «*« i^k^ct« »Zadnje dni se širijo glasovi o predsto ječilt političnih izpremembah in delajo nove kombinacije zlasti v zvezi z imenom prosvetnega mi« >: 3 nistra Radenka Stankoviča. Zaradi tega smo poi Mi oblaščeni izjaviti, da so vse vesti © novih poli- <« « tičnih kombinacijah in vesti v zvezi z imenom Stankoviča izmišljene in brez podlage. Minister Stankovič odločno demantira (zanika), da bi dal pobudo za te vesti ali da bi bil koga pooblastil, da v njegovem imenu govori s komurkoli ali da se pogaja o kakšni politični spremembi ali n7b 1.89 Angleži in naši purani. Preteklo so izvozili samo iz hrvatskega Zagorja okoli 150 tisoč puranov v Anglijo. Pazite na otroke! Te dni sta se v ljubljanski okolici poparila dva otroka, 71etni fantek in 31etno dekletce; oba sta z ognjišča prevrnila na sebe posode z vrelo tekočino« Oba so prepeljali v bolnišnico. Zopet ponarejeni kovanci. V neki prodajalni v Moravčah se je posrečilo neki ženski večje postave spraviti v promet 50-dinarski kovanec, ki je bil ponarejen. Proračun mestne občine ljubljanske za 1. 1934. znaša 47 milijonov dinarjev, > Okoli 50.000 dinarjev bo prihranila i' mestna občina ljubljanska s teni, da bo zni-. žala plače onih mestnih uslužbencev, ki imajo nad 2000 Din mesečno, za 3 odstotke. Dva otroka sta zgorela v vasi Brolflarici pri Splitu delavcu Mateju Brodaričuf zgo-rela mu je hiša, iz katere otrok ni mogel več rešiti. - ■ Veliki snežni zameti na progi Beograd— A Zagreb so pretekli teden močno ovirali promet, tako da so vlaki vozili z večurniihi zamudami. Tudi na progi Zagreb—Split ni bilo dosti belje. Najhujše je divjal vihar v okolici Broda, kjer je polomil ali prevrnil nad 200 telegrafskih in telefonskih drogov. Tudi v okolici Karlovca je snežni metež napravil veliko škodo. Prvi jugoslovanski protituberkulozni kon- rsjšf* gres se bo vršil letos maja meseca. Kongres,,, se bo pričel v Brestovcu pri Zagrebu, nada-ljeval pa se bo v Ljubljani. Nj. Vel. kralj Aleksander je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XIV. Ljubljanskega mednarodnega vzorčnega velesejma od 30. maja do 10. junija 1934. in jesenskega mednarodnega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra 1934. Obsojena. Ljubljansko sodišče je obsodilo hlapca Antona Goriška, doma v Dobah pri Kostanjevici in hlapca Ahaca Nandeta iz Trbovelj zaradi uboja strojnega stavca Koc-murja (26. novembra 1. 1933.) na 4 leta, odnosno na 18 mesecev težke ječe. Bogat plen. V pisarno odvetnika v Za-ječaru Vešiča je med pravoslavnimi božičnimi prazniki vlomil odvetnikov šofer in odnesel skoro za 1 milijon dinarjev vrednosti, šoferja so izdali ukradeni cekini, ki so jih orožniki še našli pri njem. Brezposelni šoferji. Mestna občina celjska je odpovedala službo vsem nameščencem mestnega avtobusnega podjetja, ker podjetje ne nese. Ker je tudi znatno število lastnikov zasebnih avtomobilov te odpovedalo, izgledi za zaposlitev šoferjev niso najboljši. Dva nova davčna urada v Mariboru. Z dovoljenjem finančnega ministra bosta poslovala poslej v Mariboru 2 davčna urada; eden za mesto, drugi za okolico. Zaradi vloma v litijsko občinsko blagajno je dobil France Leban 4 leta, Jože Boštjan-čič pa 2 leti težke ječe. Najstarejši Beograjčan je bil Stojan Zla-tanovič, ki je te dni umrl. Dočakal je 92 let. Brzovlak je povozil v ponedeljek pri Borovnici 65-letno Nežo Pri steljaniu - <-vs o puško se je ponesrečil 16-lestni dijak SMiiec v Ptuju. Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljival Pazite na tovarniški znak! Nesreča v tvornici motvoza na Grosupljem. V tvornici motvoza na Grosupljem je eksplodiral gasilni aparat, žrtev eksplozije je postal Filip Marn, ki je vsled težkih poškodb umrl v ljubljanski bolnišnici. Nagla smrt. V Tržiču je nenadoma umrl vratar v tamošnji predilnici g. Jože Rus. Zadela ga je kap. Pojasnjen zločin. Poročali smo že, da so našli nedavno blizu Beograda ubitega zdravnika dr. Laziča. Sedaj so ugotovili, da sta ga ubila brata Draksin in žena enega od obeh bratov. Dr. Lazič je bil strog uradnik in je Draksinu večkrat zaplenil večje količine pokvarjenega mesa, da ga ta ni mogel prodajati v Beogradu. Odpuščeni rudarji. V rudniku Kreka so odpustili okrog 150 rudarjev. Divji petelin med kokošmi. Te dni se je pridružil na Babnem pri Celju domačim kokošim, ki so čepele pod kozolcem, divji petelin. Sestradana žival se je dala rada prijeti. Petelina so izročili lastniku lova. Velika dražba nepremičnin. Za 4. aprila je odrejena dražba nepremičnin Sladkogor-ske tvornice lepenke. Nepremičnine so cenjene na 37 in pol milijona dinarjev, vrednost pritiklin pa na 8 milijonov in 200.000 Din. Stavbe so cenjene na 16 milijonov Din. Glavni'upnik je Zadružna gospodarska banka, ki ima terjatev 12 milijonov dinarjev. Zet je ubil tasta. Preteklo sredo je v Veliki Lošini pri Kamniku zet ubil s sekiro svojega tasta Matevža Podbevška. Vzrok nesreče je družinski prepir, ki je nastal vselej, kadar je tast od zeta le prehudo terjal znesek 2000 dinarjev, ki ga je imel izgovorjenega kot letni užitek poleg drugih obveznosti. Nesrečni zet se je sam javil orožnikom. Splošno sočutje pa vzbujajo 4 maloletni otroci in njihova nesrečna mati, ki ne ve, kako bo mogla sama nasititi vse želodce. Okoli 60 trgovcev in obrtnikov je v Ljubljani po novem letu odpovedalo svoje obrate; med temi je tudi nekaj večjih tvidk. 25 let trdega a poštenega dela V vznožju severozapadne strani Šmarne gore stoji majhno a prijazno naselje Zavrh, kjer se je rodil triglavski župnik Jakob Aljaž. V tem naselju se nahaja večja kmetija, znana po vulgo imenu pri Matjažu. Pred 25 leti, 7. januarja 1909. leta, je vstopil na to kmetijo v službo kot pastir Robas Jakob. Vso to dolgo dobo je opravljal svojo trdo in znojno službo v splošno zadovoljstvo domačih. Med svetovno vojno, v katero je moral tudi njegov prvotni gospodar in iz katere se ni več vrnil, je zastavil vse svoje moči in modro ter vestno nadomeščal svojega go- spodarja na obsežni kmetiji, katera je še danes v vzor ostalim. S svojo žilavostjo, vztrajnostjo in poštenostjo je onemogočil propadanje kmetije med svetovno vojno in s tem dajal nad vse lep vzgled vestnosti in nesebičnosti. Kot vzor poštenjaka od nog do glave in zaveden državljan je vedno neustrašeno oddal na volišču svoj glas napredni kmetski listi. K njegovemu jubileju neumornega, poštenega in nesebičnega ter z znojem blagoslovljenega trdega dela mu iskreno častitamo in želimo, da bi praznoval še nadaljnje jubileje, ki bodo v ponos celi občini in v vzgled njemu enakim. Mladi rokovnjači. Na Senovem pri Raj-henburgu so prijeli 15 fantičev, ki so vsi mlajši kakor 14 let, ker so na prav rafiniran način kradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Tatovom je prišel na sled neki okradeni rudar. So pa ti otroci doma iz hiš, kjer ne morejo reči, da stradajo ... Kavcije je izvabljal neki brezposelni mehanik delavoljnim ljudem v okolici Kamnika. Izdajal se je za »zastopnika tovarne«, dokler ga niso na podlagi številnih prijav oškodovancev prijeli orožniki. fole lin toilce lepo rejene v teži od 800—1000 kg kupuje za izvoz „EKONOMrt, Ljubljana Kolodvorska ul. 7 Zaradi sleparij z vložnimi knjižicami so v Zagrebu zaprli nekega Vladimir j a šariča. Iz zapora je pobegnil nevaren pustolovec 351etni Rudolf Vodopivec. Mož velja za spretnega goljufa in za prebrisanega tatu, nastopa pa pod najrazličnejšimi imeni. Mož je srednje postave, rjavih las in zelenkastih oči. Električna žica je ubila konja posestniku Horvatu iz Dornave pri Ptuju, žica je bila vsled snežnega meteža pretrgana. Izšla je nova kuharska knjižica Dobra kupčija na meji se razvija na Pod-korenskem sedlu... Ker so pri nas živila znatno cenejša kakor v sosedni Avstriji, prihajajo Avstrijci kar v trumah preko meje, da si nakupijo najpotrebnejših stvari. Obsojeni bankirji. V Paračinu je dolgo poslovala »Paračinska banka«, last rodbine Popovičev. Ta banka je oškodovala vlagatelje za več kot 3 milijone dinarjev. Zaradi sle-parstva je sodišče obsodilo očeta Popoviča na 5 in pol leta, njegovega sina Vojislava na 4, drugega sina Branka pa na 1 leto ječe. Neusmiljen gospodar je spodil iz službe žensko, ki mu je garala 10 let. Dal ji ni ne plačila, ne poselske knjige, ženska se je hotela v svojem obupu vreči blizu Maribora pod vlak, pa so jo železničarji še rešili. Ti reveži so sami zbrali toliko denarja med seboj,' da je mogla ženska naprej do Prager-skega. če je to res, zasluži gospodar pač prav občutno kazen. Tat — samomorilec. V neko prodajalno tobaka v Mostah sta vlomila pretekli teden dva človeka, ki so ju pa orožniki kmalu zalotili. Eden izmed vlomilcev si je naglo odkritje svojega prestopka tako gnal k srcu, da je skočil v Završnico in utonil. Pošten sprevodnik. Sprevodnik cestne železnice v Beogradu Bogoljub Popovič je našel v vozu aktovko s 37.000 dinarji. Aktovko, ki je bila last narodnega poslanca g. Ale-ksiča, je sprevodnik izročil policiji, kjer je dobil tudi primerno nagrado. Pod vlak se je vrgel pretekli ponedeljek dijak medicinske fakultete na ljubljanskem vseučilišču David Belcer, doma s Poljskega. Pesnik Anton Hribar, župr.ik v Zalem logu nad Železniki, je slavil te dni svojo 701etnico. Zagoneten umor v Beogradu. V Beogradu so našli te dni truplo premožnega mesarja Petroviča obešeno. Zdravniška preiskava je dognala, da je imel Petrovič na glavi tudi več modrih lis. Ker pa so našli pri Petroviču še njegovo uro in precej denarja, sklepajo, da gre za umor iz osebnih razlogov. 58 ur je neprestano pisal strojni tehnik Fran j o Rak iz Maribora. Ta je napisal na eno stran dopisnice 328 vrst z 92.491 črkami in to brez povečevalnega stekla z navadnim peresom. Nov način plačevanja davkov, taks in trošarin. Davčni oddelek finačnega ministrstva je odredil, da se uvede po vsej državi plačevanje davkov, taks in trošarin potom čekovnega računa preko Poštne hranilnice in njenih podružnic. Finančne direkcije morajo v 24 urah določiti tri pooblaščence, ki bodo pri davčnih upravah razpolagala z imovino na čekovnem računu davčne uprave. Davčne uprave, ki same knjižijo in pobirajo neposredne davke, bodo zahtevale vsaj za del občin otvoritev čekovnega računa pri Poštni hranilnici, odnosno njenih podružnicah. Davčne uprave, ki sploh ne knjižijo in ne pobirajo davkov, ne bodo zahtevale otvoritve čekovnega računa, ker ostane način plačevanja davkov pri njih neizpremenjen. Važno za izvoznike jajc. Interesentje se obveščajo, da je nemška vlada dovolila Jugoslaviji za januar kontingent 1000 meterskih stotov svežih jajc vrste G in C. Vsi registrirani izvozniki jajc, ki reflektirajo na ta kontingent, naj pošljejo prijave uradu za kontrolo izvoza živine »Beograd, Ratnički dom« najkasneje do 21. t. m. za tisto količino jajc, ki jo imajo pripravljeno za januarski izvoz v Nemčijo, da bo mogal urad izdati potrebne dokumente za izvoz. za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov. Cena 10 Din. Naroča se pri B. R., Rožna dolina pri Ljub-Ijani, Cesta XVII, štev. 20. Vesti sveža Rudarji štrajkajo v Pensilvaniji v Zedinjenih državah. Štrajka okoli 50.000 rudarjev. Cenzuro za pisina iz Nemčije so uvedli na Češkem. Le še 20 milijonarjev, namreč takih, ki imajo po 1 milijon dolarjev dohodkov na leto, imajo danes Zedinjene države. Tako zatrjuje tamošnja davkarija in ta mora že vedeti. Leta 1929. je živelo v Zed. državah takih »stricev« še 513! Največje orgle na svetu imajo Angleži v Londonu v »Albert-hall«. Te ogrle so popravljali 6 let in je samo popravilo veljalo 28.000 funtov! Piščalk imajo te orgle nad 10.000. Največjo zeljnato glavo na svetu, ki tehta 22 funtov, je pridelal vrtnar Brandenburg v okolici mesta Durango v Ameriki. Obseg zeijna-te glave ineri 115 cm. Prva kuharska knjiga je izšla v rokopisu leta 1390. Sovjetsko letalstvo bodo izgradili in dopolnili Amerikanci. Najboljši ameriški letalci bodo izobraževali ruske letalce. Znameniti češki goslar Otokar Ševčik je te dni umrl v Pragi. Milijonsko premoženje je zapustil za številne javne ustanove. Eden največjih angleških listov, »Daily Mail«, ki ima milijonsko naklado, je začel zagovarjati fašizem. 1000 novih bojnih letal nameravajo zgraditi Japonci. Praga — velemesto. Po najnovejših podatkih šteje Praga že 900.000 prebivalcev; Čehi pričakujejo, da bo Praga v kratkem dosegla 1 milijon. Premog iz Poljske uvažajo že v Anglijo, čeprav je premoga v sami Angliji dovolj; poljski premog je seveda cenejši zaradi nizkih mezd rudarjev. Državno zborovanje nemških kmetov se je pričelo 20. t. m. v Weimaru. Nove vojne ladje je naročila Rusija v Franciji. 200 bombnih letal baje izdela Nemčija na mesec. Vsa letala so opremljena najmoderneje in štejejo skupno število nad 2000. To pove dovolj, kakšna bo prihodnja vojna. Rusija stopi v Društvo narodov. Po zatrdilu svetovnega časopisja je pripravljena Rusija, da vstopi pod gotovimi pogoji v Društvo narodov. Ker sta vohunila v prid neke sosednje države sta bila obsojena od državnega sodišča v Beogradu Karlo Cosulich na 10 let, Karla Cosu-lich pa na 1 leto ječe. 10.000 članov, ki pripadajo železni gardi v Rumuniji, je zaprtih v trdnjavi Ilavi, katera ima ječe 12 metrov pod zemljo. Število brezposelnih v Italiji znaša po zadnjih ugotovitvah 1 milijon 200 tisoč in je pričakovati, da se poveča. Trije slovenski rudarji so našli smrt v belgijskem rudniku Vaterchey. — Tam živi okrog 1500 slovenskih rudarjev. Zmaj v Škotskem jezeru V nekem izmed številnih jezer na škotskem živi baje zmaj, toda ne tak zmaj, kot ga poznamo iz pravljic z devetimi glavami, ampak gre tu baje za novo vrsto živali, ki jih znanost še ne pozna, pač pa vedo zelo mnogo o njih praviti mornarji, o tako zvani morski kači. In vendar je dozdevni zmaj napravil dokaj strahu. Ribiči se ne upajo na jezero, kmetje molijo in prosijo Boga, da bi jih osvobodil zmaja. Fotografi letajo okoli jezera, da bi ga fotografirali, novinarji konkurirajo med seboj, kdo bo točneje poročal in popisal zmaja v svojem časopisu. V svoja uredništva so poslali že fotografije, ki pa niso nič podobne zmaju, ampak kvečjemu kakemu hlodu, ki plava po jezeru. Neki duhovit pa obenem zloben novinar si je izmislil sledečo šalo. On pravi: Zmaj je doma v škotskem jezeru, torej je škotskega pokolenja in kot tak gotovo rad pije škotsko žganje wisky. Nastavil je na obrežje steklenico wi-skyja, da bi ga prišel zmaj pit, nakar bi ga fotografiral. Toda zmaja ni bilo, ni mu dišalo škotsko žganje. Ko je o tem javnost zvedela, je bila zelo razburjena nad tem novinarjem, češ, da se dela norca iz Škotov in iz znanosti. Zmaj sicer ne pije žganje, pač pa rad jč ovce, ker so na obrežju dobili ovčje kosti, ki naj bi jih baje požrl zmaj. Tudi njegove stopinje so zasledili. Skrbno so te stopinje poslali v London, da jih učenjaki preiščejo. Samo na sebi je možno, da so na svetu živali, ki jih znanost še ne pozna, posebno imamo malo pojma o živalih, ki prebivajo v globinah morja. Gotovo je na teh govoricah nekaj resnice. Z zmajem v škotskem jezeru se je pečal tudi angleški parlament in prav je imel neki delavski poslanec, ko je napravil medklic, naj se parlament raje peča z vprašanjem brezposelnosti, kot pa z zmajem. Več smeha in dobre volje! Dandanes se ljudje kaj neradi smejejo, ampak rajši tožijo nad »slabimi časi«. To pa ni dobro. Zdravniki so že zdavnaj ugotovili, da je smeh najboljše sredstvo za zdrava pljuča, ker se pri smehu pljuča silno globoko prezračijo. Tudi za delo je človek, ki se dobro in zadovoljno smeje, vse sposobnejši kakor obupan »cagovec«. Kdor je dobre volje, "eliko lažje prenaša razne težave in se nič ne ozira na to, kar je bilo, ampak gleda predse v bodočnost, kaj in kako bo. Kdor pa gleda naprej in ne nazaj, prijema za delo krepkeje. Ali poznate »vero« o »nesrečnem« petku? Ljudje pravijo: petek — slab začetek. To je res. Ali pa veste tudi, zakaj je to res? Zato, ker človek, ki na to verjame, začenja vsako delo na petek v prepričanju in v veri, da pojde slabo — in res gre slabo! Kdor je pa korajžen, zadovoljen in se dobrovoljno smeje, temu tudi najbolj »črni« petek ne more do živega. Torej smejte se in vse bo dobro! iŠz?elacih;c sreclt Tobačne srečke Amortizirane so bile pri žrebanju 15. t. m. sledeče serije: 55, 7930, 1123, 8852, 5378, 5082, 4338, 5726, 4627, 2593, 3924, 1684, 6805, 1244, 5423, 4664, 7712, 7837, 3765, 9402, 8115, 917, 312, 9313, 6727, 9564, 5607, 3986, 6704, 2778, 3459, 2084, 5490, 2684, 3897, 81, 7506, 9482n 3906, 947, 9879, 9335, 6764, 2195, 9680, 9567, 1784, 420, 8317, 6271, 7838, 7028, 446, 9784, 7784, 8550, 7129, 2121, 8429, 7025, 7673, 8157, 6513, 6263, 4347, 9902, 1446, 9546, 2525, 4506. Dobitke so zadele: serija 5618-57 Din 100.000; serija 9627-98 Din 2.000; serija 7203--49 Din 500; serija 517-5 Din 500; serija 6110-1 Din 100; serija 2668-79 Din 100; serija 8206-77 Din 100; serija 222-70 Din 100; serija 9079-88 Din 100; serija 9411-80 Din 100; serija 4177-42 Din 100; ser. 1154-96 Din 100; serija 3517-73 Din 100; ser. 2973-25 Din 100; serija 4213-59 Din 50; serija 6856-21 Din 50;: serija 6742-3 Din 50; serija 1067-68 Din 50; serija 1148-97 Din 50; serija 4599-52 Din 50;' serija 6448-69 Din 50; serija 6437-48 Din 50; serija 9135-94 Din 50; serija 5314-32 Din 50; serija 947-13 Din 50; serija 2541-7 Din 50; serija 3982-24 Din 50; serija 1653-84 Din 50; serija 3529-75 Din 50; serija 4730-26 Din 50; serija 7965-67 Din 50; serija 5642-40 Din 50; serija 3514-36 Din 50; serija 4605-58 Din 50. Srečke Rdečega križa Amortizirane so bile pri žrebanju 15. t. m. sledeče serije: 530, 734, 1841, 2395, 3452, 4382, 4661, 5191, 5217, 5741, 6336, 7753, 7957, 8645, 8714, 8795, 9054, 9165, 9175, 9514. Dobitke so zadele: serija 6068-73 Din 25.000; serija 351-59 Din 1.000; ser. 2605-49 Din 500; serija 7356-45 Din 500; serija 539-77 Din 200; serija 5624-43 Din 200; ser. 1010-80 Din 200; serija 4582-12 Din 200; ser. 8500-10 Din 200; serija 1495-32 Din 50; serija 555-54 Din 50; serija 1765-95 Din 50; serija 1777-14 Din 50; serija 1904-86 Din 50; serija 2369-28 Din 50; serija 2943-25 Din 50; serija 3134-38 Din 50; serija 3982-21 Din 50; serija 5003-4 Din 50; serija 6276-85 Din 50; serija 6298-58 Din 50; serija 6484-23 Din 50; serija 6693-35 Din 50; serija 7023-20 Din 50; serija 7926-82 Din 50; serija 8377-42 Din 50; serija 8469-97 Din 50; serija 8730-72 Din 50. Sejmi 28. januarja: Dol. vas pri Ribnici. 29. januarja: na Vinici, Rajhenburgu, Sv. Juriju pod Taborom. 30. januarja: na Rakeku. 1. februarja: Mokronogu, Jurkloštru. 2. februarja: Sp. Polskavi. 3. februarja: Lukovici, na Hribu-Loški po- tok, Škofji Loki, Krškem, Žužemberku, Trbovljah, Gornji Radgoni, Sv. Jurij ob Ščavnici. Kmel&ha posojilnica ■■BanaBOHin reg. zadruga z neomejeno zavezo ———■—■—■» v Ljubljani, Tyvševa (DunajsUa) cesta IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge jI Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 8.500 narastle na nad Din 230 milijonov zadrugarjev neomejeno t vsem svojim premoženjem, kar izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ i predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vloe ■IBMBHiMWMMWMBa>>MMiiiiiirMiiiBrn'MrinrMiirT'fniiiiiiiMttiirrmu mirnimi.....miiinn..... i miwi irr-1111111 m ......n mi n umu—nir umiram 1111 1 im._j.-i n "Radie jui važnejša poročila od 28. januarja do 4. ie-"Sli bruarja 1934. Nedelja, dne 28. januarja. 7-30: O zidavi jam za kisanje krme (Ing. Sadar Vinko). — 8-15: Poročila. — 10-00: O pomenu dvojčkov in sorod-niski manjvrednosti (dr. Škerlj Božo). — 10-30: Slovenske narodne v duetu s spremljevanjem harmonike pojeta gdč. Sokova in g. Jelačdn. — 16-00: Smernico za ureditev in vodstvo naših kmetij (Ing. Petkovšek). Ponedeljek, dne 29. januarja. 12-45: Poročila. — 18-00: Gospodinjska ura: Prehrana de- lovnega človeka (ga. Šantič). — 21-15: Citre in kitara (brata Ahačič). Torek, dne 30. januarja. 11-00: Šolska ura: Higijensko predavanje (dr. Šimec Amalija). — 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, Cigani svirajo v reproduc. glasbi. — 18-00: Otroški kotliček (Manca Komanova). — 19-30: Potovanje po Južni Srbiji (prof. Jeras). — 21-15: Narodne pesmi v vprašanjih in odgovorih. Sreda, dne 31. januarja. 12-45: Poročila. — 19-00: O narodni vzgoji (dr. Gogala Stanko). — 21-30: Dolinškov šraimel kvartet. Četrtek, dne 1. februarja: 12-45: Poročila. — 18-00: Predavanje za kmet. gospodinje (Hu-mek Štefanija). Petek, dne 2. februarja. 7-30: Premovanje govedi v letošnji sezoni (Ing. Wenko Beno). — 8-15: Poročila. — 10-00: Prenos iz stolnice. — 16-00: Sadjarstvo (Humek Martin). — 16-80: Št. Jakobski pevski zbor. Vmes Magistrov šra-mel trio. Sobota, dne 3. februarja. 12-45: Poročila. — 18' 10: Zabavno predavanje (Viktor Pirnat). — 19-00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Ve-ber). — 21-00: Prodana nevesta (Smetana) v reproduc. glasbi. V odmoru: Čas in poročila. Semenski i?i?©mpli? najboljše vrste v vsaki množini dobavlja »EKONOM«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Resno svarilo PLANINKA lOP/UUMl- nam daje narava sama z omoticami, težkim dihanjem, predčasno utrujenostjo, nespečnostjo. Te nadloge so prečesto znak nevarnega poapnenja žil. Ubranite se pravočasno te bolezni. Zdravilni PLANINKA-ČAJ-B AH O VE C pospešuje obtok krvi, preprečuje s tem poapnenje žil, razredči kri in vrne poapnelim žilam potrebno prožnost, s čimer se odstranijo pojavi ostarelosti L^fjpr&i in ohrani delovno moč v ne zmanjšani meri. Zahtevajte v apotekah samo pravi PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC v plombiranih zavitkih po Din 20'— in z napisom proizvajalca LEKAKKA Nr. BAHOVEC LJUBLJANA Rog. br. 12590 — 20. VII. 1932. J PRESKRBI zimske sukne, obleke in perilo iz lastne tovarne »TRIGLAV4*. Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri v najnovejši fazoni in najnižji ceni T E SS ZA ZIMO Josip OLUP LJUBLJANA S>ari trg 2 (na vogalu) Pod Trančo 1 In Kolodvorska ul. St. S. » ONOM « R. Z. Z 0. Z. V LJUBLJANI Kolodvorska ulica 7 (v Bastfni hiši) TELEFON INTERURBAfij 25-06 DOBAVLJA VSE DEŽELNE PRIDELKE, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. MLEVSKE IZDELKE: pšenični zdrob, pše-nično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko,pšeničneotrobe, ješpreni,kašo POLJSKE PRIDELKE: krompir, fižol, zelje, seno in slamo • STALNA ZALOGA vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tom. žlindre, nitrofoskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa i. dr. • GLAVNO ZASTOPSTVO za Slovenijo opekarne „ I LOVA C", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke • Cpefec in slvcšnihe vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih kar-lovsklb opekarn ILOVAC dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo Generalno zastopstvo za Dravsko banovino EKOMOM" LJUBLI4NA, KOLODVORSKA NASA NOVA PRATIKA i e izšla. Vsak bo zadovoljen z njo. Vsebina je izbrana 7,a podeželske razmere. Izredno je praktična in pod-učna za našega kmetskega človeka, o čemer se vsak lahko sam prepriča. Stane Din 5-—. — Zaloga je omejena, zato treba takoj naroČiti. (Trgovci znaten popust.) Sprejemamo še stalne zastopnike in preprodajalce. — Pišite na: Uprava „Naše nove pratike", Ljubljana, Pražakova 8. DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica It 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: „Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12V, in od 3-47», le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—127» ure. Podružnici: KAMNIK — MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000—. Rezerve Din 1,200.000"—. Urednik: Janko Vičič. — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mihalek), Ljubljana. 020101235301024848010202480102230201020002010101020102000201020002010100530101230201020200010153