POItnma pia?ani v gotovim Maribor, torek 31. decembra 1935 Stav. 297 (Lote IX. xvi> mariborski Gena 1 Dim VECERNIK Urodnittvo in uprava: Maribor, Goapoakaul.il / laialon urtdnIUva MtO, uprava MM Izhaja razen nadalje in praznikov vaak dan ob 14. uri ' Volja mesečno prajetnan v upravi ali po poftti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku Z Oglase sorejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Postni čekovni račun SL 11.409 99 JUTRA 99 oienzivo Abesinske čete so obkolile Makaio od vsth strani - Mesto pred Dadfcem - V kratkem pride na fronto tudi cesar - Italijani uporabljajo strupene pline - Bombardiranje Dagaburja iz zraka LONDON. 31. decembra. Na abesinskem severnem bojišču se nadaljujejo boji skoraj brez prestanka. Abesinske čete napadajo dalje italijanske postojanke vzdolž vse fronte, najbolj srditi boji se pa bijejo v okolici Makale. Iz Adis Abe-be poročajo, da se tamkaj vsak čas pričakuje vest o zavzetju tega mesta. Abe-sinci so z zavzetjem mesta Adi Abi v Tembjenu ogrozili že pred dnevi italijansko zvezo Makale z zaledjem, nadaljnje napredovanje je pa mesto obkolilo. Abesinci poročajo, da je sedaj Makala po polnoina obkoljena in je tamkajšnja italijanska vojska odrezana od zveze z ostalo italijansko vojsko. Vse kaže, da bodo Abesinci generalno ofezivo šele pričeli- in sicer takoj po postu abesinskih kristjanov ob priliki praznika nadangela Gabriela. Dovršene so tudi že priprave za odhod abesinskega cesarja iz Desije na sever. V raznih poveljstvih Severne abesinske vojske se opaža zelo živahna delavnost. Ras Kasa in ras Sejmu sta obvestila cesarja v Desije. da razpolagata z zadostnim številom čet, orožja in streliva za generalni napad na Makalol ki je obkoljena. No cesarjevo vprašanje, ako še česa potrebujeta, sta odgovorila, da imata vsega, kar jima je treba in bosta zajela še več Italijanov, kakor v preteklih dneh. Zaradi zadnjih abesinskih uspehov se je bojeviti duh abesinskih čet še močno dvignil. V Adis Abebi se govori, da je vsa italijanska fronta na severnem bojišču omajana. O operacijah na severni fronti se izve, da so največje od začetka vojne. V poslednjih dveh bitkah je bilo več izgub. kakor prej dva meseca. Očito je, da vrše Abesinci koncentričen napad na italijanske pozicije s ciljem osvojiti Ma-kulo in potem rušiti vse italijanske obrambne črte s pomočjo udarca z boka, katerega namen je, ogroziti glavno prometno žilo, ki vodi iz Makale v Aduo. Silno ogorčenje je pa v Adis Abebi vzbudila vest s severnega bojišča, da so se Italijani pričeli posluževati strupenih plinov. Abesinski cesar je poslal takoj o tem poročilo in energičen protest Društvu narodov v Ženevo. Kakor je znano, je po pogodbi iz leta 1925. prepovedano uporabljati plin v vsaki eventuelni vojni. Kdor prične uporabljati plin, daje r tem opravičilo tudi nasprotniku, da ga sme uporabljati. V tem primeru bi imela torej tudi Abesinija pravico posluževati sc plina, ker so Italijani prekršili prevzeto obveznost. Vest je vzbudila tudi v Ženevi, v Londonu in drugod veliko ogorčenje in bo italijansko nastopanje gotovo vzbudilo še večji odpor proti Italiji, kakor obstoja že sedaj. % Zaradi zadnjih neuspehov na frontah So pričeli Italijani, menda zato, da se maščujejo, znova napadati iz zraka abesinska mesta. Tako so sedaj napadli z več letali, Dagabur, na katerega so zmetali ogromno množino bomb ter mesto skoro do polovice porušili. Bombardirali so pa tudi razne druge kraje na jugu. Sicer pa tli na južni fronti nobenih pomembnejših spopadov Posebni Reuterjev dopisnik poroča, da je bil teden dni pri četah rasa Nasibuja, poveljniku južne fronte. Ras Nasibu je zelo optimističen in prepričan o zmagi na južni fronti. Dejal je, da niso mogli Italijani v dveh mesecih doseči nobenih pozitivnih uspehov. S kakšnim številom vojakov razpolaga ras Nasibu, ni znano, vendar meni dopisnik, da je število rednih čet samo 75.000 mož. Glavna sila • Abesineev je koncentrirana južno od Dagalnirja in Sasahancha ob reki Fafan. Nova posredovalna akciia? Mussolini o Lavaiovem govoru in položaju v Afriki Belgija bo stavila nov predlog — Clark pri Lavalu RIM, 31. decembra. Včeraj je bila pod predsedstvom Mussolinija seja italijanskega ministrskega sveta. Na seji so razpravljali o položaju, ki je nastal po Lavalovi zmagi v francoski zbornici, kakor tudi o položaju na fronti v vzhodni Afriki, kjer so Abesinci v veliki ofenzivi. Zdi se, da je bilo sklenjeno dati maršalu Badogliu ukaz, naj takoj preide v protiofenzivo. Mussolini je pri tej priliki naglasil. da sedanji zastoj italijanskega prodiranja v Abesinijo ne more pomeniti neuspeha, ker se taki zastoji dogajajo v vseh kolonialnih vojnah. Zastoj je potreben, da se organizira zaledje in pripravijo. potrebne zveze s fronto. Sicer pa je bil Mussolinijev govor na tej seji mnogo manj bojevit in intrasigenten, kakor so bili dosedanji. LONDON, 31. decembra. Izve se, da bo v prvih dneh januarja predložen v Rimu nov posredovalni predlog, katerega bo predložila Belgija, izdelal pa ga je La val. Belgija bo predložila ta predlog kot članica Društva narodov. Predlog ne bo tako ugoden za Italijo, kakor je bil Laval-Hoarejev, zato pa so nekatere točke točneje precizirane, tako n. pr. vprašanje vojaške policije v Abesiniji, ki naj bi se osnovala v koris,t Italije, Iz te vesti se tudi razbira, da je bil prihod belgijskega kralja v London vendarle v zvezi z novo posredovalno akcijo med Londonom in Rimom. Iniciativo za to posredovanje je baje prevzela princesa Marija Jse, sestra belgijskega kralja in žena italijanskega prestolonaslednika Umberta. PARIZ, 31. decembra. Ministrski predsednik Laval je imel sinoči daljši razgovor z angleškim poslanikom Clerkom. Razgovor se je nanašal na Lavalov govor v parlamentu, kakor tudi na nedavne sklepe generalnih štabov obeh velesil gle de sodelovanja v primeru vojnih zaplet-llajev. Avstrija na pomembnem razpoRu Polom Italijanske orientacije — Znaki „nove demokracije" Nemški glas za koroške Slovence te dni, so naletela posebno v Angliji na gluha ušesa. Avstriji, ki se je uprla Društvu narodov, ne mara nihče več poma- DUNA.l, 31. decembra. V avstrijski notranji politiki kažejo razni znaki, da se pripravlja sicer polagoma, vendar neizprosno r.eka temeljna preorientacija. Povode za to pa moramo najbrže iskati v zunanjepolitičnem položaju v zvezi z velikimi svetovnimi dogodki. Prav nobenega dvoma ni, da je zašla Avstrija zaradi svoje vazalske odvisnosti od Italije v zelo neprijetno zagato. Dunajska vlada se je, posebno pod uplivom podkancelar-ja kr.eza Starhemberga, preveč zanašala na vsemogočnost fašistične Italije. Samo tako si moremo razlagati, da se je poleg Madžarske in male Albanije edina uprla izvajanju sankcij proti Italiji in si s tem nakopala nasprotstvo r.e samo v Ženevi, marveč tudi v Londonu in drugod. Posledice občuti Avstrija zelo občutno. Od trgovanja z Italijo nima tiste koristi, kakor si jo je obetala. Res je, da je v zadnjih mesecih dobavila Italiji velike količine različnega blaga, zlasti sirovin (premog, rude, les itd.), toda plačila ne dobi. Sedaj dolguje Italija Avstriji že ogromne milijone, gotovo pa vsaj dve tretjini vrednosti nakupljenega blaga. — Vse moledovanje, da bi se računi pokrili, so zaman, kajti Italija nima denarja. Vsa še razpoložljiva sredstva uporablja za vojskovanje v vzhodni Afriki. Istočasno so pa pritisnili na Avstrijo njeni upniki, ki so ji dajali posojila na posredovanje Društva narodov. Vse prošnje za odgo-ditev odplačil, ki so zapadla ali zapadejo gati. Zavračajo jo v Rini, toda Italija je zaradi neuspehov v Abesiniji in odpora vsega sveta proti njej sama v najtrših škripcih in še sebi ne more pomagati, kako naj bi šele Avstriji. Italijanska orientacija, ki je pripeljala Avstrijo na to spolzko pot, se zaradi tega ruši tudi v notranji politiki in govori se, da moč kneza Starhemberga slabi vsak dan bolj. Presajanje fašizma v Avstrijo ni uspelo, avtoritarna in korporacijska ustava je mrtvorojenček, ki se ne da vzbuditi k resničnemu življenju. Na obzorju se kažejo konture »nove demokracije«, o kateri pišejo dunajski listi že kar odkrito. Te znake podkrepljuje tudi nedavna politična amnestija, ki je spravila veliko množico hitlerjevcev in mark sistov iz ječ. Kako se bo uvedla ta »nova demokracija«, v javnosti seveda še nihče ne ve. Govori se le, da stoji v ozadju pritisk zahodne demokracije (Anglija, Francija) in strah pred Nemčijo, ki bi se utegnila na račun Avstrije sporazumeti z Anglijo, Francijo in malo antanto. Pa tudi kaj bo v tem primeru s knezom Starhem bergom, nihče ne ve. Morda je s to preorientacijo v kakšni zvezi tudi pisanje koroškega nemškega dnevnika »Freie Stimmen«, ki je objavil za Božič članek »Za mir v deželi«, v katerem nastopa prvič za kulturno avtono- mijo koroških Slovencev. Med drugim pravi: »Iskreno želimo sporazuma z zavednimi Slovenci v deželi. Naj pride do uiiru med obema narodoma, ki že nad tisoč let prebivata v tej deželi in nosita skupno usodo, isto veselje in isto žalost. Koroško vprašanje, ki ga mi nismo načeli in je po prepričevalnem glasovanju leta 1920 v osnovah rešeno, naj se kon-čnoveljavno reši. Prevelik rešpekt imamo pred vsako narodnostjo, da bi želeli z lahko izvedlivim ponemčenjem prilagoditi zaostali kos slovenstva, kot želijo gotovi krogi v Sloveniji napram kočevskim Nemcem. Mi smo s svojega stališča pripravljeni dovoliti Slovencem na Koroškem polno kulturno avtonomijo, v kolikor jo prenesejo notranje sile tega naroda. Ta pristanek uključuje seve tudi šolska vprašanja.« Bodi pa že kakorkoli, gotovo je. da se bliža Avstrija v notranji, in s tem gotovo tudi v zunanji politiki pomembnemu razpotju. KRIZA ŠPANSKE VLADE. MADRID, 31. decembra. Španska vlada, ki je bila sestavljena komaj pred 14 dnevi, je zopet odstopila Mandat za sestavo nove vlade je dobil dosedanji ministrski predsednik. ROMUNIJA IN RUSIJA. BUKAREŠTA, 31. decembra. Med Romunijo in sovjetsko Rusijo se opaža vedno večje zbliževanje. Titulescu je v neki izjavi naglasil, da med Rusijo in Romunijo se nikoli ni bilo vojne in je tudi v bodoče ne bo. Razen tega je tudi popolnoma nemogoče, da bi vodila Romunija sovražno politiko proti sosedi, ki ima Bkn raj 200 milijonov prebivalcev. AVSTRALIJA IN ANGLIJA. LONDON, 31. decembra. Avstralska vlada je določila svojega zastopnika, ki bo stalno sodeloval v angleškem zunanjem ministrstvu v Londonu. ŽENSKA VOJAŠKA SLUŽBA. PARIZ, 31. decembra. Iz Berlina poročajo, da bo prihodnje leto objavljen zakon o obveznosti vojaške službe za žen ske v Nemčiji. NAPREDEK RADIO FONI JE. PARIZ, 31. decembra. Število lastnikov sprejemnih radiofonskih aparatov se je letos zelo pomnožilo. Največ jih je v Angliji, nato pa sledita v Evropi Nemčija in Francija. Češkoslovaška jih ima 773.000, mala Belgija pa 714.000. (Jugo-slavi.va je med zadnjimi.) jjgjjggjfo doHttmg Hibe Davidovičev shod v Skoplju. V nedeljo je imel vodja srbijanskih opozicional-nih demokratov Ljuba Davidovic v Skop lju shod, na katerem se je odločno zavzemal za popolno demokracijo, ki more edina rešiti vse naše probleme in tudi hrvatsko vprašanje. To vprašanje v ostalem ni le hrvatsko, marveč je tudi srbsko, slovensko, bosansko itd., ker gre za ustvaritev pogojev popolne enakopravnosti vseh delov države. Rešiti se pa mora to vprašanje tako, da se vsi pridobe za Jugoslavijo. V enakem smislu je govoril tudi glavni tajnik stranke Božidar Vlajič. »Slovenski dom«. V soboto je pričel v Ljubljani izhajati v Jugoslovanski tiskarni novi dnevnik »Slovenski dom«, ki je nekakšna večerna izdaja »Slovenca« ir. menda glasilo JRZ za Slovenijo. Tako izhaja sedaj v Ljubljani kar pet dnevnikov: »Jutro«. »Slovenski Narod«, »Glas naroda«, »Slovenec« in »Slovenski dom«. * Mariborski spoti v letu 1935 Kratka bilanca iz delovanja mariborskoh športnih klubov v letu 1935 — Kakšni so izgledS mariborskega športa v letu 1936? Konec koledarskega leta je v življenju vsakogar nekakšen mejnik, ob Ikaterem senehote vsaj za trenotek — ustavi in ozre na pot, ki jo je pravkar prehodil. Bilance in statistike so suhoparne stvari in tudi za onega, ki jih sestavlja, niso posebno kratkočasno delo. Brez ozira na to, da gre za mehanično razvrščenje že davno pozabljenih številk, na katere se človek današnjega ekspresnega življenja komaj še spominja, ima takšno sestavljanje še to slabo stran, da je zaradi majhne nepazljivosti lahko površno in so vsi poznejši zaključki lahko nepopolni ali celo zgrešeni. Ta športni pregled leta 1935 je torej ona bilanca, ki sem jo nameraval sestaviti, toda z malimi pridržki, ki sem jih že omenil. Hočem reči, da ne bom mehanično razvrščal rezultatov, ki so jih dosegli ali »spravili« naši klubi pri svojih nastopih. Kakšna je bilanca? Recimo najprej splošno: Bilanca športa v letu 1935 v Mariboru je aktivna. Tega že nekaj let nisem mogel trditi. So sicer nekatere športne panoge, ki se niso dvignile nad povprečnost, oziroma nad že dosežene uspehe, so pa tudi take, ki so zabeležile lep napredek. Tudi lahko poudarim, da gre mariborski šport navzgor, in to kljub temu, da se morajo naši športni klubi boriti z neverjetnimi težavami, ki jih pred leti še niso poznali. Vsi klubi brez izjeme so danes v zelo slabem finančnem položaju. Zaradi splošne gospodarske krize so se dohodki skrčili ria minimum in tudi zanimanje širšega občinstva za športne prireditve je vedno manjše. Vzrok je po mojem mnenju pač ta, da ni denarja. Da se pa športni obrat lahko v polnem obsegu vzdržuje, je potreben denar in zopet denar. V drugi vrsti pa obremenjujejo športni obrat visoki davki, tako, da vsak klub temeljito premisli, preden priredi večje tekmovanje, ki je zvezano z velikimi denar-, nimi žrtvami. Da smo pa imeli v letu 1935 nekatere večje športne prireditve v našem mestu, je zasluga naših agilnih klubov, v nekaterih primerih tudi uvidevnost mestne občine mariborske, kije pod predsedstvom bivšega župana gosp. dr. Lipolda žrtvovala v ta namen lepe tisočake. Tudi je mestna občina mariborska mnogo pripomogla, da se je v našem mestu zgradil eden najmodernejših stadionov v naši državi, to je stadion SK Železničarja, pomagala pa je tudi drugim klubom z raznimi podporami. Ob tej priliki moram poudariti, da je bila mariborska mestna občina ena med redkimi občinami v naši državi, ki je šport podpirala. V naslednjem se hočem baviti predvsem zaposlilo pomladansko pr-boin začel kar pri najpopularnejši, to je: NOGOMET. Leto 1935. je za mariborske klnbe predvsem zaposlovalo pomladansko prvenstveno tekmovanje LNP-ja in prvi del tekmovanja za prvenstvo LNP leta 1936. Pri teh najvažnejših nalogah so pokazali naši klubi precej nestalno formo in so nam — z redkimi izjemami — naprtili več razočaranj ali vsaj nepotrebnih neuspehov. Izjemo tvori morda SK Železničar, ki je v letu 1935. vknjižil marsikateri lepi uspeli na zelenem polju v svojo korist, in to predvsem v prijateljskih tekmah. Vsi mariborski klubi so se borili z različno srečo za svoje točke, preko tega pa se v velikem tudi niso mogli dvigniti. Kot rečeno, so bili naši klubi najbolj angažirani s prvenstvenimi tekmami. V prvih štirih mesecih so odigravali drugi del prvenstva LNP za sezono 1934/35, od septembra do novembra pa so spet tekmovali za prvenstvo mariborskega okrožja LNP. Spomladansko prvenstvo je bilo zelo burno in napeto, saj je šlo za to, ali bo SK Železničar prvak podzveze rn tako sodeloval pri kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v državno ligo ali r.e. Toda sreča Mariborčanom ni bila naklonjena, in tako smo v državnem nogometnem tekmovanju zopet ostali brez zastopnika. Na občnem zboru LNP pa se je dosedanji sistem tekmovanja za prvenstvo LNP zopet pre- drugačil, in tako smo dobili zopet tekmovanje po okrožjih. Jesensko prvenstvo mariborskim nogometnim »gurmanom« ni nudilo nobenega užitka in tudi ni vzbudilo posebnega zanimanja. V jelenskem delu prvenstvenega tekmovanja si je prvo mesto priboril 9K Železničar, in tako lahko mirno čaka na bodočnost. SK Svobodo, ki si je s trudom priborila pot v prvi razred LNP, pa je zadela težka usoda — bila je oblastveno razpuščena ter v jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja ni mogla sodelovati. Pomladanski del prvenstvenega tekmovanja po sedanjem sistemu (po okrožjih) se naj-brže ne bo več vršil, ker je medtem občni zbor JNS prejel sklep, da se morajo vsi »ligaši« vrniti v svoje podzveze ter tam sodelovati v podzveznem prvenstvenem tekmovanju. Najbrže se bo osnovala» slovenska« iiga« po lanskem sitemu. Ta sistem bo gotovo zopet dvignil zanimanje za nogomet, ker bi sodelovala tudi kluba Ilirija in Primorje. Drugi — v naših razmerah preveč zapostavljeni — del nogometnega programa je obsegal prijateljske tekme ter eno (!) reprezetančno, o katerih moram kar ugotoviti, da jih je' bilo mnogo premalo, to pa iz razumljivih razlogov, ker so se klubi bali velikih stroškov. Razen tega so v njih nastopali večinoma nasprotniki manj znanih imen, oziroma nasprotniki, ki jih vsako leto po nekajkrat vidimo. Ker je bila za termine zaradi številnih dolžnostih tekem gneča, je tudi razumljivo, da je bilanca domačih prijateljskih tekem — če- ne upoštevam onih »za lase privlečenih« in odigranih kar na hitro — precej revna. Izjemo tvori zopet SK Železničar, ki je ob priliki svečane otvoritve stadiona priredil nogometni turnir, ob kateri priliki je zabeležil dva lepa uspeha, in sicer nad zagrebškim Haškorn in ljubljansko Ilirijo. SK Železničar pa se je tudi izven našega mesta uveljavil ter si med drugim priboril državno prvenstvo železničarskih klubov. Druga leta smo imeli v Mariboru vsaj nekaj mednarodnih tekem, v letu 1935 pa ni bilo niti ene. Tudi smo imeli prejšnja leta nekaj medmestnih tekem. ki so zelo privlačne, toda v letu 1935 Je mariborski nogometni forum zaključil le eno, in sicer proti Varaždinu, ki se je, kakor znano, končala z zmago Maribora. Naši podeželski klubi so imeli zaradi skromnih razmer in drugačnih težav dovolj^ posla s prvenstvom. Razumljivo je, da živijo zaradi pomanjkanja prave podpore še skromnejše kot mariborski, dasi tudi njim, kakor že omenjeno, ni postlano z rožicami. Razveseljiv pojav v našem nogometu je pa dejstvo, da so se incidenti na nogometnih igriščih nehali in so bili le redki ter malenkostni. Leto 1935 pa je bilo v znamenju hudih borb za zeleno mizo v mariborskem nogometnem forumu, kjer so se zastopniki posameznih klubov ukvarjali s spori in »diplomatskimi akcijami«. Po mojih informacijah pa so se razmere zopet konsolidirale. Leto 1935 tudi ni rešilo sodni-zabeležili velik napredek. K temu so ve-i ečih vprašanjih v našem nogometu. Protesti proti enemu ali drugemu sodniku so bili na dnevnem redu, vendar se je delegiranje sodnikov v pretežnih primerih sporazumno rešilo v zadovoljstvo klubov. Mariborski nogomet lahko stopa tako s polnimi upi v novo leto, saj razpolaga z odličnimi enajstoricami ter želim, naj bo leto 1936 za mariborski nogomet srečnejše kot je bilo leto 1935! LAHKA ATLETIKA. V tej športni panogi smo v letu 1935 zabeležili veliki napredek. K temu so veliko pripomogli vestni treningi naših atletov, deloma pa tudi ker je SK Železničar dogradil svoje igrišče s tekališčem, tako da je atletom dana možnost primernega treninga. V letu 1935 smo imeli nekaj prav dobro uspelih prireditev, na katerih so mariborski atleti dosegli zavidljive rezultate. Prav vsi klubi, ki gojijo lahko atletiko, so vidno napredovali ter so njih člani častno zastopali naše mesto na razrili prireditvah izven našega mesta. Tako so startali na balkaniadi v Carigradu, pri državnem tekmovanju v Zagrebu, v Ljubljani itd. Povsod so se Mariborčani častno plasirali ter dokazali visoko kvaliteto mariborske lahke atletike. Naše mesto ima izvrstne lahke at lete, ki bodo v letu 1936 prav gotovo še uspešnejše nastopili kot v letu 1935. ZIMSKI ŠPORT. V letu 1935 nam je zima preprečila izvršitev vseh načrtov in so morali klu bi skrčiti že itak tesno število terminov za prireditve na minimum. Od vseh načrtov so menda izvršili samo klubi v Dravski dolini in na severo-vzhodni meji iiaše banovine svoj program. V Mariboru smo imeli priliko videti le ono zim skosportno prireditev, ir. sicer tekmovanje za prvenstvo dravske banovine, in še ta ni bila na višini. Razen »Orožnovega smuka« in kubskih dnevov »Pri treh ribnikih« ni bilo večje prireditve. Mariborski smučarji so se pa v letu 1935 kljub temu uveljavili, in sicer na prireditvah izven našega mesta, oziroma teritorija. Tako sta Lettner in Stopar dosegla lepe uspehe povsod, kjer sta star-tala. Lettner je tudi edini Mariborčan, ki je nominiran v jugoslovansko ekipo, ki bo našo državo zastopala na olimpiadi v Garmisch-Partenkirchnu. Letošnja sezona se še ni pričela. Pripravljeno je mnogo — samo snega potrebujemo, pa bomo lahko izvedli zanimiv športni program, ki bo stopnjeval s številnimi prireditvami lepoto smučarskega športa. Letošnja smučarska sezona je trinajsta, odkar je bila ta športna panoga 'tehnično organizirana enotno in je vodstvo tekmovanj v zimskih športih združeno v JZSS. Morda ni brez pomena in slučajno, da se bo letošnjo državno prvenstvo vršilo v okolici našega mesta. Pri nas se bodo vršili zadnji treningi naše olimpijske vrste, ki pojde na olimpiado. Vodstvo MZSjP, v katerem so resni športniki in požrtvovalni delavci, je za izvedbo državnega prvenstvenega tekmovanja že vse pripravilo, tako, da iahko mirno pričakujemo veliki dan zimskega športa, ki ga bo deležno naše mesto. Toda cilja še davno nismo dosegli. Zato gremo še naprej, dokler ne bo prav; smisel zimskega športa zavzel vso okolico in se bo smučal vsak otrok. Iz te mladine bo vzrasel nekoč ves zdrav, krepak in zaveden jugoslovanski športni rod! KOLESARSTVO. V tej športni panogi žalibog pri nas nismo napredovali. Razmere v kolesarskem športu so se celo poslabšale, in sicer zaradi znanih sporov v Kolesarski podzvezii. Več kvalitativno dobrih kolesarjev so imeli skoraj vsi klubi, največjo armado pa je imel »Perun«, ki ja letos proslavil svojo 151etnico in ob H priliki priredil edino večjo dirko v našem mestu. Drugi klubi ter MKP sam so sicer priredili nekaj dirk, ki pa niso pokazale prave moči mariborskega kolesarstva. Pred dnevi pa se je »Perun« zopet včlanil v MKP, tako da lahko mirno pričakujemo lep nadaljnji razvoj kolesarskega športa v Mariboru, ki bo gotovo bolj pozitiven kakor v letu 1935. MOTOCIKLISTIČNI ŠPORT je tudi v letu 1935 preživljal hude čase. Dobili smo sicer nov 'klub »Pohorje«, toda kljub temu motociklistični šport ne more naprej ir. se prav v tej športni panogi najbolj kaže gospodarska kriza. Če izvzamemo »Pohorsko diriko«, ni bilo v Mariboru večje prireditve, pri katerih bi bili na startu odlični dirkalci. Pač pa so se mariborski dirkalci uveljavili drugod, in sicer v Zagrebu, Ljubljani in pri dirki na Ljubelj, kjer so se častno plasirali ter ponekod tudi priborili nekaj prvih mest in celo državno prvenstvo. PLAVALNI ŠPORT se je lani v Mariboru precej razvil. Imeli smo tudi nekaj uspelih prireditev, med njimi za juniorsko državno prvenstvo, ki ga je s finančno pomočjo mestne občine mariborske organiziral SK Maraton. Prireditev je prav dobro uspela. Mariborski 1 hefteftše jfatotittoo. jdaniia! NAMVMO PERO SVfcTOVfc cG A SLOVESA: SIEIIECIEI V VSEH VELIKOSTIH IN BARVAH 5787 V. WEIX plavalci in plavalke se sicer še niso mogli uveljaviti, toda prepričan sem, da so se marsičesa naučili, kar bodo v letu 1936 lahko izkoristili pri raznih tekmovanjih. Za letošnje leto so izsledi še boljši, ker se bo na našem krasnem Mariborskem otoku vršilo tekmovanje za plavalno prvenstvo moštev ter zadnje treniranje naše plavalne ekipe, ki bo našo državo zastopala na olimpiadi v Bcr linu. TEŽKA ATLETIKA. V tej športni pnogi smo imeli živahen obrat. ISSK Maribor je priredil »nagradno« tekmovanje profesionalnih rokoborcev, ki je trajalo več tednov, pa tudi »amaterji« so bili zelo agilni. V našem mestu se je vršilo tekmovanje za prvenstvo dravske banovine in tekmovanja za državno prvenstvo, ki ga je priredil SK Maraton. Mariborski težki atleti so se pa z uspehom uveljavili tudi drugod, kjerkoli so nastopili, ■ in je bilanca prav v težki atletiki za leto 1935 visoko aktivna. Zaradi razpusta SK Svobode bo morda ta športna panoga pri nas nekoliko prizadeta, ker nc bo primerne konkurence, vendar upam, da bo mariborska težka atletika tudi vnaprej zavzemala v jugoslovanski težki atletiki eno prvih mest, TENIŠKI ŠPORT v preteklem letu ni bil tako v Ospredju kot prejšnja leta. Iineli smo sicer v Mariboru mnoge teniške tekme, toda forma naših igralcev in igralk je bila precej labilna. Pač pa je teniški šport v letu 1935 zopet pridobil mnogo novih prijateljev, ki so ojačili teniško gardo. Zlasti ISSK Maribor in SK Rapid sta si vzgojila nekaj dobrih juniorjev, ki so prav uspešno nastopili na raznih medklubskih turnirjih. Tudi SK Železničar beleži prirastek teniškega članstva, dokaz, da je zanimanje za ta lepi in zdravi šport naraslo. SABLJAŠKI ŠPORT goji v Mariboru samo Mariborski akademski sabljaški klub. Odločilno za razvoj sabljaškega športa v našem mestu je bilo, da je MASK dobil lastne sablja-ške prostore na Trgu svobode. S tem se je šele klubu omogočil razvoj. Klub ima lepo dvorano, pripravno tudi skega hriba. 7 V Gospodovem letu 1936 bi mestnim očetom toplo priporočil, da bi čim preje pospešili vprašanje gradu, da bi se b a š v poštev prihajajoči gospodje čim preje na občinske stroške tjakaj preselili. — Janez Starina. 8 Vse leto 1935 sem iskal slavnega VVurzbacha pa nisem mogel do njega, ker ga je imel bojda ves čas po rokah visok, učen možanec. Tistemu, ki se mu posreči, da mi dobi Wurzbacha vsaj za nekaj trenutkov v novem letu na vpogled, daril takoj nagrado v iznosu petih kron. — Bukvežerec iz Kralja Petra trga. Kavarna Jadran priredi tudi letos svoj tradicijonalen Silvestrov «e!«r z izbranim in splošno priznanim zabavnim sporedom Med drugimi nastopijo pod režijo g. Harastoviča člani našega Narodnega gledališča SfMMitinlaiie se CNE* la MŠega gositstua Maribor ¥ ognju Židje in požigi — Francozi so prvi organ'"*^)! gasilsko službo -T- Groza požarov v Mariboru l 750. in v turški dobi — V zadnjih 10 letih 585 požarov V STARIH ČASIH... Kako je ogenj nastal in kedaj se ga is pričelo človeštvo posluževati, tega n&ni točno ne pove zgodovina. Morebiti so ga ljudje že poznali, preden ga je zanetila na zemlji strela. V starih grških pravljicah beremo, da je naučil ljudi netiti ogenj s kresanjem Prometej. Kresali so ga še naši očanci, dolkler ni kremenjaka in gobe izpodrinila današnja vžigalica. Ko pa je človek spoznal potrebe in dobrote ognja, je nastala zanj in njegovo imetje tudi nova nevarnost. Ogenj je velik človekov prijatelj in sovražnik. V davni preteklosti je bil ogenj često usoden za velike naselbine, često pa je odločal tudi o usodi narodov. Dokler človeštvo ni poznalo smodnika, je bil ogenj edino najstrašnejše sredstvo, s katerim je sovražnik napadel mesto in trdnjavo. Zgodovina nam pove, da so bili mnogi narodi pokončani z ognjem in mečem. Z ognjem in plinom pa bodo pokončani v novi moderni vojni tudi v današnji prosvetljeni dobi. Med srednjim vekom in da našnjo dobo torej v tem pogledu ni prevelike razlike. Strelice, namočene v smolo so pač zamenjale moderne vžJigalne bombe, ki jih bo metal sovražnik iz letala. Veliko gorja povzroča često ogenj člo- veštvu. Pred ognjenim elementom ima človek še danes velik strah. Neprevidno ravnanje z ognjem in gnusni zločin požiga sta spravila na beraško palico že nešteto zemljanov. Kdor po neprevidnosti z ognjem povzroči škodo je tudi danes kaznovan, hudo kaznovani pa so še tudi dandanes zločinski požigalci. Naši predniki so požigalca sežgali in ga pred smrtjo hudo mučili. Zanimivo je, da je v srednjem veku sum požiga padel navadno na žide, ki jim ljudje niso zaupali in je bila tudi njihova prisega neveljavna. Takrat je ljudstvo smatralo žide, da so zmožni vsake hudobije in je včasih zadostovala samo erta priča proti Židu, da ie bil obsojen za požigalca. V mestih so morali Židje stanovati kompaktno v odkazanim jim predelih, ki so bili od drugih ločeni z verigo. Ponoči pa so ulice zaprli in noben Žid se ni smel prikazati v mestu. Požigalci so bili često tudi berači, ki so požigali iz maščevanja. Nevarnost ognja za človekovo imetje v starih časih pa se ne da primerjati z današnjo nevarnostjo. Hiše v starih naselbinah so bile lesene in krite s slamo in skodlami. Zato ni čudno, če je ogenj uničil včasih mnoga cvetoča mesta. Številne poižarne nesreče pa so dale pobudo za različno obrambo. V primeru s po- T. K. Po bolgarskih gorah (Dalje.) Telefonske zveze so pravkar dokon-čavali od »hiže« dalje proti vrhu. Zdaj se že pogovarjajo s Sofijo. Ker je tako lepo zabubljen v led skoraj pol leta, porabi razen drv še kakih 6 ton premoga, katerega znosijo na vrh konjički. Za tovor 100 kg plačajo 100 levov, nekako 48 Din. V spominski knjigi je vpisanih mimo Bolgarov tudi precej Nemcev, večinoma iz Nemčije. Izmed Slovencev je bil lani tu dr. Brilej s svojo družbo, letos nas je pa bilo 16, tako da je vrh posetilo doslej naših ljudi okoli 20. Ko so foto-kamere napravile svojo dolžnost, še en pogled naokoli, še en vrisk in zamah z roko najvišjemu stanovalcu Balkana, potem smo pa ob 19 in četrt odšli po lepo izpeljani jahalni poti z metrskimi koraki proti »hiži«, kamor smo dospeli v eni uri. Nekaterim se je vrh Musala tako prikupil, da so drugo jutro na vse zgodaj odšli še enkrat nanj. Ob 8. uri so pa odšli natovorjeni oslički po .isti poti zopet v dolino, mi pa kmalu za njimi ob žuboreči Bistrici do Carskega dvorca, kjer nas je že čakal avtobus, da nas popelje zopet skozi letovišče Čamkorijo v Sa-mokov, kjer smo obedovali. Namenjeni smo bili še tisti dan do »Hiže Maljevice«. Avtobus nas je potegnil v zahodni smeri, dokler se je dalo, a naposled so prišli zopet konjički in oslički do veljave. Glede avtobusa je bilo dogovorjeno, da krene malo naokrog in nas počaka čez dva dni v Rilskem samostanu. V »Hižo Maljevico«, 2130 m, smo stopili okoli 18. ure. Tudi ta koča ima podobo kocke z malo kuhinjo in jedilnico in skupna ležišča v dveh etažah 6—8x4 metrov, kjer nas je prenočilo 26 oseb. Postelje, prične, so bile iz mehkega lesa, da ni bilo preveč trdo. Obračali smo se kakor na povelje levo in desno, zato smo že ob treh s hvaležnostjo stopali po lestvi zopet v obednico (kakor že omenjeno, je bil itak vse le en sam prostor). Ker smo imeli tisti dan precej dolgo turo pred seboj, smo odrinili že ob zori proti vrhu Maljevice. Pot ni bila več tako razkošno izpeljana kakor na Musalo, bila je bolj taka, kakor jo je Bog ustvaril, zato je bilo dobro, da sta nam kazala smer naša vodnika Boris in Krištofe. Na vrh Maljevice smo prišli vsak po svoji, eden po bolj strmi, drugi po bolj položni poti, vsi pa po »od Boga ustvarjeni poti«. Prvi smo bili ob 7., bolj pridni pa že pred 7. uro pri piramidi. Razgled krasen! Vidijo se 4 krasna planinska jezera. Od vzhoda nas je pa pozdravljal naš predvčerajšnji patron Musala, a proti zahodu so se vrstili razni vrhovi in grebeni, kje pa kje s snežnimi kopami posejani. Pred odhodom smo se zopet ovekovečili, naša mariborska skupina še posebej. Ob 8. uri smo odšli po ploščatih grebenih, vedno nekako v višini 2400 do 2700 m. Na levo od nas nizko doli se je svetilo velikansko poslopje — Rilski samostan, cilj današnje ture. Mi smo se držali bolj na desno, vedno po grebenih, ter uživali krasen razgled na razne vrhove in jezera. Pod Damko smo imeli pri studenčku majhen piknik, nakar smo nadaljevali pot še na desno v kraljestvo planinskih jezer. Zvrha Damke smo jih videli šest, a še kake pol ure dalje proti Skakavici smo jih videli z enega mesta nič manj kakor sedem kristalno čistih planinskih jezer. Nekatera so se prelivala drugo v drugo po površinski poti, druga pa pod gruščem. Najvišje ležeča so bila še zakopana v sneg in led. Razgled je bil že tak, da smo blagrovali drug drugega. Vrnili smo se po isti poti po pod Damko, a potem zopet na desno po grebenih in planinskih pašnikih v južni smeri proti Rilskemu samostanu. Med potjo smo se srečali s skupino bolgarskih visokošol> cev, ki so šli gori. Po kratkem razgovoru odkod, kam, kako, zakaj, smo se brat- sko poslovili, a kar naenkrat je zadonela iz njihovih grl naša himna »Bože pravde«, popolno in precizno zapeta. Zelo prijetno je uplivalo na nas to presenečenje. Posedli smo po travi, oni pa so peli in peli. V takih višinah je tak-le koncert užitek, vse drugačen, kakor v zaprtih dvoranah. Pot — ta je bila tudi že od ljudi ustvarjena — ker hodi po njih dosti romarjev s severa preko v Rilski samostan, nas je vodila po skoraj pol-drug meter visoki travi pod žgočim soln-cem vedno nižje in nižje skozi gozd, katerega krase še stoletna drevesa. Nekako ob 17. uri smo prišli v Rilski samostan, cilj današnjega dne. Ta samostan je nekaka Meka, nekak Rim za Bolgare. Velike, štiri do pet nadstropne stavbe, obkrožajo velikansko dvorišče, sredi katerega se dviga velika in Učna cerkev, ki jo krase znotraj in zunaj v zelo živih barvah slikane podobe s tega sveta, iz nebes, in tudi peklenškov kar mrgoli. Dvorišče je vse tlakovano, seveda ne z asfaltom, ampak s kaldrmo. vodovodi bruhajo iz več kakor 10 cevi. ogromne količine izredno dobre vode. katere smo se napili, še več, kakor je bilo treba. Ce nc drugo, iz ljubezni, ker je tako zapeljivo dobra. (Se bo nadaljevalo.) Maeito&e m duMacvke Seja mariborskega mestnega sveta Banska uprava je zavrnila pritožbo magistratnih usluž-bancev glede znižanja njihovih prejemkov — Nov aranžma — Debata o davščini na nezazidane parcele — Znižanje najemnin v barakah in vagonih za 50 odst. Dh bi se za proračunsko sejo, ki bo v kratkem, ne nabralo preveč gradiva, je mestni predsednik g. dr. Juvan sklical sinoči v mestni posvetovalnici 9. redno sejo mestnega sveta mariborskega. Uvodoma je poročal, da je banska uprava za vrnila pritožbo mariborskih magistratnih uslužbencev glede znižanja prejemkov. Uslužbencem se bodo s 1. januarjem 1936 znižali njihov prejemki za 10%. Sprejel pa se je predsednikov predlog, da bo občina izdelala riov aranžma glede znižanja, tako da uslužbenci ne bodo preveč prizadeti. Tudi je predsednik poročal, da je občina podelila mariborski zimskošportni podzvezi za velike smuške prireditve 5000 Din podpore. Sledila so nato poročila posameznih odsekov. Za prvi odsek je poročal član mestnega sveta g. Oz vati č. Personalne zadeve je mestni svet obravnaval v tajni seji. Po odsekovem sklepu se je mestni svet načelno izjavil za delitev sedanje magdalenske župnije in za ustanovitev nove župnije v Studencih, kakor je to predlagal lavantinski knezonadškofijski ordinarijat. Sprejel je nadalje pravilnik o bencinskih črpalkah s spremembo, da se zviša mesečni prispevek od 500 na 1000 Din. Zavrnil pa je deloma vse ugovore in pritožbe zoper predpise raznih mestnih davščin. — Poročilo drugega odseka je podal član mestnega sveta g. A1 j a n-č i č. Mestni svet je soglasno odobril sklepe seje širšega odbora Pomožne akcije, kakor tudi sklepe mestnega ubožne-ga sveta. O teh sklepih pa smo v našem listu že poročali. — Za tretji odsek je poročal g. Stabej. Sprejeli so se vsi od-sekovi predlogi. Podjetniku g. Spragerju je mestni svet dovolil adaptacijo hiše v Vetrinjski ulici, dr. Pohlu parcelacijo zemljišča ob Zrinjskem trgu, tvrdki Hutter in drug pa parcelacijo na zemljišču poleg tovarne, kjer bo zgradila več stanovanjskih hiš za svoje nameščence. Namesto odsotnega finančnega referenta je poročal za finančni odsek član mestnega sveta g. H r a s t e 1 j. Mestna občina je svoječasno najela pri Spodnje hranilnica. Predlog, da bi se to posojilo sojila za dobo 12 let po 8 in pol odstotka. To posojilo je pozneje prevzela Mestna hraniilnca. Predlog, da bi se to posojilo zopet preneslo nazaj na Spodnještajer- sko posojilnico, se ni mogel uveljaviti, vendar je Mestna hranilnica znižala o-brestno mero za pol odstotka. Mestni svet je odobril prispevek za vzdrževanje mestne policije za prihodnje leto v znesku 523.000 Din. Pri reševanju prošnje Karla Barte za odpis davščine na nezazidane parcele pa se je razvila živahna debata. Član mestnega sveta in predsednik Društva hišnih posestnikov g. M e-g 1 i Č je predlagal, naj bi občina vendar že enkrat prenehala izterjevati davščino na nezazidane parcele, ker je krivična. Pripomnil je, da je upravno sodišče v Ce lju razveljavilo zadevni sklep mestnega sveta o davščini na nezazidane parcele in da občina nima prav nobene zakonske osnove, po kateri bi lahko še nadalje pobirala to davščino, ki jo plačujejo še danes vsi šibkejši posestniki, ker r.iso imeli sredstev, da bi se bili pritožili na upravno sodišče. V mestnem svetu pa je prevladalo mnenje, da bo morala mestna občina davščino na nezazidane parcele zopet uvesti, če bo hotela imeti zazidano središče. V zvezi s tem se je sprejel sklep, da se bodo prošnje za odpis davščine na nezazidane parcele reševale po potrebi. Končno je g. Hrastelj poročal še o obračunu MP za leto 1934 in za prvo tromesečje 1935, ki ga je mestni svet soglasno odobril. Za Mestna podjetja je poročal predsednik dr. Juvan. Mestni svet je odobril sklep, da se bodo najemnine v barakah in vagonih znižale za 50% z novim letom. Odobril pa je tudi podaljšanje pogodbe za dobavo tako tvrdki Hutter in drug. Tudi je mestni svet odobril prodajo pred vrtov pri hišicah v delavski koloniji, in sicer po Din 10.— za m5. — Javni seji je sledila tajna. V tajni seji so bile v prvi vrsti na dnev nem redu personalne zadeve. Po pragma tiki so napredovali v višjo skupino obrtni referent dr. Senkovič, geometer Vončina in tehnični uradnik Mlakar. Več prosilcev je bilo sprejetih tudi v občinsko zvezo. Tudi je bil v tajni seji izvoljen nov stalni gradbeni odbor, in sicer so bili izvoljeni: podžupan Žebot, načelnik Ba-ran, dr. Pihlar, ing. Vanek, ing. Strgaršek in član mestnega sveta Stabej; za namestnike pa: član mestnega sveta Ošlak, banov, arhivar prof. Baš in ing. Vičič. Kako smo Mariborčani gospodarili s svojim življenjem v kritičnem letu 1935? Mariborski meščanski rod izumira - Mesto se množi in rase na račun priseljencev — Letos je umrio 712 Mariborčanov, na svet pa jih je prišlo le 667 — Poro čilo se je 436 parov K zatonu se nagiba letošnje leto. Ustvaritelji bilanc in statistik imajo polne roke dela. Z nekakšnim sarkazmom podčrtavajo končne rezultate, ki so z malimi izjemami vsi negativni v primeru z rezultati bilanc in statistik prejšnjih let. Suhoparne so številke, ki jih premetavajo po papirjih, toda povedo nam marsikaj značilnega za današnjo dobo in marsikaj svarilnega za bodočnost. Povedo nam, da drvtino naglo navzdol v naročje temni bodočnosti. Če se ob zatonu letošnjega leta vprašamo, kaj nam je prineslo dobrega ir. koliko slabega, je odgovor negativen. Če položimo dobro in slabo na tehtnico, se bomo prepričali, da ne bo moglo po dvojeno dobro odtehtati slabega. In če pomislimo, kaj pomeni doba enega leta v tisočletjih, odkar se v potu svojega obraza preživlja na materi zemlji ubogi Adamov rod, pote! šele nam zaiskri v duši iskrica optimizma, ko je sicer vse današnje zapisano žalostnemu koncu. Kapljica je doba enega leta v morju časa, odkar je Stvarnik dal naravi slabotnega služabnika v podobi človeka. In vendar se je y tej kratki dobi. enega leta marsikaj spremenilo v naši življenjski bilanci. Milijoni duš so usahnili in novi milijoni so usmerili svoje korake v svet. Sestavljati bilanco človeškega življenja ob zaključku leta je prav gotovo neprijetno delo, saj se človeka nehote loti slutnja, bogve, kdo jo bo delal danes leto in kdo ve, če ne bo porazna za vse človeštvo. Čas je res zidar, ki zida, a čas je tudi grobar, ki koplje grobove grenkega pozabljenja. Me.d raznimi bilancami in statistikami, ki jih delamo o zatonu vsakega leta, pa je prav gotovo najzanimivejša bilanca, kako smo gospodarili s svojim najdražjim, s svojim življenjem. Prepričani smo, da bo naše čitatelje zanimalo kako smo se Mariborčani legalno in ilegalno množili, kako smo si prisegali zvestobo in se vpregali v sladke zakonske jarme in kako smo se poslavljali od grešnega sveta. Stara je že navada, da oznanjajo dušni pastirji svojim ovčicam na Novega leta dan pri ranih mašah številke smrti, rojstev in porok in da jih ob tej priliki po-svare, naj se zavedajo minljivosti posvetne sreče, izrečejo za tudi marsikatero pikro na račun mladih in starih ne- zakonskih mater. Ker pa prav gotovo precejšnje število naših čitateljev po pre-čuti Silvestrovi noči tega oznanila ne bo slišalo, ga objavljamo že danes po podatkih, ki smo jih v naglici dobili po naših farovžih. Naš Maribor je lepo in veselo obmejno mesto. Optimisti mu prerokujejo celo sijajno bodočnost. Ih če je že mesto veselo, so veseli tudi njegovi meščani. Hvalevredno pa je to, da v vsej svoji veselosti ne pozabljajo na svoje duše. Po zadnjem ljudskem štetju smo se lahko prepričali, da žive v Mariboru složno rimo-katoličani. pravoslavni, starokatoli-ki, luterani, muslimani, grko-katoliki, Židje, babtisti, adventisti,, svobodni kristjani, pripravniki češke narodne cerkve in celo brezkonfesionalci. V Mariboru imamo devet hramov božjih, kjer molijo meščani Boga vsak po svoje. Podatki pa, ki jih objavljamo, se nanašajo samo na katoličane, ker podatkov drugih veroizpovedi o gibanju v letošnjem letu nismo dobili. Vendar pa to ne bo bistveno spremenilo naše bilance, ker je Maribor z malimi izjemami katoliški. ' V letošnjem letu je v Mariboru zagledalo luč sveta 1167 otrok napram 1186 v lanskem letu in napram 569 v letu 1914. Med novorojenčki je bilo 625 fantov in 542 punčk, kar je vsekakor vesel pojav za moški rod. Izdati pa moramo našim čitateljem skrivnost, da jih je med novorojenčki točno 500 z dežele, ki so prišli na svet v Vinarski ulici, v hiši z zastavo rdečega križa. Mariborski rod se je torej pomnoži! Ie za 667 novih meščanov. Ker pa dan danes ni nič več tajnega na svetu, naj izdamo še skrivnost, da je bilo med novorojenčki 320 sadov razkrinkane ljubezni. V opravičilo ponosnim in brhkim Mariborčankam, starim in mladim, pa bodi povedano, da je teh nebogljenčkov največ z dežele. Smrt je letos pokosila 806 oseb, napram 878 osebam v lanskem letu. Večja je bila njer.a žetev med ženskami, ki jih je letos umrlo 448, a manjša med moškimi, ki jih je smrt pokosila 358. V sladki zakonski jarem je letos zlezlo 456 parov, napram .394 parom v lanskem letu. Med zakonskega življenja željnimi pa je bilo največ delavcev in delavk. Na posamezne fare pa se gornje Številke razdele takole: Mestna župnija: V stolnici je bilo letos krščenih 817 otrok, in sicer 450 fantkov in 367 punčk; k tako velikemu številu rojstev pripomore porodnišnica. Med novorojenčki sta bila 102 iz stolne župnije, 65 iz frančiškanske, 150 iz magdalenske, 500 pa iz podeželskih župnij. Število roj- N6S M NAROČNIKOM i Včeraišnii številki ,.Večer-nika" so bile pr ložerse poštne položnice za vse naše zunanje narečnke, ki jih piav vljudno prosimo, da nam naročnino za mesec ianuar nakažejo. Tudi eventuelne zamudnike prosimo, da s v o j dolg čtmprej pacajo. — Uprava ..Večernika** GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Od danes Silvestrovega dalje najveseleiši film, zabava, smeli »Lahka kavalerija" V glavni vlogi Marika Rokk, Fric Kampers, Hans A. Schlettoiv in še mnogi drugi, ki skrbijo za humor. Matineja. Jutri torek ob 14. ir. sredo ob 11. uri »Na krivi sledi«. Veliki film iz divjega zapada. V glavni vlogi Georg O’ Brien. Kino Union: Od danes dalje novoletni spored, sijajni dunajski film »Zmaga mla dosti« z Liano Haid, Hermann, Tlu-mig-om. Hans Moser-jem in Leo Sle-zak-om. Fride Jan Kiepurasilm: Ljubljenec vseh žena. REPERTOAR. Torek, 31. decembra ob 21. uri: »Veseli kmetič«. Prvič. Sreda, 1. januarja ob 15. uri; »Bajadera«. Ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Četrtek, 2. januarja ob 20. uri: »Vest«. Red A. Novo leto v gledališču. Ob 15. uri bo prva popoldanska predstava Kalmar.ove operete »Bajadera«. Delo je tako muzikalno kot tudi vsebinsko prav posrečeno ter tudi uprizoritev splošno ugaja. Zvečer bo ponovitev Fallove opere »Vesen kmetič«, najbolj privlačne in priljubljene predstave lanske sezone. Prva ponovitev Rostandove drame »Vest«, ki je v režiji ljubljanskega režiserja Cirila Debevca kot gosta dosegla močan uspeh in je napravila na občinstvo prav globok vtis, bo v četrtek, 2. januarja za red A. XV. AKADEMSKI PLES 4. 1. I936 UNION ob 20'30 stev v mestni župniji, ki je med mariborskimi župnijami najbolj gosposka, je v zadnjih desetih letih padlo za polovico. Mariborski meščanski rod izumira. Rojstva v boljših meščanskih familijah so od leta do leta redkejša, ker zahteva tako današnja moderna doba. — V mrtvaški knjigi imjo zabeleženih 181 smrtnih primerov od katerih je 33 mrtvorojencev, 51 moških in 97 ženskih mrličev. — Poročilo pa se je letos 85 parov. Župnija očetov frančiškanov: V baziliki Matere milosti je bilo letos krščenih 91 otrok, in sicer 45 fantkov in 46 punčk. — Smrt je pokosila 120 oseb, ir. sicer29 moških in 91 žensk. Dve osebi sta dosegli starost nad 90 let, mrtvaški zvonec pa je zapel v jetnišnici trem zločincem, Laknerju, Pančurju in Juhantu, ki so kon čali na vešalih. — Zakonsko zvestobo si je obljubilo 161 parov. Župnija sv. Magdalene: V magdalen-ski cerkvi je bilo krščenih 259 otrok, 130 fantkov in 129 deklic. — Umrlo je 538 o-seb, in sicer 278 mojkih in 260 žensk; k jtevilu smrtnih primerov mnogo pripomore mariborska bolnijnica. — Porok pa je bilo 210. Magdalenska župnija je delavska župnija in veliko jtevilo porok nam razodeva, da je prav mali človek tisti, ki ga ni strah življenja ... Putnikov Izlet v Marseille in Nico Na splošno željo priredi PUTNIK v času od 18. do 27. februarja 1936 izlet s posebnim vlakom v Marseille in Nico, če l se prijavi dovoljno število interesentov. R O N N y Izletniki se bodo najprej ustavili v Vene-ziji, kjer si bodo ogledali najznamenitejše spomenike iz slavne zgodovine beneške republike. Nato se nadaljuje potovanje ob francoski rivijeri v Marseille, kjer se bo vršil poklon mestu, na katerem je izdihnil blagopokojni Kralj Aleksander I. Na povratku sc udeležijo izletniki sve-tovnoznanega karnevala v Nici, ki s.svojim razkošjem jr, bogastvom fantastičnih domislekov prekaša vse tovrstne prireditve sveta. Vse nadaljnje informacije, prijave, preskrba vizumov in valut po najugodnejših dnevnih tečajih pri Pisniku v Mariboru ir. Celju. Srečno in veselo Novo leto želita vsem naročnikom, čitateljem, prijateljem in inserentom uredništvo in uprava »Večernika«! Prihodnja številka »Večernika« izide zaradi praznika šele v četrtek 2. januarja «936. Nj. Vel. kralj Peter II. je prevzel pokroviteljstvo nad vsedržavnimi sokolskimi smuškimi tekmami, ki bodo v januarju 1936 v mariborski okolici. Himen. V soboto se je poročil v Ljubljani g. inž. Boris Karis, šef signalnega odelenja drž. aeleznice, sin tukajšnjega poštnega ravnatelja v p. g. Ferda Ka-risa, z gospodično Julko Košir iz Ljubija ne. Poročil iu je nevestin stric, gospod Jože Košir, župnik v p. v Splitu. Srčno čestitamo! Mariborski »V e e e r n I k« Jutra ■iii-iiJ v mieKa&zsmmmm fMroagBW>w«w»— Zakaj kupiti novo, če lahko staro prav tako dobro uporabite! Stroji za obdelovanje železa in lesa, žage in kamnolome - RlOtorji za vse napetosti, bencin in surova olja - poSjske Ž©lsxntcef tiačnice, kretnice, bagerji - traverze, stavbni material, kotno železo, betonske armature, pločevina - tranSIfliSlje, osi - Cevi za plotove m vodovod Justin Gustinčič e Tattenb3&Sva u!*14 Bog daj srečo! Poročili so se te dni v Mariboru Josip Verdnik, in Ema Justni-kova, — delavec Alojzij Ogrizek in tkalka Alojzija Žižek, Rudolf Jurtela, čevljarski pomočnik, in zasebnica Marija Leskovšek. — Ljudovit Mirtič, in Ana Jerič. — Silvester Vombek, tkalec, in Marija Michitzer, delavka. — Anton Gradišnik, tovarniški barvar, in Ana Hcr cog, tovarniška delavka. Pomotoma se je vrinila v včerajšnji številki v zadevni osmrtnici napaka pri krstnem imenu po pokojnem naredniku vodniku Mavcrju. Pravilno bi sc imelo glasiti Andrej Maver in ne Anton Maver kakor je bilo objavljeno. Sadjarji in vrtnarji so imeli v tukajšnji vinarski in sadjarski šoli svoj občni zbor, ki ga je vodil podružnički predsednik mariborske podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva ravnatelj Priol. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom ravnateljem Priolom. Lovske zadeve. Mestno poglavarstvo poziva vse one, ki nameravajo v letu 1936 izvrševati lov ali pa vzeti lovišče v zakup in stalno bivanje v Mariboru, da v smislu čl. 7 pravilnika o izdejanju lov- slaviji. V petek, dne 3. januarja 1936 bo predaval v radiju predsednik zagrebške sekcije g. Milan Bošnjak od 19.30 do 19.50 nakar mariborska sekcija avtomobilskega kluba svoje člar.e in vse druge avtomobiliste opozarja. Otvorjena je šola za kontrabas (učitelja g. prof. Druzovič in g. Potočnik, bivši učitelj Glasbene Matice Ljubljana in član raznih opernih in simfoničnih orkestrov) in za pihala: klarinet, saksofon, flavto, oboo, (učitelj g. Potočnik). Mesečna ukovitia samo 50 Din. Starešinsko društvo »Triglav« vabi svoje člane, da sc v čim večjem številu udeležijo reprezentančnega plesa Društva jug. akademikov, ki bo dne 4. januarja v Unionu. Silvestrovanje, odojki in. prvovrstna framska kapljica. Vabi gostilna »Framska kapljica«, Mlinska ulica 15. Mestna hranilnica v Mariboru in Spodnještajerska ljudska posojilnica Maribor v četrtek, dne 2. januarja 1936. radi bilančnih poslov za stranke ne uradujeta. Sokolsko društvo Ruše priredi letos Silvestrov večer z velikomestnim programom. Poleg skupine Abesincev, ki SCavarna R®t©¥i nekaj tisočakov drobiža, ker so večjo vsoto denarja včeraj odposlali. Storilci so prišli v pisarno z vetrihi, splezati pa so morali tudi na pritlični balkon, preko katerega vodijo dvojna vrata v omenjeno pisarno. Danes zjutraj, ko so zaznali za vlom. se je takoj sestala policijska komisija, ki jo je vodil šef kriminalne policije g. Cajnko. Daktiloskop g. Gro-bin je ob času poročila še na delu. Pustolovec Friedman zopet na delu. Komaj so na sodišču izpustili mednarod-uega pustolovca Juliusa Friedmana, ki sc izdaja za advokata in povsod nastopa kot »doktor«, je že zopet začel z izsiljevanjem. Tako se je danes dopoldne pojavil v pisarni tekstilne tvornicc Zelenka & Co in poizkusil srečo. Toda imel je smolo, kajti telefonično so obvestili policijo, ki ga je spet sprejela v svoje varstvo. Silvestrski trg je bil danes bolj pičel. Na Glavnem trgu so bili samo 4 vozi jabolk, ter 1 voz lončene robe. na Vodnikovem trgu pa samo 2 voza kurilnih drv. Na senenem trgu je bil samo 1 voz sena in 1 voz slame ter se je prodajalo seno po Din 65, slama pa po 50 dinarjev za 100 kg. Kakšno bo vreme. Dunajska vremenska napoved pravi: poslabšanje vremena, najbrže dež. Močnejši vetrovi med jugovhodom in jugozapadom. Miu^ske MGvim skih kart vlože pri mestnem poglavarstvu v Mariboru tozadevne prošnje, ko-lekovane z Din 5. V prošnji je navesti osebne podatke; ali je prosilec zakupnik, podzakupnik, gost, zapriseženi lovski čuvaj i. dr.: datum in številko zadnje lav-ske karte; datum in številko orožnega lista odnosno legitimacije za nošenje orožja in oblastvo, ki je te listine izdalo. — Prošnji, ki jo je oddati osebno na mestnem knjigovodstvu, Slomškov trg 11 (so ba št. 4) se mora priložiti članska izkaznica pristojnega lovskega društva (odnosno banovo dovolilo o oprostitvi včlanje-nja), in orožni list. Te listine se bodopro silcu takj po vpogledu vrnile. Kdor prvič prosi za lovsko karto ali pa je pravico do nje kakorkoli izgubil, mora predložiti poleg naštetih listin tudi še potrdilo, da zna ravnati z lovskim orožjem, da pozna potrebne opreznosti na lovu in bistvene predpise zakona o lovu. Te osebe izprašuje v smislu čl. 8 pravilnika o lovskih kartah sreski šumarski referent in jim o uspehu izpraševanja izda potrdilo proti plačilu takse po zakonu o taksah. Pobreške novice. Ustanovil se je na Pobrežju novi športni klub »Slavija«, ki ima svoje društvene prostore pri Renč-lju. Dosedanja avtobusna postaja pri Renčlju se je ukinila, novo postajališče je sedaj pri gostilni Kren. Še ena žrtev podivjanosti. V soboto, 28. t. in. zvečer se je zbralo v neki privatni hiši v Pcstikah pri Zavrču več vaških fantov, kjer so popivali. V tej družbi je bil tudi Martin Žnidarič, posestnika sin iz Pestikc. Ko so bili že nekoliko vinjeni, so sc, kakor običajno, med seboj sprli. Iz prepira je nastal pretep, pri katerem so sc zabliskali noži in hip pozneje se je zgrudil smrtno zadet Martin Žnidarič, ki je nekaj ur pozneje poškodbam podlegel. — Sodna oblast, ki je bila o teni obveščena, je odredila obdukcijo trupla, da doženc vzrok smrti. Orožniki so lakoj uvedli preiskavo, da ugotovijo dejanski stan. Ubijalca, ki sc najbrž skriva, zasledujejo orožniki. Bilanca pretepov tekom treh dni je sledeča: dva mrtva, trije težko in šest lažje ranjenih. Je to sicer žalostna bilanca, smo pa kod kronisti primorani tudi take žalostne primere objavljati in opozarjati mladino na posledice podivjanosti. Kino. V sredo, na Novega leta dan oh 18.30 in oh 20.30 in v četrtek. 2. januarja oh 20. uri se predvaja film »Rože z juga«. t„Čuvai&e rezu Protituberkulozni dinar! Protituberku-lozna liga v Mariboru se ob zatonu starega leta najiskreneje zahvaljuje za sodelovanje in podpore, naklonjene v prete kleni letu, vsem gg. stanovanjskim najemnikom. hišnim posestnikom, upraviteljem hiš, hišnim oskrbnikom in vsem ostalim podpornikom in dobrotnikom z iskrenimi čestitkami in voščili za srečno in zdravo novo leto! Postaja za socialno skrb rckonvale-scentnih delavcev v Mariboru se s hvaležnostjo spominja vseh industrijcev, o-brtnikov in trgovcev ter njihovih uslužbencev, ki so ji v preteklem letu pripomogli k napredku in razvoju in želi vsem srečno, zdravo in uspehov polno novo leto! Mladinski orkester vodi ravnatelj Kozina. Sprejemajo se mladi instrumentalisti, ki do gotove meje že obvladajo svoj instrument. Ukovlna kot za mladinsko petje. Predavanje o avtomobilizmu v Jugo- nastopijo z svojimi narodnimi plesi, nastopijo tudi razni akrobati, plesne skupine, klovni, fakirji, grafolog in slavna mu-latinja Josefina Baker. Zabave na pretek! Pridite! V letu 1936 bo najboljše, če se prehranjujemo v Javni kuhinji, kjer sc servira dobra in vredna hrana treh razredov. Za Silvestrovo in Novo leto domača zabava, mrzla in topla jedila, pristna ljutomerska vina jz lastnih vinogradov. — Gostilna »Turist«, Betnavska 39. Silvestrov večer kapele Jazz-band pri Mras, Studenci. PRIDITE VSI! nocoj k silverovanju Sokola matice v Narodni dom. Dvorana bo toplo zakurjena, za prijetno zabavo in razpoloženje bogato poskrbljeno! PRIJATELJI IN LJUBITELJI DOBRE KAPLJICE! Pri nocojšnjem silvestrskem večeru Sokola matice v Narodnem domu se toči izborna kapljica iz vinogradov ge. Robičeve. Kavarna »Promenada« priredi vesel Silvestrov večer! Zeli vsem cenj. gostom veselo novo leto! Nočno lekarniško službo imata danes v torek Konigova in Albaneževa lekarna, jutri v sredo Vidmarjeva in Savosto-va, v četrtek pa Minafikova in Sirako-va lekarna. v dvorani Renčelj la. jazz band Glavo mu je razbil. Sinoči so prepeljali v mariborsko bolnišnico 16-lctnega hlapca Franca Pučka od Sv. Trojice v Slov. gor. Fant je imel počeno lobanjo in se še do danes ni zavedel. Zdravniki bodo skušali nesrečnežu rešiti življenje, ki je zelo ogroženo. Pučko je postal žrtev nasilnosti. Siromakova nesreča. David Bukovec iz Dobrovnika je prišel žejen v neko žganjerijo, kjer so mu ponudili žganje. Nesreča je nanesla, da se je pri tem preveč približal ognju v žganjariji, tako, da se mu je vnela obleka in je zadobil opekline po vsem telesu. Zdravi se v bolnišnici. Blagajno so izropali. Preteklo noč so neznani storilci vlomili v pisarno izvozne tvrdke Supan Tea v Aškerčevi ulici in navrtali železno blagajno. Iztrgali so ključavnico in odstranili železno steno blagajne ter napravili veliko odprtino. skozi katero so odnesli ves denar, ki je bil v blagajni. K sreči je bilo tam le Moderni stil in narodna zavest Apel na vse, ki lahko sodelujejo V »Jutru«* sem nekoč jeseni t. 1. zasledil članek, ki je propagiral narodni stil v naši arhitekturi. Mislim, da sem ga prav razumel. Naslov članka sem pozabil, a govoril je o izginotju našega stila, odnosno o izginotju narodne mentalitete v moderni slovenski vasi, ki jo izpromi-nja tujski promet v žalostno skrpucalo zapadne civilizacije. Naj ne bo nikdo u-žaljen, če omenim bosonogega Abesinca v evropskem klobuku, Abesinca, ki se igra z njim ves svet in ki vdano sprejema zapadno civilizacijo, da se zavaruje pred ekspanzivno italijansko kulturo. Naše kmečko dekle v letoviščarskem kraju se nujno prilagodi novemu svetu; s krojem, šminko itd., da kmalu ne bo več o-nega »zdravega dekliškega lica« iz predvojnih romanov.. Kako revnega sc počuti naš človek pred tujcem, če je opažen v domačem kroju, v domačem okolju itd. Ali smo res tako prekleto bajtarsko zaspani in dremavi? Še dar.es je Vodnik moderen ... išče te sreča, um ti je dan .. * Tako nekako sem mislil, ko sem pomislil na naš ženski narodni kroj »de-čvo«. Zdi se mi, da bi le bilo možno skon struirat' stil, po katerem bi se naj krojila »dečva«, uporabna za vsako uro in vsak letni čas. Saj gre tu le za modernizacijo starega kroja in za njega prilagoditev novemu času. »Dečva« vendar ni samo kroj za narodne prireditve in ma<-skeradne plese. Ko govorim o »dečvi«, mislim ženski kroj, ki naj ustreza sledečim točkam: Kroj bodi nad vse praktičen in cenen, t. j. praktičen, da ni samo za sprejemne in druge svečanosti ter plese in cene n, da si ga more nabaviti vsaka žena in dekle, a ne samo nekaj narodnih dam. Praktičen naj bo Ali res nimamo nič svojega, s čimer se tako, da je možna izbira v variantah barv nam ni treba sramovati pred tujcem? —I Naše bajtarske revščine ne bomo razkazovali, pokrijmo jo s plakati! — tako je dosedaj rešen ta problem. Tako slove po svetu naša pol evropska — pol orientalska mesta, slovi kontrast med prometom svetovnih firm v mestu in med našim življem kje visoko ali nizko v gorah. — »Jugoslavija — dežela kontrastov«, je moto naše tujsko-prometne reklame v tujini, — dobro se bijemo! Potem se pa čudimo, če nas spremlja v tujini priimek »Balkanec«. Ali res ni mogoče postaviti tujsko prometne reklame na drugo manj žaljivo bazo. Naše narodne obrambne organizacije, narodna kulturna društva itd. se izživljajo v capljanju za dnevno politiko, dasi tega ni v njih društvenili pravilih, odnosno v delovnem programu. Naša narodna mladina se igra »ravber-žandar« i. sl., naši mladi arhitekti in inženjerji pa čakajo r.a službo, ne da bi jim pri tem postalo dolg čas. Tako se je razgubila naša narodna zavest, da je na pravem mestu ni več najti. Morda bi sc pa le kdo čutil poklicanega, da bi otvoril resno delo na tem polju in če je odpovedala privatna iniciativa društev, naj nastopi oblast, občina, odnosno banovina. Ali res ni človeka, ki bi videl v tem nov pravec življenja, (in za brezposelne) nova možnost zaslužka?. in krojev in da so barve primerne današnjim resnim, delovnim časom. (Kroj naj ne bo iz živih, kričečih barv, nego barve naj tvorijo solidno harmonijo z vsakdanjim življenjem). Poglejmo na pr., kako okusno obliko so dobili Avstrijci iz svojega »dirndla« (pri tem moramo paziti na razliko med splošnim krojem ljudstva iz Avstrije in med propagandnim krojem hitlerjevske mladine. Ako prideš v avstrijsko vas, najdeš povsod mentaliteto tega naroda nedotaknjeno, samo času pri merno razvito, t. j. modernizirano. Toliko umetnikov in estetov imamo pri nas, v Ljubljani je sedaj morje slikarskih razstav, morda se spomni kdo, da najde nov umetniški stil za delovni narodni kroj pri nas doma. Upam, da imamo že toliko zbranega folklorističnega blaga, da bi delo ne bilo težko. In saj od začetka bi bili le poizkusi in iz poizkusov bi zrasla nova oblika, — samo vztrajati je treba pri začetem delu. Kaj pa arhitekti, modni risarji i. dr.? Morda bi se zainteresirala za stvar kakšna firma, ki bi akcijo podprla, ker tudi pri nas izdelujemo blago. Morda bi katero umetniško društvo ali kdo drugi (institucija, časopis, tovarna itd.) zasnoval nagradno tekmovanje, recimo za izdelavo osnutka blagovnega vzorca za moške in ženske delovne, narodne obleke, — itd. E. B. Mai£k#&§d Glasbeno žmjenje v Mariboru Glasbena Matica v preteklem in prihodnjem letu — Iz razgovora s skladateljem prof. Kozino X -5. Prtaot« ■» stvu, medtem ko v Jugoslaviji, kolikor sokolske čete' o sklepu, da se mora vr- je meni znano, šolska opera še ni bila Siti vsako leto zahvalni dan, čitamo med izvajana. drugim: »Zato moramo mi Sokoli, zaradi m ^ ,, xA« r,inoi,»no' božje pravice, zaradi usmiljenja in trdno Na novo je uveden v soli Glasbene na dan zahvalnosti Bogu Matice pouk v kromat.čm hamomkiki r R . kdo ho JO poučuje g Gonza Josip. GlasbenaJKa- » da, za siroraake svoje vasi v žitu, ■ tlca ^SmSte S volui, denarju itd. Dar mora biti odgo-mladinski orkester. Vodstvo mladinske- gini ljubiteljem klavir c I ... vor in zalivala Bogu za dobrine, ki smo se hočejo izvezbati na tem, v zadnnh j . s<) Soko]i reg letih tako priljubljenem instrumentu. be bre/verd_ kakor SQ jjh d ,cti sku§ali eno vrzel je izpolnil odbor Glasbene Ma- svojl posla„ict?! tice s tem da je uvedel na svoj soli pouk j akd lctoin vclike po- orkestralmh instrumentov, kontrabasa m pihal. Poleg g. prof. Druzoviea za kontrabas, poučuje bivši član skoro vseh jugoslovanskih opernih in simfoničnih orkestrov, g. Franc Potočnik. ga zbora bo prevzel prof. Bajde, ki je že v Ljubljani dosegel na tem polju lepe uspehe, orkester pa prevzamem sam. Za mlade pevčke in instrumentaliste bomo ustvarili možnost uveljaviti svoje v šolah pridobljeno početno znanje v pevski in instrumentalni umetnosti s spoznavanjem naše, v zadnjih letih široko razmaknjene mladinske literature. Ustvariti hočemo mladinski zbor, kot podobni žive in uspešno delujejo že v nekaterih večjih slovenskih mestih. Upam, da bosta oba zbora v doglednem času dosegla tako stopnjo, da bosta zmožna lotiti se že tudi večjega, umetniško pomembnejšega dela. V v idiku imam šolsko, mladinsko opero. Zadnja leta se je ta nova umetniška forma udomačila v inozem- S tem sem Vam podal kratek pregled čez delo in snovanje Glasbene Matice. Odbor z neumorno delavnim predsednikom g. dr. Poljancem na čelu. učiteljjski zbor in vse članstvo se vneto trudi, da uspešno in čim boljše vrši svojo kulturno misijo. Želeti je, da se javnost v čim večji meri in aktivno zainteresira na nje nem delu.« Življenje in delovanje Glasbene Matice, našega centralnega glasbenega instituta, živo interesira vso našo javnost. Zato bo gotovo zanimalo naše čitatelje, kako deluje iti kaj namerava prirediti v prihodnjih mesecih. Naprosili smo za razgovor skladatelja prof. M. Kozino, dirigenta Glasbene Matice in ravnatelja glasbene šole, ki nam je drage volje dal vsa potrebna pojasnila. $&kdsk® vesie neg —* i De^et let idealnega soko^skefa de!a Socialne akcije kot višek sokolskega nacionalizma V roke mi je prišlo poročilo o slavnostnem občnem zboru mostarske sokolske župe, ki se je vršil 14., 15. in 16. de- prepotrebnega mostu in je bilo zaradi tega tam že 9 komisij, pa jc vas ostala brez mostu vse do 1. 1933, ko je sokolska četa »Kako deluje pevski zbor, orkester, cembra 1935 v Mostaru kot proslava de- vzela stvar v roke in s pomočjo 820 brez kakšne koncerte nameravate prirediti v letošnjem letu?« Začnem z zborom, ki tvori najživejši aktivam društvenega delovanja. Notranji pretresljaji, ki so nedavno še prav nepo-voljno uplivali na delo zbora, so preboleni in pozabljeni. Pevski zbor je homogen, zaveda se dela, ki ga ima opraviti in težav, ki jih mora prebresti. Zato je tudi njegovo delo smotreno in uspešno. Seveda mora zbor s to tradicijo 111 te kvalitete tudi v javnosti pokazati sadove svojega dela. To je pa v sedanjih težavnih prilikah težak problem. Za priredbo koncerta, zlasti velikega, kot ga zahteva tradicija in kulturno poslanstvo Glasbene Matice, ni potrebna samo vestna priprava in dolgotrajen, požrtvovalen študij, dana mora biti tudi podlaga za kritje eventuelnega, vedno grozečega de ficita. Med odborom, ki ga sijajno vodi g. Janko Arnuš in med menoj kot artističnim vodjo, vlada v vsakem oziru najlepše soglasje. Sklenili smo, da se ne damo odvrniti od neugodnih razmer, pod katerimi morajo danes delovati vsa kulturna društva. Prirediti nameravamo dva koncerta. V mesecu marcu monumentalen oratorijski koncert, kjer nastopita zbor in orkester. Za sodelovanje mislimo' naprositi najodličnejše soliste, povabiti k sodelovanju še pevski zbor »Maribor« in tako nuditi našemu glasboljubi-vemu občinstvu res veličasten koncert. Za ta koncert sem izbral eno največjih del svetovne literature, Verdijev »Re-nuicm«. Namen in volja je tu, izvedba pa odvisna od javnosti. Drugi, samo zborovski koucert, bo izpolnjen s slovenskimi in slovanskimi zborovskimi skladbami. Med njimi bo ciklus Tomčevih belokranjskih pesmi, ki jih je komponist priredil za r.ašo Matico. Orkester Glasbene Matice nima tiste tradicije, kakor zbor, zato pa tudi ne tiste povezanosti med članstvom, ki bi ga vezaki podobno kot pevski zbor v eno samo, veliko familijo. Z drugimi besedami, orkester nima še dovolj trdne organizacije. Upam pa, da bo žilavi predsednik orkestra, g. ing. Š u š ko v i č izvedel veliko delo organizacije, ki si ga je zastavil za nalogo in da bodo na ta način dani predpogoji za redne simfonične koncerte, ki so za Maribor nujna kulturna zahteva. Za prvi letošnji koncert pripravlja orkester koncert češke simfonične glasbe. Nadaljnje delo je odvisno od odziva javnosti in skromnih sredstev, ki jih ima na razpolago Glasbena Matica.« »Kako deluje šola In kako sj zamišljate njen nadaljni razvoj?« »Ko sem pred enim mesecem prevzel ravnateljstvo šole Glasbene Matice, sem se dobro zavedal, da nisem prevzel lahke naloge. Dejanske potrebe zahtevajo iz-popolnjenja in razširjenja šole. Z novim letom se osnuje v šoli mladinski zbor in setletnice vaških (kmetskih) sokolskih plačnih delovnih dni svojih članov ter s čet v območju te župe, ki jc znala v tej pomočjo banovinske podpore 13.000 Din ;ospodarsko in socialno tako zapuščeni zgradila most na solidnih kamnitih ste- in zaostali .pokrajini (Hercegovina, Hr-vatska Krajina in Dubrovniško primorje) široko razpresti organizacijo kmetskih sokolskih čet ter njihovo delovanje — poleg telesne vežbe — usmeriti in visoko razviti v zdravstveno, prosvetno, gospodarsko in zlasti sooijalno smer. Smatram, da ne bo odveč, ako naši javnosti samo v velikih obrisih predočim ogromno delo, ki so ga izvršile kmetske sokolske čete v območju mostarske župe tekom prvega desetletja svojega obstoja: Župa šteje danes. 165 kmetskih sokolskih čet s 13.633 člani. S pomočjo teli čet je, v svrlio higijenske povzdige vasi, bilo na ozemlju župe z apnom pobeljenih 40.000 hiš, jc bilo zgrajenih 4698 stranišč in 2533 sicer primitivnih, vendar pa modernih gnojišč. V skrbi za prosvetno povzdigo naroda jc župa pri četah ustanovila knjižnice z 18.842 knjigami. Pre-čitanih je bilo 70.807 knjig, kar znači, da so mnoge knjige bile večkrat prečitanc. Poleg tega je župa — celo v najbolj zakotnih in najbolj oddaljenih vaseh — predvajala 78 poučnih filmov pred 13.362 gledalci. V gospodarskem pogledu so sokolske čete izvršile istotako ogromno delo: z njihovo pomočjo je bilo doslej posejanih nad 130.000 kg raznega semenja, zasajenih 62.548 plemenitih sadnih drevesc in 26.685 koristnih gozdnih drevesc. Urejenih je bilo nanovo 26 čebelnjakov, prirejenih 39 kmetijskih razstav z 2336 razstavljalci, 7193 kmetijskimi predmeti ter 766 raznimi ročnimi deli. Že ti podatki dokazujejo, kako idealno in obenem realno sokolske čete pojmujejo in vrše svoje naloge. Že gori navedene akcije kažejo močno socialno plat sokolskega udejstvovanja. Še bolj pa je povdarjena ta socialna plat v načinu, kako sokolske čete v vaseh hercegovskega in primorskega Krasa grade -svoje sokolske domove in pa —* šole. Tako si je n. pr. sokolska četa v Položcu zgradila dom, dolg 24 it: širok 9 m, z enim nadstropjem. člani čete so delali brezplačno po 10 dni, pozneje za dnevno mezdo po 10 Din. S pomočjo podipore 30.000 Din, ki jo je dal ban primorske banovine, so zgradili nadstropje za ljudsko šolo. Četa v Čičeru je s svojimi 52 člani in 6 naraščajniki, samo s podporo banovine v iznosu 2000 Din, zgradila tekom 4 dni in 4 noči dom, dolg 12 in širok 8 m. Takih slučajev je še polno. Še globlji socijalni značaj imajo akcije sokolskih čet v Položcu, Čari itd., kjer so s sodelovanjem članov zgradili v krajih, koder je moralo prebivalstvo po 5 km in več daleč hoditi po vodo, studence z dobro pitno vodo. Ali pa akcija sokolske čete v Nebriževcu, kjer so sc že od 1. 1913 stalno ipoteffovaK za zgradbo brili. Višek socialne akcije pa tvori skrb sokolskih čet za slučaj suše in slabe letir.e. Po letu 1928, ko je lakota vladala v Hercegovini, so Sokolske čete začele gra diti četna skladišča, v katerih zbirajo rezerve za slaba leta. Skladišča so ustanovljena na zadružni osnovi in mora vsak član vsako leto vložiti najmanj po 10 kg žita, ki služi za potrebe siromašnih članov. V zvezi s tem je s sklepom župe iz 1. 19,32 uveden tudi poseben zahvalni dan, po izvršeni žetvi. Na ta dan se morajo vsi vaščani — člani sokolskih čet in tudi nečlani — zahvaliti s skupno mo-litvo Bogu za vse pridelke, obenem pa se zaobljubiti proti preklinjanju. V okrožnici, s katero je vodstvo župe obvestilo zitivne rezultate. Saj je samo v enem zadnjih let bilo na ta način zbranih '6354 dinarjev in nad 4000 kg raznega žita in sočivja, kar je bilo razdeljeno med 373 najrevnejših oseb. Kmetske sokolske čete v mostarski so kolski župi se dobro zavedajo, da je brez uspešno vsakršno nacionalno delo, ki nima obenem globokega smisla za socialne in gospodarske prilike. Zato je socialna vrednost dela teh čet vzvišena nad vsak dvom. Delo kmetskih sokolskih čet v tem ozemlju predstavlja nedvomno največjo naoijonalno in socialno akcijo, ki je tem večje vrednosti, ker sloni na zdravih načelih zadružništva in je sposobna visoko dvigati moralna čustva naroda. V. S. Vinski sejem v Ivanjkovcih. Dne 7. januarja 1936 se vrši v Ivanjkovcih XI. vin ski sejem in razstava. Prijavljena so vin i z najznamenitejših hribov in leg ljuto-mersko-ormoškega vinarskega okoliša in sc jc letos dogodilo prvič, da močno prevladujejo sortirana vina. Tudi manjši vinogradniki so prišli do prepričanja, da je treba stremeti za tem, da bomo imeli čim več in čim boljših sortiranih vin. Zastopane pa bodo prav vse pomembne vrste, tako poleg šipona in laškega rizlinga beli in modri burgundec, muškatni silvanec, muškat, dišeči traminec, renski rizling, rulandcc in zeleni silvanec. Vina so sc do sedaj že prav dobro razvila in so sc že popolnoma izčistila z malimi izjemami. Razstavni prostor je na sredi vinogradov, nekaj sto metrov od razstavne dvorane pa bo že vinogradi in kleti. V občini Ivanjkovci leži 550 ha/vinogradov. Razstavni prostor jc tik kolodvora, tako, da tudi eventuclno slabo vreme ne bo nič motilo. Vlakovne zveze so z vseh strani zelo ugodne. Razstava je odprta od 8. do 19. ure. m zmi§m& m sveta Življenje nagbednejšsh sužniev Strašna slika iz kitajskih rudnikov, ki so las« tuflh izkoriščevalcev Evropska javnost si težko predstavlja v kako težkih razmerah‘žive kitajski delavci, zlasti oni v rudnikih. To je življenje delovne živine, včasih pa še mnogo slabše. Pekinški list »Dagotin Bao« opisuje življenje kitajskih rudarjev v Kaj-lenu tako-le: Ako hočete videti sliko, ki vam pokaže življenje sužnjev,- pojdite na severno Kitajsko, da vidite kako delajo in žive rudarji v Kajlenu. Tamkajšnji rudniki so last neke angleške družbe. Ti , rudniki leže v področju Tjencina in v njih dela več desettisoč ljudi, moških, žensk in otrok. Uradno traja delovni čas 12 ur na dan za moške in ženske in 10 za otroke. Toda rudarji se s tem nikoli ne morejo okoristiti, ker morajo v rudnike že zjutraj ob 5. uri, včasih pa celo že ob 4. uri, iz rudnika pa ne smejo nikoli pred 6. ali 7. uro zvečer. V rudniku ni strojev. Vse se dela z močjo mišic rudarjev. Pa tudi ko dovršijo svoje delo, rudarji še niso prosti. Napolniti morajo vozove z rudo in smejo šele nato iz rovov na zrak. Zaradi težkega dela so rudarji po prihodu iz rudnika tako trudni, da se le jedva privlečejo do barak, v katerih stanujejo. Tam popadajo onemogli od dela in napora na deske, ki jim služijo za posteljo. Drugo jutro jih čaka isti napor in ista usoda. Teden za tednom, mesec za mesecom, leto za letom. Rudarji jedo le dvakrat na dan malo riža najcenejše vrste. Nikoli ne dobe nobenega sočivja. Tisto malo denarja, ki ga dobe za svoje delo, jim ne zadostuje, da bi se oošteno upadli. Pa še od teea zaslužka jim jemljejo razne globe za najmanjše prestopke. Globo morajo plačati pod pretvezami, da so slabo delali, da niso bili poslušni, ker so se preveč odpočivali itd. I11 rudarji si kljub vsemu temu ne upajo pritožiti se, ker vejo, kaj jih v tem primeru čaka. Nekega dne so se rudarji v rudniku Macjaga usodili pritožiti se zaradi postopanja nekega paznika in prevelikih glob, toda uprava rudnika je takoj poklicala policijo in vojake, ki so rudarje enostavno pretepli. Neki nadzornik, ki je bil navzoč, si je upal celo zaklicati rudarjem: »Vi živite itak sijajno. Zato je sramotno, da se pritožujete. Rudarji v Šanduju so mnogo na slabšem. Tam so lastniki Japonci, ki postopajo na svoj način. V tistem rudniku vladajo strašne razmere. Rudarji ne smejo včasih po več tednov zapustiti rudnikov in oditi na zrak. Nedavno je preko 1000 kitajskih rudarjev poginilo v nekem rovu, v katerega je vdrla voda. Bodite torej zadovoljni, da delate pri nas in ne pri Japoncih.« Tako je torej življenje teli ubogih kitajskih rudarjev. Mnogo bolje se' godi kulijem in zlasti še konjerti v Evropi. V takih razmerah žive milijoni Kitajcev, ki zaslužijo komaj toliko, da ne umro od lakote. Delavci v Kajlenu so le en sam primer bede, ki tlači milijone Kitajcev. (Žal tudi v Evropi ponekod ni dosti drugače. Spomnimo se samo opisov življenja rudarjev v nekaterih rudnikih tujcev na našem jugovzhodu, ki so jih v zadnjih letih objavili naši listi!) / Maribor u, dne 31. XII. 1935. ■BBPT: Milil... IMIIIIHIMM—— EVGENIJ SABA NOV; MUtšeetmje fitefesatja Maja ROMAN »Ker ste ženska, prva ženska, ki jo vidim po tridesetih letih živo, in ne le naslikano.« »Je to nekaj čudovitega?« »Strahotno. Od tistega dneva, ko ste prišli !k nam in sem vas prvič zagledal, ne najdem več .miru ne podnevi ne oo-noči. V vseh mojih mislih ste kakor mora, ki me tlači. Bojeval sem se vse dni ir. noči s samim seboj, a zaman. 'Zato sem naposled sklenil, da vas moram najti na samem in vas prositi, da mi dovolite, dU se vas dotaknem. Samo še enkrat v življenju dotekniti se žive ženske, čutiti njeno tesno bližino, njeno toploto, dih njenih grudi, nežnost njene polti, piti vonj njenih las... samo še enkrat v življenju in potem nikoli\eč. V spominu tega dotika, diha in vonja bo omama, da bo v njej lažja smrt. Ničesar drugega vas ne prosim ...« Gospodična Apolonija ni vedela ali naj se jezi, smeje ali ruzjoče. Čutila je odpor do starca, ki se je kakor pes plazil okoli njenih nog, ta nenavadni prizor se ji je pa obenem zdel tako zelo komičen, kakor še nobeden drugi v vsem njenem dotedanjem življenju, toda naposled je bila v vsem tudi tiha tragika človeka, ki je v strašnem samotarstvu izgubil zrelo mladost svojega edinega življenja. In ta tragika je naposled zmagala. »Ubožček,« je vzkliknila sočutno. »Čemu ste ostali tako dolgo tu? Zakaj sc niste prej vrnili v svet?« »Zaradi službe. Prišel sem na Maklen, ker mi je gospod ponudil tako veliko plačo, kakor je ne bi bil dobil nikoli nikjer drugje. Polakomnil sem se po zaslužku z namero, da si prihranim kar celo premoženje in se potem bogat vrnem v svet. Toda to vrnitev sem vedno odlašal, ko sem pa le hotel oditi, me gospod r>i pustil. Pregovarjal ine je tako dolgo, da sem se naposled vdal in sem ostal. V me ni sta zamrla človek in moški in se gotovo ne bi bila nikoli več prebudila, ako r.e bi bili prišli vi.« Starec si je otrl solze in nadaljeval: »Vi ste prinesli na Maklen dih življenja izza gozdov in gora, prinesli ste nam pozdrav mladosti, ki je ostala tam in nas Ihte zaman išče, a s tem ste nam prinesli tudi novo hrepenenje in trpljenje. — Nam vsem, ne samo mer.i. Z nikomer nisem govoril, nikomur se nisem zaupal in ikdo se ni meni, pa vendar le vem, da se godi vsem tako. Morda samo njemu ne, ki je tudi v duši mumija.« »Komu.« »Dr. Servaciju Evaristu. Zato bi nas ugonobil, ako bi izvedel.« Vzravnal se je na kolena, dvignil roke in zaprosil: »Ne izdajte me in odpustite mi! Nisem se mogel premagati, preveliko je bilo hrepenenje, pregrozno trpljenje. Pozabite in mi dovolite, da odidem. Vrnem se v kuhinjo, v usodo, ki se ji nikoli več ne moreni iztrgati iz ostrih krempljev. Pregloboko so se ti kremplji zarili vame, pretesno me priklepajo k sebi. Končano je. Tu bom ostal in umrl, ne da bi kdaj mogel izkoristiti tisočake, ki sem si jih prislužil. Bog ve, kdo se bo okoristil z njimi, kdo bo živel in užival življenje namesto mene?« »Odpuščam vam,« je vzkliknila gospodična Apolonija po kratkem molku, ki ji je privabil skoraj solze sočutja v oči. — »Pojdite in se pomirite.« Starec se je dvignil, obrnil in odžnfpo stezi, po kateri je bil prišel. Toda odhajal je še bolj star in sključen, podoben skoraj žalostnemu strašilu. V nekaj minutah je zdrknila njegova starost za deset let naprej, Apolonija je nemo strmela za njim ... Sedaj, v postelji, se je nasmehnila ob spominu na ta nenavaden dogodek. Zdel se ji je samo še smešen, nič več tragičen. Kako tudi? Njena mladost ni mogla dojeti tragike do globin in je obdržati. Ko ji je smeh odbegnil, se je dvignila in odšla v kopalnico, kjer se jo okopala m nato oblekla ter si napravila pričesko. Pogledala se je v zrcalu ter zadovoljno pokimala svoji lastni podobi. Bila je vsa kakor rožna zora mladosti. Po zajutrku se je napotila na vrt in je spotoma čisto nepričakovano srečala mehanika Sinezija Manerta. Ozrla se je vanj in opazila, da jo gleda tudi ta s prav takimi, vročičnimi očmi, kakor sinoči stari kuhar Makarij, in že se ji je zazdelo, da bo doživela nov zanimiv prizor. Toda Sinezij Manert je bil krepkejši in odpornejši: stisnil je zobe ter zatrl v sebi čustva prebujenih življenjskih hotenj. (Se J) o nadaljevalo.) Razno GOSTILNA BARIČ Tezno, Silvestrov večer, domače koline. Obenem i'slini vsem gostom srečno in veselo Novo leto. 8 ~z\k\ JE TU! Vašili koles ne rabite več! Nudi sc Vam prilika. da jiii pustite temeljito osnažiti, emajlirati, poniklati. vse krog-ljične ležaje zbrusiti, tako da bodo do ' prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajcmčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbacliova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 5508 ŠIVANJE ODEJ iz vate. volne in puha. izgotovljene odeie v veliki -izbiri najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8. 5331 SPALNICE, JEDILNICE. kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri NovaKu, Vetrinjska 7. Koroška H 4285 OTVORITEV TRGOVINE IN GOSTILNE. Podpisani Marija Bračko in Skerlec Ivanka otvoriva z Novim letom v lastni hiši v Studencih, Makarjeva cesta 45 (v bližini tovarne ličen) trgovino z mešanim blagom in gostilno. Potrudile sc *'ove postreči svoje cenjene stran-ke z najboljšim blagom. V gostilni pa nudile najboljšo kapljico ter izborna jedila po nizkih cenah. Za obilen obisk, posebno pa še pri otvoritvil se cenjenim gostom najtopleje priporočave, katera bo s pojedino domačih klobas raznih drugih dobrot po tiajnižjiii cenah. Obenem želiva vsem »Veselo Novo leto«. Marija Bračko in Ivanka Škerlje. ____________5969 VINO Din 7. izvrstno, buiet Pobrežje. Gosposvetska 56. 5667 TEMELJIT POUK na citrah dajem po zmerni ceni. Orožnova ul. 5. 5911 GOSTILNA »PRI SAVINJČANKI« na Frankopanovi ulici bo >es zelo zabaven Silvestrov večer. Poleg domače zabave s koncertom Vtim nudi naša Pepca najboljše med najboljšimi kapljicami, da o jedilih, katera ona priprava res nadvse okusno ne govorimo. Torej ako res želite prijeten Silvestrov večer, potem le k naši Pepci. Vsem svojim gostom želi Veselo in srečno Novo leto 1Q3r._______________6042 KONCERT V GOSTILNI »TRST« .nasproti bolnice, danes sveže Bock-pivO. prvovrstno vino. izborna kuhinja. Cenjene goste vabita in jim želita veselo Novo leto Lojze in Marija Jarc. 16047 Sp5'«»»> “"JliS"® ' ®Tl° ‘‘SS&t*00 0»»®** ? Lvn» s«*»®r L erf°n cw««p>a 5-teV*" ;pP«ateb=">- Sa** 5-cev*w Prodala na 12 in 18 mesečne obroke Zamenjava starih aparatov Vsi sestavni deli vedno v zalogi Specijaina deiavnica za radiotehniko B mm S 4600-' 3660^ 494©“" ©360“ > »78£T 4350* ” 490©T ” 6^00 ' ________ Prodam KOMPLETNA MEHKA SPALNICA pobarvana in moderna, kuhinjska kredenca, poceni naprodaj; Miklošičeva 6, mizarstvo. 5972 SPALNICA in kuhinja, malo rabljena, radi selitve poceni, usprodai. Mlinska ulica 28. (039 Sobo od&a 6083 GLAVNSTRG 1 (Dc savni most) TELEFON 2648 OPREMLJENO SOBO oddam. Barvarska ul. .3. Vprašati pri Hrastu. oi)14 SOSTANOVALCA sprejmem na hrano in stanovanje. Dr. K,rek:'va ulica 2, Studenci. on 16 TRI GOSPODE sprejmem na stanovanje in hrano s 1. januarjem 1936. Meljska cesta 58. f'0?l LEPO OPREMLJENO SO BO s prostim vhodom oddam. Koseskega^ ul. 35. ')022 DVA GOSPODA~ sprejmem na hrano in stano-vanje. Trg svobode 1. 5949 Lepa, solnčna, parketirana. PRAZNA SOBA se odda gospodični. Maistrova ul. 17-11, vrata 12. MMO OPREMLJENO”SOBO ~ oddanj Einspielerjeva ul. 26. Melje. 6049 Oddam dvema gospodoma SOBO s hrano. Aleksandrova c. 64, vrata 5. _ 60-19 LEPO SOBO brez pohištva z celo preskrbo ni dve osebe ili rodbino od-Llain lakoj Gregorčičeva uli-:a 12-11. Takoi pri stopnicah. 6043 Stanovanje STANOVANJE takoj oddam. Studenci, Jurčičeva 17. __ 6029 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbauova 28, pritličje, desno. -r 992 ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE s 1. februarjem. Gajeva ul. 4. 6027 S S užho d® fot PRODAJALCA ALI PRODAJALKO. kuharico in mehanika, d >ore meči, sprejmemo. Maribor, Aleksandrova c. 26. 61)52 Službo ššee 1ŠCEM SLUŽBO l^KASl. TA ali skladiščnika. Ponudbe pod »Kavcija 10.000 Din« na upravo lista. -;P71 HALO! Kdor hoče ceneno in dobro viiro piti, mora v' »Tržaški dvor« priti št. 44. Tam se toči v gostilni po Din S--'• čez ulico Din 7,— liter. Želim vsem svojim gostom veselo Novo leto! Za Silvestrovo vas vabim na dobro zabavo! Antonija Babič. 6053 SILVESTROVO boste obhajali sigurno .i,aj-veselejše v Cliambre separe, gostilna Vicel, Rotovški trg 8. Postrežem vas s svežo morsko ribo in z Vicelovimi specuali-tetami. Da je pa kapljica nad vse izborna, je pa že itak znano. 6054 Posest 1 rgovske^hiše”’ v prometni ulici, stanovanjske hiše, vile po vsaki ceni v ccn-trumu in na periferiji, stavbene parcele v mestu, družinske hiše, posestva do 50 tisoč navzgor, gradič pri Ptuju. 120 tisoč, primeren za industrijo, proda Prometna pisarna, Maribor, Aleksandrova 11/1. 6002 DRUŽINSKE HIŠE Maribor okolica od 9000. — Mariborske obrestonosne hiše od 15.000 dinarjev naprej; dvodružlnski vili, 100.000. kakor IS5.000 Din. Posestva, kmetije od'30.000 dinarjev dalje. (iostilne prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26. ()033 VSEM NAŠIM STRANKAH želimo prav srečno Novo leto! Lepa enodružinska hiša z vrtom tik kolodvora Din 60,000. TrlstanovanjsKa hiša z velikim vrtom 70.000 velika trgovska hša 400.000 Din gotovine. Posredovalnica »Ra pid«, Gosposka 28. 6046 Naprodaj enonadstropna večstanovanjska HIŠA v bližini parka. Naslov v upravi »Večernika«. 6*031 Kupim KUPIM DOBRO OHRANJENO DVOKOLO. Sodna ul. 26/111, vrata 7. 60.31. BLAGAJNO. pisalni stroj, pisarniško mizo, omaro z rolojem, ročni voziček na štiri kolesa kupimo. Maribor, Aleksandrova c. 26 6051 Sirite „Večernik“ Turistovski kruh Glavna zaloga: feiertag, betnavska 43 TELEFON 28-24 j>\ Podruž m NOVA v Podružnica: JOSiP SKAZA preje Sirk Glavni trg Podružnica: A S C037 PODRUŽNICA: ULICA lO.CMTOBM 5 Moj najbolj znani črni tuiist. rženi kruh je zelo okusen in ostane v najvciji vročini 8 do 10 dni svež in užiten Srečno in veselo Novo leto 1936. želi 6026 lUTNIK - m. pomnili srna is k. ima MARIBOR - ALEKSANDROVA CESTA 35 nivea črede Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14 za sezono 1936: najcenejša in najsolidnejša popravila, emajliranje in poniklanje koles, šivalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, kakor vse dele mehaničnih izdelkov. Z ozirom na krizo zeio znizane cene. Srečno in uspešno Novo letol pjtdmv&ka d. z o. z. Maribor, Qregorčičeva ulica 6 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da prevzamem z Novim letom gostilno „Pri B rvi“ Strma ulica 11 Za obilen obisk se priporoča GOST1LNIČARKA603 HmM&s posmrtninski oddelek Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani goji pravo zavarovanje. Zavaruje posmrtnino, doto, starostno preskrbo. Karitas zavarovanje je postalo pravo ljudsko zavarovanje. Zavaruje sc lahko vsaka zdrava oseba od 7. — 80. leta starosti za določeno zavarovalno vsoto ob določenem mesečnem prispevku. Desettisoči zavarovancev že izpričujejo nujnost, potrebo in veliko korist Kartaš zavarovanja.. Zavaruj se pri KARITAS Z polico Karitas boš najlepše oskrbel sede in svojce in svojo družino za bodočnost. Vprašajte za pojasnila zastopnika Karitas, ali v pisarni podružnice Karitas v Mariboru, Orožnova ulica 8, telefon 29-80. 6020 Llsičfe, srnje ter vse kože divjačine sprejme v strojenje, barvanje in popolno izdelavo IP« SemkO, krznar Maribor Gosposka ul. 37. DELAVSTVO TEKSTILNE TOVARNE RO S N ER se zahvaljuje svojemu šefu za božično darilo in mu obenem želi Objekt /II. veselo Novo leto! ff&diflive pos^odinie pozor 1 5680 Prodajamo prvovrstni kosovec iz premogovnika dostavimo vsako množino na dom po Din 35’— za 100 kg navzdol glade na količino. — — — — — Suhi kolobarji komad Din 4*— Zaloga in zastopstvo oromoookopne d užbc .Stanovsko", aribor IfopaPM (nasproti rcstavratijeHarodni dom) ■% v Mm in Za radio oosliralca kvaliteto) apa at Simbo ičm odhod starega in nastop novega leta, ob polnoči .lov-na prašičke Velika 'izbira jedi Pečeni prašički COdojki) Pečene race Pečeni fazani Zajci in purani Morske ribe i. t. d. Izborna domača in dalmatinska vina: Šampanjec — Prošek - Vermouth - Bermet. — Sveže pivo v sodčkih Za obi'no udeležbo se priporoča ter ob enem žel mnogoštevilnim svojim gostom 60,8 veselo novo leto I1H, 1)1 Bodočnost Je za vas neznana dežeBa Čc hočete spoznati vašo življenjsko pot, ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče. Gotovo sc Vam )c žc dogodilo, da ste prišli v neznane kraie, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju sc niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za Vaše najbolj zaželicno spoznanje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v ‘negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa je. da vse to zgrešite in Vam sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, lju--boča žena, tu Vas-čnku karijera, bla-‘w gostanje. Vi pa se lrdoviatno držite svojih navad. Loterijski uspehi sc Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke ;n igrate v ncpovolinem času? V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam- Namesto da blodite v negotovost, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vpiVtP-šajte za nasvet. On ic poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vasč življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom naproti. Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Grafološki buTeau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših kliientov. Prosim, čitajte!: »Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na- studii mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčnejc zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni: Sem zeio presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so sc začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo ic moj vodnik na moii bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski' uspeli, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja- Zahvaljujem sc Vam za Vaše delo. Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik. Maribor.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze- Stalna in točna adresa sc glasi: Grafološki bureau - Celje poštni predal 100. IVAN KOS mesar. Maribor, Tomšičeva 35 Bockpivo crno pavo iz pivovarne JOS. TSCHELIGI začnemo točiti z današnjim dnem sporoča, da otvori 1. januarja svojo mesarijo in se priporoča za obilen obisk co48 i K IVE A CREME hladnih zimskih dneh uporabljajte NIVEA-KREMO proti škodljivim učinkom vremena. Zaradi cucerita, ki ga vsebuje, je vaša koža po N1VEA-KREMI gladka, sveža in odporna. NWEA-KKEMA v škatljah m tubah Din 3.50. 6.—. 13.— in Din 25.- Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR HajbolJ vama naložba denarja, ker /amli za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in s vso svojo davino možjo — - Hranilnica i * v r i u J e vse v denarno stroko spada/oie posle tožno in k u h a n t n o Spre j e ma Podružnica: CELJE "uin5itŽi*rSkaVratnica " I«« Srino voščilo za NOVO LETO 1936 j vsaki 1 rgovsklm prijateljem, strankam, gostom In stalnim gostom. xnantam In prijateljem želi: ■ RA1>0 TIPEL Maribor Kralja Petra trg 9 R-esta vrači jaj »Narodni dom« MINKA KUDER Maribor Parna pekarna JOSIP ČEBOKLI Maribor Gfavni trg 9 JAKOB MULAVEC urar in jtrvefir * Maribor Kralja petra trg ■ TEREZIJA PAULIČ gostilna »Pri glavni pošti« Maribor Stolna ulica ING. PIPAN IN ŽIVIC ML GRADBENO PODJETJE TELEFON 22-77 MARIBOR SMETANOVA 33 ■ Veletrgovina s sirovinami prevoz, to- J vora in autotaiksa IVAN SLUGA Maribor, Tržaška c 22 Tel. 2272 ■ Vilko Blatnik trgovina čevljev Maribor Gosposka ulica 1 Fr. Bernhardov sin: Imejiteli GUSTAV BERNHARD zaloga stekla hi porcelana Maribor Aleksandrova cesta 17 j 5 „EXPEDIT“ [ mednarodna Špedicija, družba z o. z. Maribor Cankaijeva nlica 26 | Jožef Zaff mesarija, prekajevalnica in delikatesa Maribor Kralja Petra trg 1 Alfred Marini s avtomobilska in mehanična delavnica Tržaška cesta 16 Maribor S „KAROu-*evUi DRAGOTIN ROGLIČ Cankarjeva nlica Maribor Gosposka ulica 13 A. Podlessnig £ veletrgovina s papirjem Maribor Telefon št. 2448 Badlova 7 j Leopold Gusel trgovina mešanega blaga Maribor Koroška cesta 16 ■ Alojz in Antonija Senica gostilna in kavarna .Plzenski dvor“ Maribor Tattenbachova ulica 5 J Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom Ferdo Babič stavbno in umetno ključavničarstvo Maribor ter so za nadaljnja naroč la priporoča Zidovska ulica 4 Srečno in veselo Novo leto 8 želi FRANC CVERLIN f krojaštvo in konfekcijska trgovina ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča Maribor Gosposka ul. 32 S — - ■ SCHmiD HILDO likalnica in pralnica mRRIBOR ogel 5louenske in Barvarske ul. Pavel Heričko lončar in izdelovatelj peči Maribor Tattenbachova nlica 6 IDA STICKLER i KAVARNA CENTRAL Maribor Gosposka ulica S ■ Ljudska samopomoč Maribor Srečno in veselo Novo leto 1936 želi Restavracija „Grajska klet“ Basletič, Maribor in restavracija „Mariborski otok“ ■ ■ MARIJA KAGER trg- špecerije, galanterije, kuh. posode in porcelana - Državna cesta 24 Maribor Radio Maribor s s r. z. z o. z. ■ Glavni trg 1 Vogal — drž. most ■ ARNUŠ IGNAC trgovina špecerijskega blaga manufaktura trgovina Ptuj Inž. arh. ]elenec & inž. Šlajmer Gradbeno podjetje in tehnična pisarna d. z o. z. Maribor Telefon 22-12 Vrazovaul.il ZUPANČIČ MARIJA | gostilničarka 1 Ptuj £ ■iOTEL KOSSAR Ptuj HOTEL OSTERBERGER | P't«j g Oblastveno pooblaščena knjigarna, tiskarna in knjigoveznica V. BLANKE ■ Ptuj ■ A. Senčar in sin veletrgovina Špecerijskega blaga, veleprodaja soli in vžigalic PTUJ ZADRUŽNA ELEKTRARNA ■ za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju L z. Z 0. z. ;i Ptnj | : FRANJO LENARD S manufaktura na debelo in drobno. Izdelovalnica perila in Konfekcija PTUJ RUDOLF TONEJC. PTUJ j TRGOVINA Z MINERALNIMI IZDELKI, OLJE, BENCIN, PETROLEJ, BARVE ITD. ^ IN AVT0PREV0ZNIŠTV0 r ■■■»■»■■lilBBiiBi»liiiBjillllllffIBIM|aiSiilliiiBBBBfBBiBiB|BBB1BgBilBBB||||B|i|!1!JggBgIja j Srlno voščilo za NOVO LETO 193B VMM trnovskim a s 63 B vsem trgovskim prijateljem, strankam, gostom In stalnim gostom, znancem In prijateljem želi: ANTQN PAŠ modna trgovina Maribor Slovenska ul. 4 CVETLIČNI DOM« 1 v a n Jemec Maribor EMAN ILICH slaščičarna Aleksandrova 40 Maribor Slovenska 5 A. POŽAR cvetličarna Maribor, Gosposka 36, Banov, palača HOTEL »ZAMOREC Pavla Jančar Maribor EIGL-LEBEN damski frizferski salon Maribor Gosposka ul. 28 DRAGOTIN CUTlC-eva VDOVA puškar in trgovina s strelivom Maribor Slovenska ulica 18 IVANA ZAMUDA pekarna Marrbor Frankopanova ulica 9 A. JAKAC čevljarna im Ki ta a R! BI bi hi a Maribor ■ H Slovenska ulica 24 S H. SUPANClC delikatesna trgovina m 'm Maribor Jos. Tscheligi pivovarna in žganjarna Maribor Gosposka ulica 32 ■ BM —---------------- MAKS PUCHER modni predmeti za dame in gospode, perilo, platno, belo blago, pletenine in drobno blago Maribor Gosposka ulica 19 FRANJO GERT svečarna in medicama m m Maribor Gosposka ulica 13 FELIKS SKRABL manufakturna trgovina Maribor Gosposka ulica 11 JOSIP MERNIG trgovina z mešanim blagom ■ Tezno pri Mariboru Ptujska c. 1 Maribor SREČKO PIHLAR manufakturna trgovina Maribor Gosposka ulica 5 FRANC REICHER modni atelje -w ra Maribor I. MARIBORSKA DEL. PEKARNA r. z. z o. z. Tržaška cesta 18 Josip Govedič trgovina drv in premoga Prešernova ul. 19 Maribor JOS. KARNIČNIK modna trgovina Glavni trg 11 »ELEGANCE« damsko in moško modno krojaštvo a i ■ ■ Maribor Meljska c. 2 MAKS USSAR kleparstvo in inštalater /,7:, .OC. Maribor Gregorčičeva ulica 17 JOS. PIRICH zaloga usnja in nakup surovih kož Maribor Aleksandrova cesta 21 FEIERTAG ANTON parna pekarna Maribor Betnavska cesta 48 LJUDEVIT VLAHOVIČ mesar Maribor Aleksadrova c. 40 JOSIP SULIC trgovina s čevlji lastnega in tovarniškega izdelka Maribor Aleksandrova c. 30 i Dolček & Marini manufaktura Maribor Gosposka ulica ALBERT ECCARIUS urar in optik S Maribor Slomškov trg 5 g N »ELEGANCE« damski salon klobukov Maribor m Aleksandrova c. 13 ® M. TEMERL predtiskarija in ročna dela Maribor H n MATEVŽ ŠTAUBER strugarski mojster Aleksandrova 16 Maribor Cvetlična 9 t MAKS PSCHUNDER urar in optik Maribor Dvorakova 10 Slomškov trg 6 § ... .. ta a S IVANA RAČIČ restavracija »Gambrinova dvorana« £ S Maribor S S Albert Vic el trgovina s kuhinjsko opremo ■ Maribor Gosposka ulica 5 H. Eg$er sedlarstvo, jermenarstvo in toibarstvo Gosposka ulica 13 Telefon št. 2615 ■ JOS. TICHV IN DR. elektrotehnično podjetje B Maribor Slovenska ulica 16 JUSTIN GUSTINČIČ mehanična delavnica in trgovina Maribor Tattenbachova ulica 14 IVAN LEGAT Prva specijalna popravljalnica in trgovina pisarniških strojev Maribor, Vetrinjska 30. Tel. int. 24-34 R. PRATTES elektro-mehanična delavnica Maribor Aleksandrova c. 33 G FERDO KUHAR ftl tapetnik in dekorater n B M Maribor Vetrinjska ulica 26 » Knjigama Učiteljske tiskarne Podružnica fTlaribor Banouinska hranilnica Tyršeua ulica 2 AUGUST ŽLAHTIC trgovina z mineralnim oljem Maribor Vetrinjska ul. 18 li A. SPRAGER ■ električno podjetje ■ ■ H Maribor Vetrinjska ulica D — — FRANC WALNER zoolog, preparator , ! Maribor Slovenska ul. 18 - m ANTON FRANKO H trg. z mešanim blagom in šolskimi potrebščinami : Maribor Valvazorjeva 36 BABIC LEO izdelovanje vsakovrstnih čevljev Maribor Stolna ul. 4 KRCEK ANTON krojaški modni salon za dame in gospode Maribor Vetrinjska 10 i H. POLIC trgovina z mešanim blagom i Studenci pri Mariboru | ... P. Semko kržnar in izdelovateij Čepic Maribor Gosposka 37 Maribor Pugel & Rosstnann veletrgovina z vinom , ■ li Trg svobode n E33 Marlborsk? »V e 2 e r n 1 k« Jutra PMMIBMBPMillll Hli|IIMiinWini',i||i| I I I Srčno vc 18 ■ El Si titllo za NOVO LETO 1936 | vsem trgovskim prijateljem, strankam, gostom in stalnim gostom, znancem in prllatellem želi: B NEŽICA IN JULIJ ŽILAVEC gostilna in mesarija B P t U j IVAN CVIKL manufakturna trgovina P t m j 0 FRANE FILIPIČ pečar Maribor Mlinska ulica 31 HINKO SiAX g Maribor Grajski trg, Preše mo«*9 ni. S Frankopanova ni. B uOSKRBNIŠTVO POHORSKEDA DOMA (Štefka Štimnikar) želi vsem cenjenim obiskovalcem srečno Novo leto! strokovna popravljalnica usnjatih in gumijastih iertjeu — Utehmma Mika 1 VILJEM WREGG zaloga čevljev Maribor Slovenska ulica 1 B B B B f Jos. Benko I Parna pekarna * Maribor tel. 29-60 Grajski trg 6 S Prodajalna tovarne mesnih izdelkov B ' Tr'; v 1 T;.; g Murska Sobota Maribor B * ■ 1 B Knjigarna Tiskovne zadruge Podružnice Maribor Aleksandrova costa 13 i g ALOJZ ŠTIBLER g gostilna »Ljutomer- B Maribor Glavni trg RESTAVRACIJA »GRAJSKA KLET« (Grga Basletič) Maribor JOS. BOEZIO gostilna »Turist« Maribor Betnavska c. 39 HERMAN HČFER trgovina z muzikalijami, godbenimi instrumenti in gramofoni Maribor Ulica 10. oktobra Jj 1 V. Vošinek trgovina z usnjem g Maribor Koroška cesta 13 Franjo Majer f manufakturna trgovina Maribor Glavni trg 2 j f B Franc in Marija Zemljič hotel in restavracija „0rel“ H Maribor ■ M. Vrhunc jj špecerija in delikatesa ter glavna zaloga kvasa P. Tealič Maribor Maistrova ulica 17 a ■ ERNEST IN ANA BIRTIČ restavracija »Pri klavnici« g Maribor Ob brodu ANTE ZORIC Jadranska klet Maribor HOTEL »MERAN« Maribor produkcija čevljev Maribor Slomškov trg 8 " W. Witlatczil pekarna g Maribor Grajski trg 8 Rudolf Kiftmann j mestni stavbenik Maribor Meljska cesta 25 j »GENTLEMAN« Štuhec Vinko & Mirko Kosi jy moško in damsko krojaštvo * Maribor Aleksandrova c. 26 FRANC ZIDARIČ modni salon Maribor Stolna ulica 5 ZLATA BRIŠNIK trgovina s papir., galan. in knjigarna Maribor Slovenska ul. 11 LOJZE LISJAK -estavracija »Union < Maribor Aleksandrova cesta m ; Bogataj A Janc klobučar Medlc-Zankl s tvornica olja, lakov in barv n Gosposka ulica 2 Maribor Anton Tavčar tovarna mesnih izdelkov Maribor Jurčičeva ulica 3 KATARINA PRIMC trgovina in gostilna Pobrežje Zrkovska 33 DAVORIN RODEŽ slaščičar Pobrežje Aleksandrova 37 podružnica Maribor Adalbert Gusel Veletrgovina, izdelovanje likerjev in sadnih sokov Maribor Glavni trg 20 jijj ______________ ■ i JERNEJ PETEK pekarna Pobrežje Aleksandrova 25 in 130 ANTON SCHWAB-a vdova mesarija Pobrežje Aleksandr. 19, Zrkovska 43 Maribor Ivan Pečar drogerija droge, kemikalije, parfumerija, fotomanufaktura Gosposka ulica 11 Renčelj Štefan Gostilna in trgovina Pobrežje Aleksandrova cesta 29 tlUuii&aka AMuum Maribor Franc Filioič mesarija Maribor ■ Jurčičeva ulica j Veselo in srečno Novo leto 1936 želi vsem cenjenim strankam trgovina s špecerijo in mešanim blagom F. Greiner, Maribor, Gosposka ulica 2 Utedaišh/a iu muhumi "Veternika" j Mašim (Mače4m&2pesti3mit, oStiuši da Sama uzemeguA/nHr/^^gl fu^MJmojjj^£t>a&. z VAŠE SEAMTVAklVJE JE 1VJIŠ I»OJVOS Za t&Jhcfa. pt>fu>tSiqfse. In Je ceneje. Z NAŠIM OKLOM Zččurt&faAtitiil naŠtm octiern^^ -ce*n,nasunSocUt&zOcem inn&s&o H*™: T^jate&emiZ truy €ziedo> ZeumotcUi S LUŽI OTO NAJRODU. IVOVO LETO ! lasdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani'; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora