/ ■} Največi tiovcmki ( _vnik ||| < v Zedenjenih državah. > jj Vefia za vse leto ... $3.00 M H Za pol leta......$1.50 ||[ TKLXLF0N PI8AKJOS: 4687 COKTLANDT. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki Entered u Second-Claas Matter, September 21, 1903, ti the Poet Office at Hew York, N. T. the Act of Congr— of March S, 1879. NO. 28. — STEV. 28. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 2. 1917. — PETEK, 2. FEBRUARJA. 1917. —— —™-- The largest Slovenian Di» - y W -: in the United States Issued every day except Sundays Li and Le*J Hoi idays. -> \\f < 50,000 Readers m TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Mnenje v Nemčiji. -o- GOVOR NEMŠKEGA DRŽAVNEGA KANCLERJA. --VSE JE UVERJENO, DA BODO PODMORSKI ČOLNI NAPRAVILI KONEC SEDANJI VOJNI. — NAJBOLJ Si ČAS ZA UPORABO NAJBOLJŠEGA IN NAJUSPEŠNEJŠEGA OROŽJA. — SOCIALISTIČNO ČASOPISJE PRAVI, DA JE BIL SKLEP IZVRŠEN BREZ DOVOLJENJA. — NEMCI SO BILI IZZVANI IN ZATO SE MORAJO BORITI DO SKRAJNOSTI. -o- Berlin, Nemčija, 31. januarja. — V glavnem odboru nemškega Rajhstaga je imel nemški državni kancler Beth-mann Hollwcg govor, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče: — 12. decembra sem pojasnil Rajlistagu vzroke, ki so nas privedli, da smo ponudili sovražnikom mir. Zavezniki so odgovorili, da nočejo ničesar slišati o mirovnih pogajanjih, ampak da hrepene le po miru, katerega bi sami diktirali. S temi njihovimi pogoji mi nikakor ne moremo biti zadovoljni. Take pogoje bi sprejela le država, ki bi bila popolnoma poražena. Predsednik Wilson je v svoji poslanici jasno in točno povedal, da se zavzema za mir in da hrepeni vse človeštvo po miru. Mi se popolnoma strinjamo z njegovimi izvajanji, posebno pa glede prostosti na morju in glede enakopravnega razvoja vseh narodov. Kaj pa zahtevajo zavezniki i Nemčijo se mora uničiti, Alzacija-Lotaringija mom pripasti Franciji, avstrijsko monarhijo se mora razkosali, Turki naj zapuste Evropo in naj se naselijo v Aziji. Zdaj je torej nastopil trenutek, ko začnemo lahko operirat^ s svojimi podmorskimi čolni. Število naših podmorskih čolnov se je znatno zvišalo. V zavezniških deželah je bila zelo slaba letina. Zaveznikom primanjkuje živil. Zdaj je napočil najugodnejši čas za uporabo najboljšega in najuspešnejšega orožja. Prepričan sem, da bodo naši podmorski čolni napravili konec sedanji vojni. Pred par dnevi mi jc rekel Hindenburg, da so vse naše fronte močne in da imamo povsod dovoli rezerv. Mi smo bili izzvani in zato se moramo boriti. Berlin, Nemčija, 1. feruarja. — Dočim vse časopisje pozdravlja "brezobzirni boj s podmorskimi čolni", so nemški socialistični časopisi odločno proti temu, češ, da je bil storjen ta sklep brez dovoljenja nemškega Rajhstaga. Proti bojevanju po tem načinu sta posebno časopisa "Tageblatt" in "Worwaerts". Vrhunec krize. 1 Vsako uro se morejo prekiniti diplomatične zveze. — Ameriški narod podpira Wilsona. — Nemčija pričakuje več od podmorskih dol nov kot od amer. prijateljstva. Z raznih front. Ruska zmaga pri J&kobeni. — Vje-li nad tisoč mož in mnogo pušk. — Večinoma artilerijski boji Rumunska fronta: Petroffrad. Rusija, 1. februarja. Kuaki generalštab poroča sledeče: Na rumu n ski fronti je izvršil stražnik več napadov na višine vzhodno od Jakobeni bliru Kim-pelunga. Vsi napadi so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Med bojem v torek smo vjeli pri Jakobeni 11 častnikov in več kot tisoč mož, ter de»et strojnih pušk. en top in nekaj zakupnih mo/nar-je v. Berlin, Nemčija. 1. februarja.— Nemški vojni urad naznanja: Ob Gozdnih Karpatih in ob romunski frouti do Črnega morja so se vršili manjši spopadi in artilerijski boji. Macedonska fronta: Berlin, Nemčija. 1. februarja. — V. makedonske fronte poroča nemški vojni urad: Jugozapadno od Dorianskega jezera s>mo nek sovražni oddelek, ki jekoliko napredoval, pognali nazaj. _ Ob Riffi. Petrograd, Rusija, 1. februarja. Ruski vojni urad naznanja: Ko« ozemlja ob eesti pri Kalrae-nu smo popolnoma očistili sovražnika. Naše čete «o se navzlic strupenim plinom, hudemu mrazu in trdovratnemu odporu polastili njihovih zakopov. Berlin, Nemčija, 1. februarja. — Nemški vojni urad poroča: Ker vlada powod zelo hud mraz. je prišlo do posameznih bojev le na nekaterih mestih. Pri Narajevki so saške čete vdrle v sovražne zakope in so vjele 60 Rusov in eno strojno puško. Zvečer pa se poroča, da se na nobooi fronti ni zgodilo nič vaa- Italijani in Rumuni. V italijanskih političnih krogih vlada vsled poraza v Rumuniji velika razburjenost, ki se izraža v o-strih napadih na zaveznike. Italijanski listi trdijo, da bo poraz Ru-inunije najslabše vplival na zaveznike. Rusiji se očita, da se je po-polnom zatajila. Angliji, da je romunske razmere presojevala vedno lahkotnišljeno. Anglijo napada posebno "Popolo d'Italia'* radi oliolejra oeenjavanja vojaškega položaja v Rumuniji in vprašuje, polkovnika Remindgtona, vojaškega sot rudnika Ti mesa", kedaj vendar bo molčal, ker da so vsa njegova razmotrivanja bila povsem napačna. Italijani so pač razočarani, ker so mislili, da bo konec Avstro-Ogr-^ke. akc Rumuni pritisnejo na i vzhodu, ali zgodilo se je baš to. česar niso pričakovali: Rumunija je 'poražena. In sedaj so bojijo velikega italijanskega poraza. Kako so Bolgari prekoračili Donavo. "Denni Izvestja" poročajo: Ponoči so prekoračili Bolgari iz Črne vode Donavo. Močno utrjenega sovražnika so vrgli in se polastili železniškega mostu. Mogočne utrdbe nasproti črne vode so morali Rusi in Rumuni zapustiti, ker bi bili sicer obkoljeni; hitro in v neredu so bežali proti severozahodu. Rumunskim topničarjera se ni posrečilo. da bi bili razstrelili most. Ojvomne petrolejske zaloge v Bnkameštu. Berlinski "Lokalanzeiger" po-rtV-a iz Haaga: "Times" pišejo, da je izguba Bukarešta pač velik moraličen u-speh osrednjih velesil, še večjega pomena pa so zanju ogromne zaloge žita in posebno petroleja, ki sta jih našli v Bukareštu. Petroleja je bil ondi nakopičenega naj-bržc miljon ton. tako da je Nemčije zopet bogato preskrbljena z Washington, D. C.. 1. februarja. Napetost med Združenimi državami in Nemčijo je doseglo svoj višek. Vsak čas je prinčakovati. da se prekinejo diplomatične zveze. Lahko pride do tega že v nekaj u rah. Do vojnega stanja med obema državama more priti vsak čas. Edino vprašanje je, ali bo Wilson takoj podvzd potrebne korake ali bo počakal, da morebiti nem ška vlada kaj ukrene, kar bi mo-irlo odvrniti krizo. Predsednik Wilson bo doprinesel vsako žrtev, ki ne žali časti ameriškega naroda, samo da odvrne vojno. Kakor se uradno zatrjuje, ni poslal Wilson nemški vladi v tej zadevi še nikake note in bo najbrž, kor je njegova navada, obvestil prej kongres o svoji nameri. Celo situacijo je premišljeval ves dan in se posvetoval s svojim svetovalcem polkovnikom Housom. Gotovo je, da je že odločen, kaj bc napravil. Od svojih zahtev, katere ie predložil Nemčiji preteklo leto ne bo odstopil. Tedaj je namreč v svoji noti na nemško vlado zahte val. da mora tako opustiti sedanj način bojevanja s podmorskim: čolni; v nasprotnem slučaju da st prekinejo diplomatične zveze. Nemčija je opustila nato take boievanie in je obljubila, da ne bc potapljala parnikov brez svarila zdaj pa je to obljubo preklicala. Najboljše informirane osebe ^^ vi j o, da ima Wilson namen ukaza ti svojemu poslaniku v Berlinu, d: zahteva svoje listine in da hoč< naročiti Lansingu, da naj sporo« nemškemu poslaniku Bernstorffu-da ga ne priznavajo več kot uradno psebo Nemčije. Predsednik ima sedaj težko breme na svojih ramah in največje odgovornost, kajti od njega Je sedaj odvisna usoda Združenih držav. Tekom včerajšnjega dne je prejel iz vseh rajev države zagotovila da je ljudstvo na njegovi strani naj stori, kar hoče. To mu je dalo pogum, da je še z večjo odločnostjo pripravljen voditi usodo svojega naroda. Ameriški uradniki so prepričani. da je Nemčija pripravljena prekiniti diplomatične zveze z Ameriko. ker pričakuje od podmorskih čolnov več dobička kot pa od prijateljstva Združenih držav. Zavezniki domnevajo, da to ni še vse, kar je Nemčija zdaj pričela. Bojevanje s podmorskimi Čolni je samo nekaka predpriprava Še za kaj hujšega, še za hujše orožje. Švica v ledu. Bern, Švica, 1. februarja. — Včeraj je bil v Švici mraz, kakor-šnegra ni bilo že več let. V Bern-skill alpah je kazal toplomer 19 stopinj Fahrenheita pod ničlo. Vse vode so zamrznile. Vojaške straže se morajo menjati vsako uro. Vladi pazi na Nemce, Ameriška vlada iuia okoli 5 tisoč imen ameriških Nemcev in takih. ki simpatizirajo z Nemčijo. Ti ljudje bodo pod strogim nadzorstvom v slučaju, da izbruhne vojna med Nemčijo in Združenimi državami. Imena ie začela vlada nabirati tedaj, ko je bila propaganda za pomoč Nemčiji na svojem vrhuncu. Justieni department je zelo pazil na one. ki so bili najbelj glasni in ki so denuncirali predsednika Wilsona ter one. ki so sklicevali seje. na katerih se je poveliča-vala Nemčija in kjer je bil vsakdo proklet, ako je simpatiziral s kom drugim kot z Nemci. Razun imen je vlada tudi iskala kraje, kjer se shajajo Nemci in njihovi pripadniki. Neka uradna oseba je včeraj izjavila, da so našli v New Yorku najmanj 5 takih prostorov, ki se bodo za naprej skrbno nadzorovali toliko časa. dokler se v njih ne poleže nemška navdušenost. Pri nabiranju imen najbolj navdušenih in bojevitih Nemcev in pri iskanju sejnih dvoran je vlada tu li doguala. koliko je približno Nen >;ev v New Yorku. Tako se je na itelo okoli 700 tisoč Nemcev. Via la priznava, da so se razmere v ča su nabiranja nekoliko predrugači e in da so se oni, ki si najstrastne ie napadali Wilsona in zaveznike nalo pomirili. Iskanje imen se je raztezalo pc seh Združenih državah, posebnr pa po New York, Connecticut Massachusetts, New Jersey ir. ihode Island, toda gnezo nemškil ntrig se nahaja v mestu Nev York. Sedaj se še ne bo vlada posln ■evala teh imen in ne bo proti ka emu Nemcu nastopila, temveč akor pravi nek uradnik, mora sak državljan podpirati Wilsona da se obdrži mir. "Ako bi se ob napovedi vojne", ladaljuje ta uradnik, "pokazal: caki nemiri, bi vlada takoj vede a, kje mora iskati povzročitelje Preki sod bi bil razglašen po vsel sumljivih krajih in policija bi pre skala stanovanja onih. katerih imena ima sedaj vlada na razpola go. Na to smo popolnoma pripravljeni in ljudje se bodo čudili, kako natančno poznamo vse one osebe Jci so nevarne miru, lastnini in živ 1 jen ju." Ustanovljena je v ta namen tud: "zveza domače obrambe", ki naj bi bila v pomoč policiji za vzdrža vanje miru, kadar bi se pokazal: kaki nemiri. Včeraj je že imel new. yorški župan posvetovanje s policijskim komisarjem zaradi te zadeve in vsi člani omenjene zveze so popolnoma pripravljeni, da nastopijo svojo službo vsak čas. Nemčija ne dobi nazaj kolonij. London, Anglija, 31. januarja Walter Hume Long, državni tajnik za kolonije je izjavil: "Zasedli smo več nemških kolonij na različnih krajih sveta kot posledica sedanje vojne. Naj ljudje nikar ne mislijo, da bomo ke daj vrnili te kolonije nemški državi." Pošiljateljem denarja« 6e vedno se lahko denar poBje r staro domovino pe bredHoca v« ln potom poŠte, toda sprejemamo se le pod pogojem, da se vsled vojnt mogoče izplača s aunodo. Deoar m be v ntkmrm stečaje IihUIm, empak nastati ssmorejo h Pe MHmb bn*Jmrm es nmore poslati le okrogle sneaks po sto. Primer 100, 200, «00, 400, 500, 000 in tako dalje do deaet tisoč kron. Za br sojavne strotte je najboljie, da se nem poBje H aa vsak naslov: ako bod< kaj pceveC ali premalo, bomo poslali nassj, osiroma pisali se primanjkljaj Z Mirom na irfwjn razmere, ke se veljava denarja večkrat liprfM nI bomo ed sedaj aaprej de preklica, alte se Me eena Irenam zvišala, medtem ko je deoar aa patu do nas, Mess zadržali, ter s pošiljateljem stopili pismeno t Denar pe zvišani ceni heme Je tedaj lipizIsH lakaj naprej, .ako be pefti-Ualelj ia«s» zahteval, da naj se denar edpeilje-todl v slučaju, .ako se cena Kdor teli, da ee Izplačilo larrii po brni ifiw brsejaru, naj pripona oa denarni askszntrt "pofije naj ee brzojavno". C ■ N ■ : K: 10«0.......... 1.40 | K: 150.00....................18.75 K: 30.00.......... 2.65 | K: 200.00....................25.00 K: 00.00.......... 3.90 j K: 300.00....................37.50 K: 40.00.......... 5.15 j K: 400.00....................50.00 K: 50.00.......... 6.40 j K: 500.00....................«2-50 K: 00.00.......... 7.05 j K: 000.00....................75.00 K: 70.00.......... 8-90 j K: 700.00....................87.50 K: 00.00.......... 10.15 j K: 800.00....................100.00 K: 004)0.......... 11.40 | K: 000.00....................112£0 K: 100.00.......... 12lS0 j K: 1000.00...............125.00 Prekinjenje parobrodstva. Parniki leže v pristanišču in Čakajo navodil svojih vlad. — Nemški in avstrijski parniki pod strogim nadzorstvom. Vsled nenadne mednarodne krize je parobrodstvo na zunaj vsaj za nekaj časa ustavljeno. Švedski parnik "Heillig Olaf*' je svoj odhod odgodil za nedolo čen čas. Amerikanska črta ne pusti nobenega lutmika na morje, dokler m* dobi iz Washinjjtona navodil. kako se je parnikom ravnati. Zavezniški parniki ravno tako čakajo navodil svojih vlad, predno odbijejo nasproti vojni zoni, katero je začrtala Nemčija. Tudi parniki. ki niso namenjeni v evropska pristanišča, ne morejo voziti po prejšnjem voznem redu. C arinski kolektor newyorskega pri stanišča Molnis je tudi zaukazal. la ponoči ne sme noben parnik zapustiti newyorške luke. Zakaj jf pravzaprav izdal to prepoved, se ne ve. Najbrže zaradi tega, da s«r ne da nemškim interniranim par-likom priložnost, da bi všli iz pristanišča. Nemške in avstrijske parniki elo strogo nadzorujejo, kajti govorilo se je. da so nekateri nemški mornarji izjavili, da Ameri-kanci ne bodo dobili nemških la-Mj nepoškodovanih. Iz tega se j*' sklepalo, da mislijo raljše ladj« ~aizstreliti, kot pa da jih dobi ameriška vlada. Pristaniški carinski rolektor in policijski komisar sta ečraj in predvčerajšnjem prei-kala vse parnike, pa nista našla ie sumljivega. Pristaniški urad je naprosil počijo, da pomnoži policijsko po-adko v Dodatno pojasnilo. ^-o- nemški poslanik je izročil ameriškemu državnemu departmentu pojasnilo k noti nemške vlade. — nemška vlada je pre-prčana, da razumejo združene države njeno stališče. — edino potom podmorskih čolnov bo mogoče vojno hitro končati. — določitev vojne zone. — vse zavezniške ladje, ki bodo v tej zoni, bodo potopljene. Washington, 1). C., 1. februarja. — Nemški poslanik je izročil državnemu departmentn nekako pojasnilo k m.»ti nemške vlade. Pojasnilo ima približno sledečo vsebino: — Ko so zavezniki zavrnili ponudbo Nemčije, so izjavili v svoji noti. naslovljeni ameriškemu državnemu de-partmentu, da bodo vojno zategadelj nadaljevali, da bodo lahko odvzeli Nemčiji vse kolonije, razkosali Avstrijo in Ogrsko ter prepodili Turke iz Evrope. Ker zasledujejo zavezniki take cilje, je jasno, da so že s tem na nesramen način prekršili ljudsko pravo. Nemčija se je dozdaj le v mali meri posluževala svojega najuspešnejšega orožja, namreč podmorskih čolnov. Ker pa z zavezniki nikakor ni mogoče priti do kakega sporazuma, in ker še vedno vstrajajo pri svojih ciljih in zahtevah, bo začela Nemčija v polni meri operirati s svojimi podmorskimi čolni. Cesarska vlada prav dobro ve, da razume vlada Združenih držav njeno stališče, da vlada Združenih držav prav dobro ve, kakšni so načrti zaveznikov ter da Nemčiji ne more šteti v zlo, če se posluži skrajnih sredstev. Nemški podmorski čolni bodo v vojni zoni, ki obsega angleško, francosko, in italjansko obal, potapljali vsako bojno ladjo ter tudi vsak parnik, ki bo dovažal zavzmkom razne potrebščine. m-«"^, m««« Mv Cesarska nemška vlada je prepričana, da bo s to od-pristanišču. PoUcijski ko- re^bo dosegla skorajšnji konec vojne, isar je takoj nato poslal več straž j Kakor Združene države, tako je tudi Nemčija upala, nikov, ki imajo povelje, natanko j doseči mir potom pogajanj. Toda niti naše prigovarjanje, laziti na nemške in avstrijske pai -i niti prigovarjanje vlade Združenih držav ni našlo odme- 1 °koli avstrijskih parnikov;va { zavezniških vladah. neprestano vozijo policijski eolni. i 01 . , , . , . ,, na suhem pa so postavljene poli-1 trajna potre Da je torej, posluziti se sredstev, ki bo- •ijske straže. | povspešila konec prelivanja krvi. — Zavezniški kakor tudi parniki} Nemški poslanik je pristavil, da je bila zadnja nem- nevtralnih držav ne vedo, kaj jim ška nota sestavljena že par dni prej, predno je imel pred- ie Storiti in kako bodo vozili par- sednik Wilson svoj govor v senatu. ---ooo- liki njihove Črte. Zdaj vsi čakajo lavodil od svojih vlad. V zadregi so uradnikL&merisko »rte, katere parnik 14St. Louis" bi noral odpluti v Liverpool na An-rlcškem. Nemška vlada je naznanila da dovoli, da sme vsak teden . >o en parnik voriti na Angleško in 111 $28,990,500. lazaj in sicer v Falmuth. Amerika črta se je obrnila na Lansiuga. la mu da pojasnil, ali naj odpe-je parnik, ali ne. "St. Louis'* je ameriška ladja, ie last ameriših državljanov, zavarovana je pri ameriški vojni za varovalni družbi in vozi potnike in blago, ki je dovoljeno voziti tudi v vojni. Za nasvet so vprašale tuli druge družbe. Nizozemska vlada je zapovedala vsem nizozemskim parnikom. da naj ostanejo v pristaniščih in naj čakajo navodil. internirani parniki. Nemški in avstrijski parniki, ki so internirani v New Yorku: 31 parnikov centralnih držav; 300,555 ton in vred- "Deutschl&nd" prihaja. Iz zaneslejivih virov se poroča, la pride nemški podmorski čoln 1'Deutschland'' med današnjim .inem in pondeljkom v New London. Conn. S seboj ima za 5 miljo-nov dolarjev draguljev in za 25 'niljonov dolarjev vrednostnih pa-nirjev. Poroča se. da pride zato sem v *em času. da bo mogel nemški ooslanik odpotovati v podmorskem ♦olnu v Nemčijo. Pojasnilo. Po pismih, ki nam prihajajo dan £& dnem od rojakov, posnemamo, la vlada med njimi splošno zani-iianje, na kak način bi bilo mogoče 4 preskrbeti in zagotoviti avstrijske krone, namreč seaaj, dokler jim je eena še nizka, in predno ae x>vspejo zopet do stare veljave. Lahko rečemo, da jo ni slovenske naselbine v Ameriki, kjer bi « začasno ne razpravljalo o Um /ažnem vprašanju. Več pojasnil v tej zadevi dajemo na zahtevo. TVIDKA TlilK IAIIBI) asctetkaft flfc, Wm Tort, ft. T. Nemški: I-adja: Stane: Vaterland 8,000.000 President Lincoln 1,246,840 President Grant $1,244.480 Nassovia 99.000 Armenia 135.440 Bohemia 209.520 Pisa 125,920 Peunsvlvannia 641.080 Harburg 117,480 Adamsturm 126.3<>0 George Washington 5,500,000 Kaiser Willielm II. 4000 000 Friedrich der Grosse 900,sn«1t »t. New York CHy. ..f.m UW7 Cortlandt. gmm —■ Zadnje sile. Ako so poroT-ila resnična. zaniore Anglija, ne da bi dobila kaj pomoči iz Amerike, izhajati s svojimi sredstvi komaj en mesee. To se pravi, da bo v slučaju uspešnega delovanja nemških podmorskih eolnov in brez nmesavanja Amerike, vojna že tekom ene^a meseca končana. Pravijo, da je oče nemškega ]x>dmoi,skega čolna admiral Tirpitz. Ko je bila "Lusitania'* potopljena, ira je nemški cesar ozmerjal; zdaj v skrajni sili. je pa začel vpoštevati njegove nasvete- . Ako bodo Nemci pokazali, da je njihova moč na morju ravno tako velika kot na suhem, jim ne bo mogel nikdo odrekati zmage. —k. Dopisi. , ■ Gowanda, N. Y. — XLv.mii bogv kako izobražen, fjxae pa vem, da so tukaj v Oowandi tri tovarne, v katerih se dela vsak dan. Najmanjša plača je £>.37 na 10 nr. To še ni ravno preslabo, le "basom'* se delajo nekake poteze po obrazih, zaradi katerih nima človek nikakega v«-sel j a za delo. Pogledujejo nas jezno in nečloveško. Včasih se skrijem za kak steber, da bi prišel malo do sape. Pa že pride '"bas*' in me tako zverinsko pogleda. ko»t bi me hotel pojesti. Mislim pa, da bodo čez par mesecev postali malo bolj prijazni. Tukaj je 15 slovenskih družin; približno toliko je o-vsod kot slabo vreme. Ne sine i o 'zamolčati, da je tukaj tndi nekaj •zalih slovenskih deklet, toda zaradi tega ni treba nikomur sem hoditi, ker ima že vsaka svojega. Poleg tega pa 1ndi jaz čakam že 10 mescev na "čenč", da bi katera enega zapustila, pa nisem še nič pričakal. — Pozdrav vsem 'Kraineamkateri se ne sramujejo Avstrije. — V. Dolenc. Carbondale, Pa. — Ker sem v zadnjem dopisu obljubil, da bom poročal glede izida stavke v Carbondale. hočem torej par vrstic napisati, katere naj bodo za vzgled vsem tistim, kateri mislijo, da je delavska organizacija brez-1K>trelma. Naša pivovarniška or-•raaiizacija. mislim, da je največja in najbolje organizirana izmed v«eh organizacij, kar jih sploh ob-rtoji v Združenih državah in Kanadi. Zatoraj se je pa še vsaka stavka do sedaj končala v korist delavcem. Kakor sem izadnjič poročal. smo zastavkali S. oziroma 10. januarja vsled tega, ker nam niso hoteli dati, kar snno zahtevali. Kapitalisti so mislili, da bode mogoče zadostovalo piva. kar smo ga napravili poprej, vsaj do meseca maja. pa v tem so se zmotili. 1 Prodali so ven iz kleti le dotično pivo, kar je bilo pripravljeno z organiziranimi delavci, ker gostilničarji so izključno zahtevali le "Union Beer"'. Zato niso mogli s stavkokazi obratovati, čeravno so poskusili v Serantonu. Morali •»o jih odslovili in nodpisati naše zahteve v toliko, da smo bili zadovoljni ter se vrnili na delo 29. januarja. Po 20dneviu stavki smo .dobili 15cc dnevno 7 praznikov s j polno plao ter strojniki 1 tedm i počitnic s polno tedensko plačo. >^eveda naše zahteve so bile nekoliko višje kot 15cr dnevno, pač pa | v dragem oziru nižje, tako da w skoraj popolnoma strinja z naši-i mi zohtin aiiii in v popolno zado-i v olj nost delavec v za nadaljna tri lota. Ker smo tu le trije Slovenci ' v pivovarni (sicer tudi v našel bi-j ni jih ni veliko več), bi želel, da 1 bi še kateri rojak sem prišel in se tu naselil. Seveda to pa le taki. I ki so v pivovarni in da so v pi-vovarniški. organizaciji, ker dru-| gače je brezsmiselno. da bi delci , dobi!. Vsakteri pa. kdor bi hotel sem priti, naj se obrne na našega tajnika v Serantonu. kateri j< vsakemu pivovaraiškemu delavcu znan. Le ta mu bo zagotovil, ali ' je delo tu za njega ali ne Kolčno pozdravljam vse rojake širon; Amerike in jim želim napredek t. | organizaciji, ker v organizaciji ji moč! -- Carl. HaUton, Pa. — Ker še ni bi-b čitati nobenega dopisa od tukaj zato sem se jaz namenil napisati par vrst. Tukaj nas je precej Slo-j vencev, ki se vča&ih prav dobre 1 zabavamo. Kar se tiče de4a, ga ji dc«»ti tukaj. Mogoče si izmed rojakov misli kateri, da so tuka j ve-i like tovarne. To pa ni, ampak tu j smo samo drvarji. Koga bi vese-j lilo drva delati, lahko pride -sem j plača je $1.80 od kvarta. Nas je ! precej samcev tukaj, toda teikc pričakujemo, kdaj bo konec tega ! nesrečnega klanja v Evropi. Qoz-j darji smo bolj v ozadju za kakšesa j dopis sporočiti, ker sa drugačne I razmere v gozdu, kakor pa bodici v jamah ali po tovarnah. Navadi je> da v ponedeljek spimo d<» dc-i vetih zjutraj m potem malo ipo-! prešerno i-den drugega kuto* i se boljša počuti-. zaigra naš rojak en valček, pokličemo vsak en kozarček jt čmcnovra in pa steklenico piva. Ttko imamo dve nedelje, včasih pa tndi tri. Drugih novic, dragi čltaielji. vam nimam so'laj sporočiti, samo malo preveč snega je za naše delo. Pozdrav vsem rojakom i»i rojakinjam širom Amerike. — Naročnik, i Woodside, Pa. — Ker sc nikdo jim oglasi iz naše naselbine in so lic či-ta nobenegu dopisa, kakor la bi ze Slo\enei izumili, zato se hočem jaz oglasiti iu nekoliko sporočiti. Slovencev nas je tukaj veliko in se prav dobro razumemo med seboj. Delavske razmere so precej ugodne in popolne Dela se vsak dan. r aslužek je pa odvisen od prostora. Vode po teb kobili, v katerih se mi tešimo, je tudi na razpolago. Delo se tukaj dobi. samo rojakom, kateri želijo tu delati, svetujem, da naj si prinesejo s seboj gumijeve čevlje, ker drugače dobi hitro kaj v koiLti, da ima dovolj za svoja prihodnja leta. Premog je tukaj visok 6—8 čevljev. Zasl-.ižimo pa toliko, da se pošteno preživljamo. Kapitalisti gledajo za svoj nikdar ne polni žep, ali ne za delavstvo, akoprav na mestu pogine. — Na društvenem polju še precej napredujemo. Imamo dve podporni društvi: S. D. T*. Dr. Sv. Barbare štev. 04 in ,!S. N. P. J. Št. 101. Zato svetujem rojakom, kateri še niso pri nobe-I nem društvu v tej okolici, ker se i jim nudi kpa prilika, da pristopijo k menlii ali drugomu dru-t\u iu S'3 preskrbe v slučaju bolezni ali smrti, Ako se ne bodemo .'sami podpirali, kapitalisti nas ne J bodo. Oni gledajo samo na to. da . iias prav dobro izsesajo; potem, . ko ni-u več sposoben za noben« i >; delo. pa hajdi ® trebuhom ža kru-, hmn. Za sedaj naj zadostuje: ka-.'dar i>o kaj novega, sporočim v J prihodnje. Pozdrav vsem Sloven-, eeni in Slovenkam po šiini Ame-:.iiki. tebi list pa želim še večji . uspeh. — A. K. .. Austin, Pa. — Delavske razmerje so tukaj dobre. Na namim. da > ^e je oglasila pri gospej ilar> i I^ainicb štorklja in jo je obdarila .krepkim sinčkom. Dali so mu .jv.ne Viljem Stanislav. — J. P. Mabie. W. Va. — Ker vidim >' vsakovrstne dopise iu oglase i/ p raznih krajec naše nove domovi-i ne. ipa se rac nikdo mojih prija-.jtoljev -ne spomni. Ker mi nikdo »nojih prejšnjih prijateljev ne pili še, jim moram napisati ultimati tem in izjavljam, da se odpovem .!takim prijateljem, kei- jim nočem -iostati še kedaj kaj dolžan. Ho-i;čcm, da .se tudi mene odpoveste i hot svojega prijatelja. Sova je po-.nočna ptica; posnemajte jo, kei i|jo moram po.sneinati tndi jaz. ^ * Dolžni sem mnogim, toda ne . cm. . kje se sedaj nahajajo. Poskusil - !>om poravnati, ako bo mogoče. — -jTukaj f-t-anujisno tri družine in ni » t rdnega Siimea. Delamo po tri } :'i Štiri dc bo zopet v Cliisholm. Minil. Chisholm, Minn. — Poročila se je Ana Tesla s trgovcem M. Glu-raačem iz Hibbinga. Poroka se jc ršila. v srbski cerkvi na ChisTml-' inu. Eveleth, Minn. — Gust Lund je ustrelil na svoji farmi velikega volka, ter pravi, da se klati v okolici ogromno število olkov. Luiid ima svojo farmo v Mud Hen. in po njegovi izjavi se še nobeno leto ni klatilo v tej okolici toliko volkov kot letos. G.*and Rapids, Minn. — II. C'.! Willmoth pr možje, ki so dobro znani v Pitts-i burghu- Vam se ni potrebno bati - ako naročite. Prejeli boste takoj svoje zdravilo. Kako naročiti. J Vi lahko priporočite pismo, po-. .šlji-te money order, ali gotov d«*-? nar. Ako vas to pa ovira, pot« n . tudi lahko pošljemo C. O. D. in} ! stane vas nekaj centov več za zavarovalnino in pošto. Vse zavitke: zavarujemo, ako nam pošljete še! posebej 12 centov. Naročite še danes. Označite številko zdravila, ki j ga želite. i Štev. 1. — REVMATIZEM. , j Father Mollinger je ozdravil čez j ? 10.000 oseb. ki so trpele od te 11-! ! 1 - iznosne in težke bolezni. Njegovo .- zdravlenje se je obneslo pri bole-j činah v bokih in sploh pri vsaki 1 .vrsti revmatizma. Računal je ved-1 no. da zdravi na tri vrste, izčistiiif 1 in osvežiti kri. otlstraniti vodeno j kislino, obnoviti 1110c in žilavost. j •• ter odstraniti bolečine in ninke. . Vsak«lo. ki trpi od te bolezni, bi i i moral naročiti to zdravilo. Sestav-[ - ljeno je iz treh raznih zdravil H treh raznih steklenicah in z nnvo- j • lili v vašem maternem eziku. Po-polna cena £3.00. Štev. 2- — TONIKA IN XREP-I ČILO ZA TELO. — Zdravilo Father Molfinger-ja za slabe, utrujene. upale možke. ženske in otro-j ke moralo bi biti v vsaki hiši. To je prava tonika. ki okrepi in napravi, da se počutite močnim, pridobite na teži, povrne zdravje in " moč. Osebe, ki so oslabele od kt< -rekoli bolezni ali ki trpe od pre-|hlada aii gripe, bi morale rabiti i to zdravilo za popolno ozdravljenje. Cena je $1.00. Štev. 3. — GLAS OVITI TRAV-L NI ČAJ FATHER MOLLINGER t JA. — Dobri zdravnik je vedno i i priporočal onim. ki so rabili nje-^ gova zdravila, da se varujejo za--iprtja in da pazijo, da imajo vedno jjereva v redu. Nikakor ne morete -jbiti zdrav ako so vaše čreva zapr - ta. To provzroči prehlad, vročino - in druge nevarne bolezni. Glaso , viti čaj od trav vas bo varoval 1 pred takimi boleznimi. Ako vza- - mete katerokoli zdravilo, morete - piti ta čaj, da uredi sistem. Ta je natanko po starokrajskem pred- f. pica. Cena $1.00. ~^~]Zopet se dobro počuti. Ubogo bolno ljudstvo na potu do boljšega l^-i^gggMj zdravja nam poroča svoje veliko zadovoljstvo. FATHER MOLLINGER JEVA ZDRAVILA. Čitajte zakaj morate naročiti te uspešne uničivalce bolezni ki vračajo zdravje. VZROKI SO SLEDEČI: Stev. 4. — ZA ŽELODČNE BOLEZNI, dispt*p-ijo. neprebavo. težak želodec, za vetrove v želodcu, slab tek. glavobol, zmedenost. Po mnenju Father Mollingerja je to i eno najboljših zdravil. Cena $1.0CT. štev. — ŽENSKE ZADEVE IN VSE ŽENSKE BOLEZNI. To zdravilo je posebno za ženske, hi kakor je delovalo na toliko tis->^ in tisoč žensk 11a svetu v raznib 1 starostih, tako bo tudi delovalo i na Vašo ženo ali sestro. — Gena -f 1.00. Štev. G. — BOLEZNI IN NEREDI V LEDICAH. — Pazite se i teh znamenj smrti, bolečin v kri-jžu oteklih trepalnic, noči brez spanja. Ko pojavijo znaki v ledi-: tali. ne odlašajte, ampak takoj pišite po zdravilo očeta MollingiT-Jja štev. C. Pazite se sladkorne bolezni in drugih nevarnih neredno-sti. — Cena $1-00 Štev. 7. — ŽIVČNI NEREDI IN BOLEZNI. — Veliko ljudi je bolnih, ker so nervozni. Ne morejo spati. Za nje nima življenje take vrednosti kot za druge ljudi. Najmanjša stvariea jih vznemiri. Občutljivi so in ni jih mogoče prenašati. Ti ljudje bi morali vedeti, da so Živci žive žice telesa. Imejte svoje živce v redu. počutili se boste boljše in mislili boste lahko boljše. Ko boste zavžili to veliko zdravilo, boste lepo spali in se bo ste v splošnem veliko boljše počutili. — Cena $1.00. št. v. s. — KRVNI NEREDI IN BOLEZNI. — Krvno zdravilo Father Mollingerja Vam bo očistilo s kože izpahljaje in priše. Kadar se Vam napravijo na obrazu izpuščaj i ali kadar se vam koža nakazi. se poslužujte tega slavnega kričistilca- To zdravilo je delal Father Mollinger sam za kri in 011 je dobro opravljal svoje delo. Cena $1.00. Štev. 9. — PLJUČNE BOLEZNI. — Ako poznate kakega revv-Ža. ki ima pljučno bolezen v prvi stopinji, kateri močno kašlja. kateri se ponoči poti in ki se je posušil ter oslabel od te nevarne bolezni. iu ki ne mor»* dobiti nikjer pomoči, mu priporočite, da naj posluži takoj zdravila Father Mollingerja. To zdravilo je sestavlje-11110 iz polenovkinega olja in hip.' -(fosfitissi. ki povzročuje, da se to-'jliko okrepite, da se zamorite br>-■ riti proti črvičem v pljučah. To zdravilo prav posebno priporoča-i jo vsi oni, ki se ga poslužujejo. Žal. dn ne ve zanj veliko onih . ljudi, ki se iznebujejo bolezni. : j težkega kašlja in prehlada. Cena -'za dve steklenici $2.00. Posebno naznanilo. Štev. 25. — Zdaj je čas, da se ; rešite smrti, katero povzroča gri-1 pa in pljučnica. Na prvo zname-'»nje prehlada v glavi, prsih ali • I grlu, pošljite po Father Mollin-:! ger-ja zdravilo zoper kašelj in 1! prehlad. To zdravilo vam bo hitro 'pomagalo in Vas osvobodilo hude i bolezni. Zanesljivo je za možke, ženske in otroke, in ako Vam to I ne pomaga, Vam nič ne more po. I magati. Vsaka družina bi imela imeti to zdravilo v hiši- Cena steklenici SI.00. Ko naročate vprašajte za številko 25. Ta zdravila morete dobiti samo • po pošti. Poslali vam bomo vsako zdravilo katerega hočete, ako na-ročujete po številkah, na Vaš po- 1 štni urad; poštnino morate Vi plačati. Za priporočeno pošiljate v je treba posebej plačati. Ako pošlje-1 te gotovino, money order, ali v " priporočenem pismu, potrebujemo 12 centov več za poštnino in za pri poroko. Vse adresirajte na : MOLLINGER MEDICINE COMPANY 205 W. Ohio Street, Pittsburgh, Pa. P. S. Vsaka steklenica nosi n« > lebelu sliko in podpis Father ilcl- • linger-ja. Brez tega ni zdravilo • pravo. Navodila za nporabo v va-sem maternem jeziku. Slovenija v vojnem času. Za "GLAS NARODA" napisal FRANK DBAŠLEB. L.______________________... . ____i N'o, in naae ljudstvo je začelo tako-le premišljevati: Nekdaj »o na« Turki po glavah, zasramovali našo vero. odpelje-vali dekleta in delali iz fantov janičarje, zdaj naj pa mi žnjimi skupno molimo za nemške in turške zmageT!.... Ali zato, da bi nas še enkrat nadlegovali in zatirali!.... Torej, katerega Boga naj molimo za skupno zmago! Turki ima-j > Jrugega Boga kakor mi, bojujemo se pa skupaj. Francozi in Bel gijci 111 T^ljaui so katoliški kakor mi, tudi Rusi so kristjani, Nem pa so protestant je. Vsi pa molijo in prosijo Boga za zmago. Tako je začel naš kmet, ki je bil od nekdaj pobožen, zmajevati z trlavo in marsikdo je rekel, da mu to nikakor ne gre skupaj t rš. d«i je vse ^kupa.j nič in samo slepomišenje in vse le za denar. l>a je to res mišljenje ljudstva, je dokaz to, da so se duhovni pc in/meah opravičevali, češ: Ljudje pravijo, da smo mi, duhovni krivi vojne, a kriv ju je greh. kar je tudi lepa fraza. Po mojem mnenju greli nemškega cesarja in njegovih tovarišev. Pa n« samo moje mnenje, splošno mnenje je, da se je začela ta vojna radi Nemčije in za nemške interese na avstrijske stroške in za avstrijsko kri. Škoda, da je prišlo to spoznanje prepozno. Poglejmo malo v Galicijo in kaj so pripovedovali slovenski vo- Peter Bugnon je bil že šest let župan vasi Rosey. V vseh teh še jaki. K;iciar ,)♦' Avstrija ali Nemčija doživela kak poraz, mi doma c ti iti m>mo vedeli, dokler ranjenci niso tega povedali. Časopisi so le pisali, da so se "naše čete umaknile iz strategičnih ozirov" in podobno. Kasnt j. se je iz takih poroOil že vsak norčeval, ker vedel je Laj pomenijo Mimogrede naj omrnim. da avstrijski listi pišejo z debelimi čr kaim o v*ak» zmagi in zavzetju pozieij, kadar pa te nasprotniki zo jh t zavzamejo, pa o tem molče. Seveda bi na ljudstvo boljše upli- \ala resnica. K(» so Rusi uspešno prodirali v Galiciji ter no bili Srbi že blizu S.s r .i,|i-\.t, n IjuiUtvo mislilo, da bo konce vojne. Seveda, bilo je sa mo ves«-to, da bo konee v.»jne in trpljenja ter se za vse drugo ni brigalo. it .si nauirič pritiskali v Galiciji s tako strašno silo in hi-ir.t-i' da je bilo vse avstrijsko vojaštvo preplašeno ter je naenkrat j- ' m "št« vati one Kune, ki mj jih pred nekaj leti smatrali za m» v oja.ik i /ve/bafie. O ko/akih (»a mi ranjenci pripovedovali. da je i»loli n» k,ii nevrjetnega. i'*esa \>ega ao ti ljudje zmožni in kako ne-l»r<'ki•«• Avstrijci neprestano umikajo, so po slali nekaj »vojik eet na pomoč, češ: "Bomo pa mi tej ruski dr-hati |tokiiiu»'i m tudi vam. kuj znamo mi Nemei!", kakor se je izra y»l povelju jo.'- nemški častnik. Toda. ko m- je isti nemški eastnik P«> tr dne v m l»r**mM"»n«-m napadanju na ruske pozicije vrnil v av>;riuii« taborišče. ** r«*k**l kakor v opravičilu in nekoliko bolj j>< ! z. ti : "Nikilar si ne bi mrdil. da imaju Rusi tako dobro artile ri>» iu moštvo. Pripovedovanje avstrijskih vojakov, bodisi slovanskih ali pe i» m mh, >e strinja \ tem. da je bilo umikanje pred Rusi v Galieij nekaj »trnšm-ga. \ 'a«iala je gnizna zmešnjava in vse je bilo brez < iviln«« prebivalstvu je bih« point-ah no t vojaštvom in po sami zni vojaki su s*- odločili in izgubili od svojih čet iti oddelkov Hrane niso d«-bili t»o več dni. ker >o Rusi zajeli provijaut ter tudi velikanske zaloge /ila in drugih živil v Lvovu. Prijatelj, ki je bil sam navzoč, mi je pripovedoval, da se ni št /u kii.tr jokal iu da je tudi v vojni videl že toliko grozot, ki ga nisc »ploh nič več ganile. Toda solze t»o mu prišle v oči. ko je videl na pt-ki cesti pomikati se nazaj več sto vozov, prenapoljenih z beže čimi starci, ženami, otroci. Vsa karavana se je morala naenkrat u staviti, k< r so bil«- «-estc spredaj zagozdene z umikajočimi se voja št voir. V" tisi i zmešnjavi začno padati šrapneli iu granate nied to beže-tu množico. *'M» vitni *. je nadaljeval prijatelj, smo bili vredni vse pa usmiljenja in t»oniiluvanja. toda ta b«-da beguucev, jok in krič stokanja umirajočih in ranjenih nedolžnih otrok, žena in starcev ic vmes tuljenje prestra^nih živali iu treskanje granat in šrapnelov v-< to je bilo tako strašno, da so mi solze prišle v oči in da nikdai nisem v:del hujši-ga in bolj pretresljivega. Do konca svojih dni tega ne hotn pozabil." I »a bom končal -n Galiciji, »k.vem naj. kaj mi je pravil nek n.i red ni k. ko m» bili Rusi >.e pred K rakov om ter sa Avstrijci že utrjevali Budimpešto in Dunaj, torej v največji stiski. Rekel je: "Dobro "ozuam avstrijsko iu rusko taktiko. Stavim kdor hoče, da bomc dobili Galicijo kmalu nazaj, ker zagotovo vem, da Rusom mora zmanjkati raunieije. kolikor jo izstrele." Narednik je dobil stavo, ker v kratkem *o se njegove besede uresničile. Povedali so tudi ruski vojni ujetniki, da so bili čisto brez streli; \ a, vsled česar so se morali podati. Tudi naši vojaki, ki so ujeli cele ruske polke, so rekli, da niso mogli vrjeti, da more vojaštvo t.iko do konca porabiti streljivo, kakor so ga Rusi. Napredovali so dokler su kaj nueli. potem pa so sc morali ali udati ali pa bežati, če mogli. In to je glavna in mogoče edina napaka ruske vojske, ki je kriva ruskih neuspehov. Odgovorua pa je ruska vlada sama in pa njeni visoki uradniki, ki so korumpirani do kosti ter kradejo denar, mestu da bi porabili za armado. Medtem je izbruhnila vojna z Italijo. Pred letom je bilo strogo prepovedano razpravljati o možnosti vojne z Italijo, dasi je lahko vsak. ki je količkaj poznal politične rumiere. vedel, da do tega mora priti. Sicer je tega kriva Avstrija sama, ki je vedno iskala veleizdajaleev med Slovenci, kjer jih ni bilo. a obenem gojila gade na prsih. To so bili Italjani v Primorju, posebno v Trstu. Italija sama ne bi začela vojne, a ti tržaški irredentist i ali ne-odrešene i so neprestano hodili jadikovat in hujskat v Italijo in razburjat javno mnenje v Italiji, menda zato, ker so bili dobrot in kruha pijani v ^vstriji. A vlada v Avstriji tega ni hotela videti, dasi so vlado že v mirnih časih opozarjali slovenski listi, da naj bo previdna. dokler je čas in naj ne išče izdajalcev, kjer jih ni. Slovenci niso izdajalci, tndi ne med vojno ter so mnenja, naj orožje odloči. Bil je res tudi med Slovenci izvriek. ki je pod pretvezo trgovskega potovanja nosil in prodajal v Italijo avstrijske skrivnosti. To je bil Petrič. agent piva v Ljubljani, ki je plačal svoje izdajstvo z življenjem. Bil pa je ta človek vnet pristaš klerikalne stranke, katera je vedno vladi denuncirala poštene Slovence kot izdajalce, vedno brez dokazov, tako n. pr. Hribarja, prof. Ileaiča in dr.r kateri so bili denuncirani in pod policijskim nadzorstvom. Ti možaki se še danes vesele življenja, ker jim'niso mogli dokazati ni kake ga izdajstva. Njihov edini greh je bil ta. da so bili vneti Slovenci in nič drugega in hoteli so, da vlada ne bi zatirala Slovencev. Njihov značaj pa je neomadeževan. Pred vojno z J talijo so smeli ljudje še vedno po trgovskih o-pravkih v Italijo. Ti so povedali marsikaj o italijanski tihi mobilizaciji in pripravi proti avstrijski meji. Videl sem sam še dolgo pred voino - u-v id. prinesen iz Italije, kjer je bila natančno ■A'. A*.. ~ - 1 ■ IS. i -jd*t.r., . Pravljica o Kurentu. Marsikdo še ni veliko sLišal o Kurentu, o njegovem značaju iu življenju. Zares, tudi sedanji resni čas lii primeren za premišljevanje o Kurentu, toda kljub temu prinesemo male črtice iz »njegovega bivanja na zemlji. Je pa tudi lobro za človeka, du vsaj nekoliko trenutkov pozabi svetovni bol ter se vsaj malo razvedri od trpc--fih in mučnih skrbi. Še pred rojstvom Kurenta je prosila njegova mati Boga. da, bi podaril njenemu otroku tri dobrote: Naj bi bil otrok v listi umetnosti, ki ga bode najbolj veselila, pravi mojster, kakoršnuga še ni videl svet; drugič, naj bi ^a judjo 'povsod ladi sprejemali, hi .retjič, naj bi v svojem življenju /saj toliko dobrega storil, da bi jri»el v nebesa, četudi ostane sa-uo za vrati. Kurentov! materi so e zares vse tri prošnje izpolnile, iter je tako zelo pobožno molila. Kmečki stan se j»> zdel Kur-.mtu >retežaven: tedaj se je izučil ra.j-ji za kovača. Postal je obenem pi-anec. Smrdelo 'mu je vsako delo. jdi kovaško. Tedaj se je pa na-ičil tudi tiin gosli igrati. Godci je ako le|>o. da je svet strmel. Živel je lahko brez truda, ker so ga po-■sod radi krneli ter ga vabili na /sakn veselico. To je Lil direndaj, jer so pele Kurcntove ra noto. da ga hudo preklinjali, ženske so nesle v mesto v koia--ah jajea na prodaj. Kurent prid** a njimi ter jim iairode. Babe ačno rado«ti vriskati in plesati, iuišarc jim pi» popadajo na tla. da jim pobijejo vsa jajca. Pastirji so iskaJi po trnju in sr-novju tie jih gnezd. Kurt-nt prikaže in jim začne sroati. Ubogi pa-tirji skačejo, se vrtijo in preme-avajo po trnju, da >o bili kmalu ■»a razpraskani in krvavi Tlačani so spravljali grajsko urvo. K', s« oglasijo Kurentove *o«li. začeli so pičiti ter so ple-".ali brez oddiha, dokler ne privrši levihta in jim premoči vso mrvo. iospoda to izve in napove kos-*ein liudo kazen. Tlačani pokličejo v svoji nesreči na pomoč Ku-enta. krivca napovedane kazni, 'vurent jih uslisi. se približa go-^IKKii ter ji zagode. Grašeak >i svojo gospo, njegovi sinovi voje sestre in je šlo hop naokoli ->o i ravniku. Gospodi pridružijo tudi tlačani .ter še mnogi dru-ljudje, ki so prišli gledat in ;>o*>lušat. V nedeljo je duhoven ostro sva 41 ljudi. aj mi •uujtpiej j to, da s tega stola nihče ne bode mogel iti pro«', raz ven če jaz do- i volim. Podeli tako lastnost tudi tej črešuj i pred kovačnico. da ni- 1 hče ne zleze /. nje brez mojega pri- } voljeuja. Tretji dar pa naj bo. oje kračo, popije vino ii ■ • fgrnc plašč. Kurent veli: ("akaj -malo! Morebiti že dolgo nisi nič poskočil, moram ti stare ude malo ogreti. Vzel je irosK- in začel gosti, berač je pa plesal s takim veseljem, kakor ga še nikoli ni /a« u ' til, kar je na svetu. N i ves glas ji' 1 hvalil Kurenta, ila mu je napravil iako »rečen dan. in prisil s sklenjenimi rokami Boga in vs.» svet-' Jiike. da bi blagega kovala po nje- ' govi smrti vrel: v nebesa. Kurentu se je približala zadnja ura. Hudobei niso m«>gli pričaka- 1 ti. da bi sam prišel k njim. zato l M} poslali zopet, svojega švepaste- s ga prvaka po njega. Hudoba pri- 1 švedra v kovačnico in >e hudobno z zareži Kurentu, velo.;- mu. :če s tako močjo, da jim kremplji predero vrata. Kurent pa jim /.atolče s svojim \kladivo-m ; kremplje k vratom. Nato se zopet vrne pred nebe ška vrata in prosi sv. Petra, da bi niu vsaj toliko odprl, da bo videl, kaj in kako je v nebesih. Sv. Peter mu odpre. Precej za vrati pa i zaglecta. Kurent plašč, ki ga jc bil dal beraču, iu zraven plašča vidi tudi kračo in bokal vina. Kakor blisk puhne na plašč iu se vs.-de nanj. Ko «a sv. Peter /.ačue izga »jati. mu prijazno /avrne Kurent z besedami: llojr dal Uiko pra vic»». da vy;ik na svojem lahko >edi. S i.' ' I VABI L O i na VELIKO VESELICO katero priredi društvo ^v. .ložefa 4o J.S.K.d1 v Iudi'tn:«4K»Iisu. fnd., v soboto dne 10. februarja 1917 ! v d v« »ran i .f«»:j»a Ga^-nika. !N»:{ Kt tcharn St.. Imliniiapd^.' Zaeetek ob s. uri zve«"er. Tempotom vljudno vabimo vsa tukajšnja društva ter ostal,- rojs»-' ke in rojakinje, da se te ve ' •»»Ii-.- iMilnošteviluo v dele že. V \ dobro |M>str»žbo in res najboljšo zabavo bo dobro preskrbljeno. Ci-i =sti dobieek je namenjen /m. nai:uj» j mnv društvene zastave. Za obilno udeležbo se priporoči«' Odbor društva sv. Jožefa >t. 45 .J. K. .1. v ludianapolisu t , O r_•» , i _ " '__ Kje je RKZI TOMKt . Donui je i/. fare Osibiica. Pred ejiim letom 1 j-1 bila pri svojem bratu nekje1 ' v Pennsylvaniji in pozneje : šla pa v Cleveland. Ce kdo tz-| med rojakov -ve za nje naslov, j naj ga naznani, ali naj se pa s-a I ma javi svoji teti na naselni-I škem uradu v New Yorku. Na-1 slov je 1,1-le: G.. Detaiition j R^oni ;: KlILs Island. New Vork J Harbor. cj-b— Kad bi iivedd za.naslov svoje se-stre TON F. LADlC , omožene . KRESOV lO. Ce kdo izmed ro-, jakov ve za njen naslov, naj g-i ' mi blagovoli naznaniti, ali naj se r>a sama javi. ker poročati ji t imam nekaj važnega. — Anton Ladič, Big Bay, Mich. i'2-rv— -2\ POZOR! _ I ORGANIST! CECILJANEC! Vsletl siabega zdravja sem {»rimo ran zapustiti velikomestno življenje ter bi rad vixlil cerkveno petje iu orgljal brezplačno v ka-kere ne prevedikein mestu. Ponudbe je doposlati do 20. februarja 1917. Naslov: Organi si. 82 Cortland* St., New Vork V.V. . ŽENITNA PONUDBA Fant. star :11 let, se želi seznaniti s slovenskim dekletom ali vdovo. Na denar se ne oziram. Le resne ponudbe naj s«* pošljejo na spodnji naslov. Pismu priložite tudi sliko. Stephen Lemut, Box 30^, Warren. Ohio. ZENITNA PONUDBA. Mludentič, star 28 let, se želi seznaniti s Slovenko, ki jo veseli trgovina, je vajena raeunov ui zmožna angleščine. Starost od IS do .'JO let. Na denar se ne oziram. Katero veseli, naj sc oglasi 111 pošlje sliko; na zahtevo pošljem tudi jaz svojo. Sprejmem le resne I>onudbe. Ajois Blatnik, Bax m ___, Sheffield, Pa. ^KH50,000 KNJIŽIC Ako trpita na katerikoli moški bolezni, pilite po na^o brerplačno knjižico. V tej knjižici lahko eitate, kako sc irfožje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena 1 II ^H kri. mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in judezljive moške bolezni, HVlnllVIlNH naduha, neprebavnest. zapeka »li konrtioaci;a, katar, zlata žila. revmatizem, hbbbmAAU^I okorela jetra in želodčne ter mehimie bolezni, '.swsjio ztlravijo iTivatco docia in I z majhnimi stroški. {^■■■Hpil^H Trpite na boltrinali v križa in v zjjibih, na glavobolu, izgubi teka kislini I Huilfllu^l P°vra^'anju hrane, bljuvanju, žoU-nem riganju, nečistem jeziki-, sm-d- U |9/4 ■ U iji^'i sapi, slabem spanju in slabih eanjah, utrujenosti in naglem razburjanju, nervoznosti, razdražen osti .iu slabosti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, izgubi volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti ? Ti aim-ptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potnbuiete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vgebuie podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaca. k zdravja, moči in kreposti. i- s Pošljite- kupon za brezplačno knjižico. DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S.902Madison & Clinton Sts.» Chicago, III. Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. Ime.............................................;........................ Naslov................................................................................* roseono poročilo tToiesorja Doktor SLOAN. S seboj je prinesel v Pittsburgh vse svoje čudovite stroje in aparate, ki se jih rabi pri zdravljenju možkih iu ženskih bolnikov in tu bo nadaljeval svoje uspešne metode, ki jih rabil z velikim uspehom na glavnih klinikah v Evropi, poleg v<*>gn tega pa ne bo računal nič za preiskavo in nasvete PROSTO PREISKANJE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI Je na razpolago vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu Doktor Sloan pravi: Predno se zamore koga zdraviti, je neobhodno potrebno, da se ga natančno preišče, ker rnvnotnko je potrebno zdravniku vedeti za pra%o bolezen boiukia, kakor pa znati, kako zdraviti. To je torej, da pridete in preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete: preiskalo se vam bo vodo. kri in želodee. še celo rabilo se bo električne žarke. Potem šele se prične zdravljenje (če se bolezen pronajde ozdravljivimi in zdravnik pove priličn.t. kako dolco je i>otrrhnn zdraviti tn koliko bo stal«> Riegovi uradi 7" Mnn(ra so eni izmed Jfcfe *!no-ga pr,z?a" najboljših. p^l ^ nja in uspehe Tu boste videli ^^ iuia ra,,i čudovite stroje, milt t ' r^b stvenega načina, potom katerih se Pp ^ ki g:i pri vsakem večkrat doseže ^.-^K^—f^g t^SjjB^'.-^ "^B. b«»!nlku ujnirabL znatne uspehe, ki "i i* If ne °l'ustt se jih ni doseglo m "fB ^^^ ^ - ' Ij kar zjtmore po- po drugem nači ^fi'w ■li^lJ magati bolniku v nu. i!hidill se bo- wffl y j J jS najknijši^m času ste, kako vse na !J . Ir^^f*^—Tt Osebno z«lravljt»- vas učinkujejo __»J® in [t V V pn>i>te m i ':-tit* rrofe- .-.peruIiHt pnkače. k»j A tiAan.fi nr.n js|m- >»». torvj po krutVi ijK-rabi E^.- •vtji ___ Ali imate j Vaša prilika. fTT^ k*tmr- ' Z>Uj » «« pnlik». rta Obi-i^te Teti It aga l»Oifi<> al: mehurju, "»"iirsflr^ jetra, zaprtje r^tnbul. neeista »n. tur.- W*»B»U. d»»n preišče s X aariu pop«I ah macule" Utrt>o.M«t. t- Jrfir« xbwai je noma bnipafr:" S tdar pre •• » -i te nu- fr^N-'., aabpnlmbhft^ L; -r idaj mmii ir-rmoit hsJeiei a*i rawwotl H-ne pij -M-*' Ht-lno erre? Spe*ae boierr :. a! Tuiiiia * te n mesta. Srt tu^e »uit« a!i . n»- ram b jra takoj <>b»-retr. Prof. Doktor Sloan EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL ▼ RANKHTU. Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica. Jos- Starčevič, lastnik , 8LOVEMCEM dobro znan še x Butler St^ Pittsburgh, Pa. , Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in mrzel prigrizek vedno na razpolago. Rojakom se priporočam. Brat, pomagaj trpečemu bratu! [ i Kaj je vojna? j II l ■ I ! Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-; 1 f , ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v \ t i resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne ' * ! so njene grozote. i Največja zločinstva |: I kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev- { f j ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj 1 I čakajo rešitve, i | "Boj proti boju" j ■ I to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajse- \ j tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be- < I sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo ; i in ukrepe j o, kar je i I slabo za narod. i j t Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti ( I enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice j z Berte Suttnerjeve j uDoli z orožjem!" j j | Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo t vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane i r 60 centov. E Sloyenic Publishing Company t 82 Cortlandt Street, New York, H. Y. j i _________ 4___II IAROČILNI LIST ZA ONE, KI TRPI NA PROTINU. Tempotom naročam ........steklenic pravega REMO PROTI - OTINSKEGA ŽLIČNEGA zdravila in priložim $......in...... tov. Jaz vem, da nobeno zdravilo, katero je treba vdrgniti na bolne e, ne bo nikdar odpravilo nadloge, in vem, da le razžene nadlog 5 .......................................................... ►iov ....:]............................................... Ena steklenica $1.00, tri steklenice *2.50, s pošto $2.50, šest stel;-e za popolno zdravljenje $5.00. K meni lahko pridete s "I CROWN PHARMACY katerokoli tajno boleznijo, A_ __ ------- . a zdravil vas bom popol- OF CLEVELAND loma tajno. " 411 -——■_k 2812 E. 29th ST., CLEVELAND, O. ^Znuane cene elektrike Zjr Najvišja cena v Manliattan fc »fc in Bronx, računa Edison 7 in pol centa za kilowat uro. Navadne žarnice se lahko dobi, ako se plača pol centa pri ceni za eno kilowat uro ali' pa po lastni ccni. Pridite ali pa telefonajte, da vam pojasnimo glede znižanih cenah električnih luči in gonilne sile. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway j 151 £ 86th Street 126 Delancey Street 124 W&t 42d Street i 27 E 125th Street 10 Irving Place 1 362 E 149th Street All Show Rooms open until midnight inbaš toliko časa nazaj. Nam se tukaj prav dobro godi, časi i zla i kotenja in črevesnih šibkosti so I popolnoma minuli in se tukaj do- I bro ohranjamo. Kako rad bi Vam, I g. ravnatelj, pisal o svojih doživ- I ljajih in vtisih v Nišu, a žal, to se ne sme zgoditi; po vojni Vam izročim svojo "Dnevno knjigo1', ki jo boste lahko porabili za mnoge podlistke v časopisih. Veseli me slišati, da se Varni kljub vojne | hrane se dobro godi in da d opri- c našate potrpežljivo težke in hude vojne čase. Bog Vas čuvaj tudi od c zgoraj! Končno Vam že omenim, da tukaj pijemo ognjena južna 1 vina po 1.20 lir liter. Sprejmite > moje srčne pozdrave!" Poročilo je bilo oddano v Muro Lucano 10. • oktobra in je doslo naslovljencu v roke 30. novembra. Rabilo je tedaj do cilja 50 dni. Goriška učiteljišča. ^ Namestnik baron Fries-Skene je povea-il vodstvo zaposlovalnih tečajev goriških učiteljišč v Trstu profesorju goriške slovenske gimnazije dr. Karlu Pirjeveu. Ranjen na bojišču. Glavni urednik in izdajatelj "Polaer Tagblatta" rezervni stotnik Hugo Dudek je bil na bojišču težko ranjen in se nahaja sedaj v nekem ogrskem kopališču. Dr. KOLERT" 638 Peaa Ave., Pittaborrh' Pa. t Dr. Koler Je najatarej6l slovenski zdravnik, • pecljallst i t Pittsburgh u; ' ki Ima lSletno prakso ▼ sdrav-U«nju tajnih mo •klh bolezni. "trupljenje krvi zdravi s Klasovi -tlm CM. ki gm J« 1 šumel dr. profT Erlich C« Imata mozolj« ali mshurčke po telesu, v grlu.Izpadanj« las, bolečin* v kosteh, pridite in Izčlstll vam bo krt. Ne čakajte, ker ta bolezen se nelese. Izgubo scm«na nenaravnim potom, zdravim v par dn«h, kspavae ali trl-p«r ln tudi vse druge posledice, Id nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. EhiAenJe cevi. ki vodi Iz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydroce'a all kilo ozdravim v M urah ln sicer bres operacije. Bolezni mehurjk. ki povzrodjo bole-Tlne v krilu ln hrbtu in včasih tudi pri spuičanju vod«, ozdravim s aoto-vojstvo. Reumatlzsm, trganja, bolečine, ota-klln«, srbečo, tkrafl« <• ta listina ne upošlje v urad glavnega tajnika naj-, kaisii-j.' \ 1« ko 15 dnij, i^e od bolniška podpore odtrga toliko dolar-i j-v, kolikor dni je bila listina prepozno odposlana. Cas odpošiljat j ve t« listine j-- razviden iz poštnega pečata. Za izjeme morajo biti za-j' dostni vzroki ali zakasnel ost pošte. Predlog odobrava« in sprejet. Brat Marinčič predlaga, da se dajo stare listine pretiskati, da ^ bodo odgovarjale sistemu ter da bo glavni tajnik, ko bodo listine j gotove, pojasnil to spremembo postajnim tajnikom in v društvenem j glasilu. Predlog sprejet- Sledi čitanj*- zapisnika seje glavnega odbora iz meseca julija: 1916. ...j Zapisnik se vzame na znanje. Hrat Petemel j>oroča. da je zadržal ček nakazan za postajo št. I! 27 iz vzroka, ker ni natančnih potrdil o izplačilu. Brat Hafner predlaga, da se to svota ne izplača, dokler postaja j ne predloži natančnih pobotnic za vsako izplačano svoto posebej, terj! da glavni tajnik obvesti postajo, .'.akaj da je ček zadržan. Predlog sprejet. j1 Predsednik Peternel poroča, da je ček za $16.00 od postaje št. i 71 zadržal zaradi nezadostnih podatkov. Brat Pavlovčič pojasni celo zadevo, kar se vzame na znanje in j' sklene, da s«' ček izplača. ; Brat predsednik predloži zadevo lista "Narodni Vestuik". Brat Tavčer predlaga, da piše glavni tajnik na dotični list. da po- -J šljejo natsneno sjiecifSciraii račun do 8. decembra 1915. Predlog odohravan in sprejet. Brst predsednik poroča gled« računa Forest City News Co. za,' svoto #103.00; predlagano, da se označena svota izplača. Sprejeto. (tl«s|e aadt'V«- stroškov za združitev se sklene, da, ko se dobi na-j tsučen račun, se izplača svota v smislu sklepa konvencije- Brat Pavlove" i. predlo/i račun za tisk imenika članov iu oglasa' ter osebnih stroškov v skupnem znesku $9.90. Predlagano in odobravano, da se svota izplača. Brat Pavlov« ir povdarja, da j«* moral to storiti vsled tega, da so upelje pravi sistem pri uradovanju. Brat Pavlovčič naznanja, da je poslal postajam money order za vzore«, kako pošiljati denar, pa so mu nekatere postaje poslale d?-nar samo na njegovo ime. Predlagano in odobravano. da se dotični denar za sedaj sprejme s pripombo, »la glavni tajnik dotične postaje opomni in jim pojasni, kako pošiljati denar. Sprejeto. Brat Pavlovčič j»oroča, da inu je treba ue'caj štampilj in drugih uradnih potrebščin za glavni ura dajo tiskati koverte in papir za glava* uradnike. Na papirju in kuvertah naj bo označen samo urad. Naroči naj se za predsednika :i00 velikih in 200 malih kovert in 5tcvajo tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda in ki hočejo imeti razen Glasila šo ostale številke za $2.50 na leto. V poslovalo se bode naročila, sprejeta oziroma poslana potom društvenih uradov. ______Uredništvo. Rojaki, vpoštevajte! -o- Razen drugim stvarem je prizadela evropska vojna tudi ameriškemu časopisju silen udarec. Ako bo šlo še nekaj časa tako naprej kot gre par mesecev, bodo morali vsi manjši časopisi prenehati izhajati. Draginje papirja ni mogoče več prenašati, cene naraščajo danzadnem, in obeta sc, da bodo presegle celo sedanjo skoraj nepresegljivo višino. Mi ne pravimo, da je temu evropska vojna neposreden vzrok. Ne, toda kapitalisti so izrabili ugodno priliko ter na račun vojne PODRAŽILI TISKARSKE POTREBŠČINE OD PETDESET DO ŠESTDESET ODSTOTKOV. To so ogromne številke, ako se pomisli, da porabi časopis kot je "Glas Naroda" na leto več sto ton tiskarskega papirja. Glavni izgovor kapitalistov in tovarnarjev je, da ne dobivajo iz inozemstva surovin. Kot že prej rečeno, je to samo izgovor, kajti zadnji čas imajo v Ameriki na razpolago vse one surovine, ki so jih prej importirali iz inozemstva. Med izdajatelji časnikov in tovarnarji se vrši ze več mescev vroč boj, v katerem bodo pa izdajatelji skoraj gotovo podlegli. Ako s<* jim posreči zmagati, ne bo to v korist njim samim, pač pa vsemu ameriškemu narodu, kateremu je postalo časopisje življenska potreba. < a sop i s je vez med zunanjim svetom in med citat olj i. Tovarnarji pa pre te s svojimi oderuškimi cenami to vez prekiniti oziroma pahniti ljudstvo v temo neizobraz-be, privesti ga nazaj v dobo, ko so bili časopisi redki kot bele vrane. Uredništvo našega lista želi izpregovoriti s svojimi čitatelji, naročniki in prijatelji resno iu usodno besedo. "(ilas Naroda" je že petindvajset let na površju: "Glas Naroda" je že četrt stoletja last slovenskega delavstva v Ameriki. Petindvaset let je lepa doba. Ži vel je lepe in tudi slabe čase. Niti v najlepših in niti v najslabših časih se pa ni izneveril svojemu geslu: — Vse za napredek slovenskega naroda v Ameriki!— Ako je spoznal kako stvar za dobro, se jo je oprijel; če je videl, da je kaka stvar narodu škodljiva, se je z vsemi silami in z vsemi močmi, ki so mu bile na razpolago, bojeval proti nji. Pot* po kateri je hodil, je bila trnjeva, toda kljub traja in oviram, je vstrajal in se povspel slednjič na stali-š e, kakursnega ne zavzema noben drug slovenski Ust v Nesrečni pesnik« — Slep je, kdor «c s petjem vkvarja.; Pevcu vedno sn;*ea laie. Prešeren. Pri nas res ne cvete pesnikom,] a tudi ne drugim pisateljem zlata doba. Včasih prinaša literatura mili-! .ione. i. vendar je tudi bilo pri drugih narodih med pesniki mnogo siromako» in jih še bi>. Poslu-1 šajmo. kako nam pripoveduje' Sauter: Ilomer je živel srečno.. Oni. ki ji je bil vse. njena j misel, njene sanje, njeno bitje s«--' ea. njeno življenje, ta edini, poj imenu Phaon, jo je ouovrgel ter ji j ni povraeal njene ljubezni. *'Za-, ljubljena ljubezen, zaljubljeno! življenje" je donel refrain njene: duše. Skočila je z levkadske skale' v zevaj<><• o morsko globino ton našla ondi mir in grob. Plautus. rimski dramatični pes-[ nik. je bil siromak vse življenje;! da bi vsa i življenje pretolkel, jej hodil po hišah žito mlet in si tako! služi! vsakdanjo hrano. Pesnik Lutorius se je predrzni! v ža.loigri o grditi AgamemnotYa, Tiberius jo zal« dal usmrtiti. Titus Cams Lneretins, rimski pesnik spisa "De rerum natura",| je rnorel pijan ljubezni in v! tem stanju umoril. Ovidius Naso. Dante Alig-hieri, pesnik •4 božje komedije", in švedski pesnik Thoinas Thorild, ki je pdsal "o svobodi raz uma", so umrli v prognanstvu. Torquato Tasso. pesnik "osvobojenega Jeruzalema", bogato ob* darjeni Moreau in Lauretta In-notova, vojvodinja AJbrartaka, so , umrli, kakor tudi Camoens, pes-; nik '"Lusiad". revno v bolnišnicah. Petnajst let. pozneje so postil vili Camoeaisu spomenik. ; Pesnik Sehubarl, pravi titan, je ! sedel deset let v trdnjavi kot jžrtva kabinetne nepravičnosti, i Pesnik Stubbs ie napisal parn flet k ženitovanju slavne angle i ške kraljiee Elizabete s francoskim princem; Elizabeta mu je j dala zato očitno po rabeijnu od-j seka t i desno roko na trgu. f Jonathan Swift je ustanovil za svoj denar hišo za blazne, a bil je sam prvi, ki je prišel v njo. ■ Miguel de Cervantes Saavedra, pisatelj ;'Don Quixota; Samuel | Huttior. stvaritelj komične epope-: je "Hodil)ras"; Pierre Oorneille, j pesnik i4Cida*'; Thomas Otway. 1 pesnik ':osvobojenih Benetk" Jo-Iseph Bog. Willamov, nemški 'bas-j nik; Wilhelm Ileinse. pesnik ognjenega " Ardmghella ": John Drvden. angleški d nuna tieod pes-j nik; Fraucozje: Miklavž Gilbert. Jakob Malfilatre, ELise Maroveur in nemški lii-ik Aug. Sehrezler so iI»oginili gladu. j Gerarda de Nerval, d aro vitega ! sodniga francoskih novoromanti-! kov. o natšli neko zimsko brez novčiča v žepu o-bešenega na neki svetilniei v Parizu. » Angleška 'lirika Carey in Chat-terton in dvajsetletni francoski pesnik Jules Mereier so se sami koneali zaradi revščine in skrM. J. Ewafld in J. Henr. Vessel. ;danska pesnika; Christ. Qimther, j pesnik šlezke aole; Dominions Baudius. leydenski pesnik: Bogomil Vile m lin rman iz IaizjM ; Erik Jan. Stagnelius, švedski pesnik, in Christ. Grabbe, navdučeni pesnik "Uohenstaufov", so poginili v grezi razuzdanosti. Richard Savani, angledki spiso-vatalj veselih i«er. je umrl »t ječi r Ne*r Gate mmdi dolgov, . Svarilo. LJUDSKI ZDRAVNIŠKI VEŠČAKI OPOZARJAJO NA NEVARNOST PREHLADA GRIPE IN PLJUČNICE. Ogromno število smrtnih slučajev, ki »o nastali v letu 1916 radi pljučnic-.-, je opozorilo ljudstvo pred nevarnostjo, katera pride največkrat radi malega prehlada. Zato je potrebno. tla takoj najmanjši znak prehlada odstranite. H. H. Von Schlick-ov Bolgarski Krvni čaj. j če se ga vzame zvečer predno se gro j si»at, pomaga naravi, da lahko odstrani vse bakterije prehlada, katere večkrat radi zanemarjenosti povzročijo neljubo gripo ali celo ožive bakterije i pljučnice, kar ima slabe posledice. Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem lahko vidite v našem uradu. Velika družinska škatlja H. H. VON j SCHUCKOVEC.A BOLGARSKEGA j KRVNEGA ČAJA ki traja eel mesec, stane le en dolar, 0 škatelj pet dolar-i jev in jo pošljemo kamorkoli ako dobl-, nio denar ali pa tudi- C. O. D. Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. i Opomba. Ako hočete pošiljatev zava j rovati. pošljite lOc. več. i Holty. Burger. van der Yelde. j veliki Robert Burns in Viljem i AYaiblinger so živeli v vednih po-' manjkanjih in biidkostih. Romantik in humorist Wetzel iz ; Sondorhansna in žetoialni pesnik vesele igre "Der Ilofmeis-ter". ; Reinhold benz, sla znorela in ži-1 j vela od miloščine; umrla sta ne-| obžalovana in nepoznana. Sonaienberg, pesnik "Donate". ' Henrik Kloist, pesnik "Katinke HeJlbaooiske'\ in humoristični no-l velist Daniel Lessman. so našli za-do volj nost. katere jim niti življe-. nje. niti umetnost nista mogli da-(; ti, v prostovoljni smrti. Angleški dramatik Shelley, ]>v-i-onov prijavi j, je utonil, pregnani L iz domovine, v morskih valovih. Razžaljen v svoji spiso vatel jski (! časti, je skočil, tatinski pesnik Ka-spar Bari.ius v Amsterdamu v vocfcnjak. ' Nepoznan je znorel epigrajma-tist Mojzes Kuh in grof Avgust ; j Platen-Hallermunde sc je mučil > do sm rt i. i! Fr. Sehulz, spisovatelj izvrsitiniL , | zgodovinskih romanov, Robert f-Southy. dulrapolni angleški pes-: nik, Xikolaus Lenari, Esmins Teg-ner m Holderlin so bili dolga letii j bolni na duhu. Luiza Brachmaimiova. siromaš-iiii pesnica, se je utopila zaradi • nesrečne ljubezni. Karolina St.ieglitzova in pesni-<*a Karolina z Giinderoda sta se ; usmrtili z bodalcem, prva, da bi ipomctgla svojemu možu k poet i č-| neniu atavdušenju, druga, da bi olajšala rane svoje ljubezni, j Angleška pesnica Elizabeta Le-; titia Landono\ a, vzvišenega duha. jjako zmožna, povsod čislana, se je zastrujpila. M&djarski pesnila grot' Majlath je končal s hčerjo vred življenje. ; obteženo s skrbmi, v valovih sta-:remberškega jezera, i Moric Reich iz Rokvtniee na i Češkem, se je obesil v gozdu iz ob-: upnosti, ker se mu ni hotelo po-| sreči t i na literarnem polju, i Tu če nadalje še omenimo lie-I srečnega f ruskega pesnika Eer-! n h m rova, poljskega Adama Mie-, kiewieza, imamo dovolj vzgledov, kako usoda preganja pesnike. ! može, ki posvetijo svoje življenje v duševni prid narodu. Sedaj pa premislite in primerjajte, vzemite v roH.e tudi domačo kroniko, poprašajte na pokopali--čiii v zadnji dobi umrle, ozrite se po še živečih in pomnožite to vr-vto čc- z nekaterimi izmed naših j pesnikov in najdete obistinjeno | sodbo Prešeinr»vo. . ALI SE UČITE ANGLEŠČINO^ Ali vam ni znano, ako ne znate angleško govoriti, da ste vedni tujec v tej deželi ? Nam je znano, da človek, ki govori deželni jezik, si lažje pomaga do boljše službe. Pišite za pojasnila na: 81ovengko. Koresponden&io Solo, i 6204 St. Clair Ave.. Cleveland, O. _(15-1 2x v t) Rad bi izvedel za naslov svoje se stre MARIJE JANMkOYIC, doma iz Malega Leaea it. 6, sedaj omožena. Pred petimi leti se je nahajala v Pueblo, Colo. Če kdo ve, kje de izdaj nahaja, naj mi nsmarti njo lutalov, ali naj se pa sama javi, ker poročati ji imam nekaj valnega. — John Janiekovich. 130 Sik St., MwiMti^ne, j[2-8—2) r - Ameriki, in se v vseh ozirih lahko meri tudi s slovenskim starokrajskim časopisjem. Lista, kot je naš, se ne sme smatrati kot lastnino posameznika niti kot lastnino te ali one korporacije, ampak kot narodno institucijo, kot brezpogojno potrebo, brez katere bi naš narod le izteška in slabo izhajal. Na kritiko našili nasprotnikov se ne oziramo. Živimo le v prepričanju in v prijetni zavesti, da doz-daj nima še noben slovenski dnevnik tukaj niti v starem kraju toliko naročnikov, kot jih ima "Glas Naroda". Da se pa ohrani smer lista, in da ostane list v vseh ozirih na isti višini kot je bil dozdaj, smo primorani naročnino zvišati. Tega ne bomo napravili iz nikakih sebienili namenov. Do tega nas je prisilila neprimerno visoka cena pa-pirja, s katero se ima boriti zdaj vse ameriško časopisje. Žal, da bo v tem boju marsikateri časopis podlegel. Po temeljitem razmotrivanju smo -prišli do za ključ-ka, da je treba napram iti ceno, potom katere bi se naši stroški že vsaj deloma krili in ki ne bo previsoka za eita-telje, ako bodo vpoštevali vsa zgoraj navedena dejstva. Nova cena za * * Glas Naroda" je sledeča: Za celo leto................$3.50 Za pol leta.................$2.00 Za četrt leta...............$1.00 Za New York City: Za celo leto...............$5.00 Za pol leta.................$3.00 Za četrt leta...............$1.50 Za inozemstvo stane "Glas Naroda" $6.00 na leto. Glasilo J. S. K. J. bo stalo tudi zanaprej 50 centov na leto. Te eenc nikakor niso previsoke, ako pomislimo, da so nekateri hrvaški dnevniki zvišali naročnino na pet dolarjev letno in da izhaja precej slovenskih in hrvaških tednikov oziroma dvotednikov na štirih straneh, ki stanejo od $2.50 do $3.00 na leto. Cenjeni naročniki in čitatelji naj pa še nekaj vpošte-va.jo: ODLOČILI SMO SE, VSEM NAROČNIKOM IN ONIM, KI SE HOČEJO NAROČITI, RAČUNATI LIST PO STARI CENI DO 15. FEBRUARJA T. L. Kajti cene, ki smo jih zgoraj navedli, stopijo šele 15. februarja v veljavo. To smo storili zato, da bodo vsi naročniki, bodisi na Zapadu, bodisi na Vzhodu, enakopravni. Kdor pošlje naročnino pred 15. februarjem, bo dobival list po stari ceni; kdor se naroči po tem terminu, bo moral dražje plačati. Pri pošiljatvah oziroma naročilih bomo vpoštevali datum poštnega pečata. Kar bo pred petnajstim februarjem, bo po stari ceni, kar bo po petnajstim februarjem bo po novi ceni. Tempotom opozarjamo tudi naše cenjene zastopnike, naj to vpoštevajo. Naročnike, čitatelje in prijatelje pa zagotavljamo, da se bo naš list boril tudi zanaprej za načela, za katera se je boril doseda j, da bo hodil po strogo začrtani poti ter da bo uredništvu največje zadovoljstvo, Če bo moglo vsakemu naročniku in čitatelju v vseh ozirih že vsaj deloma vstre-či. — Se enkrat povdarjamo, da ni nas privedla do tega sebičnost, ampak da nas je k temu prisilila nad vse visoka in še vedno naraščujoča cena papirja. Naročniki in čitatelji, ne od nas, od vas sta odvisna napredek in bodočnost "Glas Naroda"! _______Uredništvo. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico ~— _ — _ _j edino postavno priznano slovensko društvo v Greater New Yorku, zboruje vsako četrto soboto zvečer v mesecu v 4 * BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Yorku in se prieue točno ob S. uri zvečer. ODBOR: Predsednik: Alojzij Skrabar. 424 E. 9th St-? New York City, N. Y Podpredsednik: Alfred Judež. 63 Ten Eyek St., Brooklyn.*N. Y'. Tajnik: Josip Pogačnik. 56 Ten Eyek St.. Brooklyn, N. Y. Zapisnikar: Anton Kompare. 340 So. 5th St.. Brooklyn, N. Y. Blagajnik: Anton Kosirnik, 340 E. 5th St., New York. N. Y. NADZORNI ODBOR .-Ludvik Benedik, 2302 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y. Vinko Zevnik, 193 Knickerbocker Ave-, Brooklvn, N. Y. Josip Šval. 216 Ten Eyek St.. Brooklyn, N. Y. * DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. Henry l\ Robinson. 301 E. 10th St.. med Ave. A in B, New Yor, N. Y. Račun za leto 1916 Slov. samostojnega bolniškega podpor, društva za Greater New York in okolico. Ink. _DOHODKI:__11>1G: IZD VTKI s Smrt. Bul. Razno Sknimj Mes*t- 1' Smrt. Bol. Kazim Skupaj 17.00 85.00 41.M ll.'i.si Januar j — Im.uu — 115 00 21.00 105.00 11025 242.25 Februar — 53.00 — 5.5.00 23.r>0 117.r»o 5.20 146.2011 Marec — '48.00 G0.4o 10S45 14.20 71.00 12.H0 98.10 April ,, — _ — _ 10.10 95.50 UT.OO 181.00 .Maj — -19.00 — 49.00 ; 24.50 122.50 3.40 150.40 Junij — 112.00 92.G0 2041(50 | lG.OO 83.00 13255 2:12.15 Julij — 77.00 — 77.00 15.50 77.50 —.30 93.30 Avgust — 171.00 — 174.00 25.30 120.50 37.22 189.02 September — 49.00 61.00 110.00 — — 25.87 25.87 Oktober — — 33.20 100.00 1.20 2IJ0.40 November 150.00 — 4.00 151.00 1S.78 93.50 21.0' > 13.^.20 1 »eeember — 199.QO 1TJ7.34 420.34 228.60 1143.00 404.73 ls:0.:«: Skupaj 150.00 850.00 145.39 1451.39 Skupni dohodki leta 1910 ............................ S1S30.33 Skupul izdatki leta 1916 .............................. 1451.39 __ isti prebitek leta 1916 ..............................$ 384.94 V blagajni 31. decembra 1915..........................J1S43.90 Skupno imetje 31. decembra 1910......................$2228.90 O'l tega premoženja je hranilna vloga v "German Savings Bank" .................................. $2186.4« V rokah blagajnika .................................. 42.42 $2228.90 Posamezni skladi znašajo: Snirtninski sklad .................................... «s 250.00 Bolniški sklad ...................................... 1*18.30 Stroškovnik .......................................... 154.00 $2228.00 Brooklyn — New York, dne 31. decembra 1916. JOHN MAČEK, blagajnik. VINKO ZEVNIK. I. tajnik. Pregledano in potrjeno dne 22. januarja 1917. ANTON PLEVEL, predsednik. .TOSII* ŠVAL. i»odpredsednik. JOSIP POfJACHNJK. nadzornik. ; Rabi se 200 izskušenih premogarjev. j ■ Za nov unijski preinogokop. milj izvan Pittsbunrha, Pa., ki bo ' obratoval vsak dan prihodnjili 15 let. Premog je 5 čevljev visok, jako ' 1 malo viHle, kamenja ali slata. Do zdaj ni v jami nobenih plinov. Itabi ss ! električne svetilke — premog se strelja z K lack varnim smodnikom. No-benili delavskih ovir. Ml ne potrebujemo nobenih drugih mnjnarjev kot one. Ki žele delati v rovih, ali ] a s pikom. Plača fr.r-. ■--------------------------1 Kadar Je kako draltro nameajeoo kupiti bander«, Maura, la^U* aodbem laštrnment«. kape ltO, aU pa kadar potrebujete vre, verUBco, yrlyMke, prstane ItdL, ne kupite prej nikjer, da tudi naa sa cene Tprmfet*. trpnilanla Vat Mane to ae. pa al bodeče prihranili dolarja. Cenike. veC rret poUllamo bresplačno. PHUe ponj. IVAN I^AJK & CO., 456 Chestnut St., CONE2CAU0H, ROJAKI, NA|tqČAJTE SE KA "(i LAS NARODA" tfAJVE&JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. GLAS NAHODA. 2. FEBIt X917. ED, STILGEBAUER PEKLO. Roman Iz sedanje vojne« Za O. K. priredil J. T. f f i ■ i "" 21 (Nadaljevanje). — Pre\/t-uiite po\elje nad ostankom o>uie koinpanije! N'a j>uv< Ijr. irospod stotnik! in Adolf *e dvigne, ne da bi s*- brigal za sovražiiiaki ojrenj. — V treli skokih do*ptr do majorja. — Ali si ranjen, Berk**r$bur»i * Nobenesra odjruvora. — Za bo/jo voljo, povej človek, če si ranjen? Kamni\ — Kamin! — poklice najbližjega vojaka. — Pomagajte! Ciospod major! — Vojak >e priplazi, kujli v tej miimti ni padlo nikomur v jrlavo, da bi Vital. Nad njimi je bliskalo in grmelo kol da bi bil sodnji dan. — Kamiu 111 Adolt* >ta prijela nezavestnega majorja. — Naprej! Iz ognja! — Tja zgoraj! — je kričal Adolf. Po dolgotrajnem prizadevanju sta ga spravila na varno. Na jaso iu- moreva. — V rokah nam bo umrl. — Tja pod ono bukvo, kjer bo varen pred kroglami! Adolf mu odpne suknjo. — Ničesar ne vidim. Kamni. — Kje je rana I' Adolfov obraz je gorel v vročici, po tele.su ga je pa izpreletaval mraz. — Kamin, morava ga rešiti. — Morava! — Na povelje, gospod stotnik. Začela »ta ga še bolj natančno ogledovati. — Tukaj, nuspod stotnik, tukaj. — Kaj je T— Kje je! Tukaj za /a pest jo. — Žilo odvodnico ima prebito. — I>\ ignite mu roko. — Kri je brizgala iz ramen v velikem curku. Adoir j«- -trgal srajco s telesa in mu zavezal roko. - Tako. — Kri je prenehala. — Ce bo obveza držala, bo major rešeu. — Hvala Bogu. — Zda i ga pa že lahko preneseva na jaso. — Streljanje pono-huje. Po pi<'t ko četr ture sta položila Kamin iu Adolf majorja pred noge njegovega poročnika. — Kaj je. gospod stotnik? — Kmulo bo zavedel. — Le brez skrbi bodite. — Mislite, da se bo? — Da, prepričajte se. SmrtnobUilo lice ranjenega majorja -se je začelo polagoma rdeč i t i. Kje seru .' — je rekel major, ko je odprl oči. Na varnem. Berkersburg. — Ali si ti. Adolf T — Da, jaz sem. — Kje sem bil? — V strelnem jarku. Ali. th».. .. ila. da---- Majorju se je začel vračati spomin. — < i runa t ni drobce te je ranil v roko. — Sirca, da sem bil jaz v bližini. — In ti si me obvezal. Adolf? — Seveda — Ali -e ti to čudno zdi f — Tako.... tako.... Te besede je komaj sliaiio za mrmral. In čez nekaj časa je zopet zašepetal: ■— Vode! Vode! Vode! — Gorim! — Gorim! Adolf je vzel svojo steklenico črne kave in mu izlil par kapljic v u»ta. — Dobro. .. hvala.... hvala.... Adolf vstane: — Za menoj, Kamm! — Gospod adjutant bo že sam skrbel za II ranjenca. — Kon.aj sta odšla nazaj v Grelno vr^to. se že zopet začuje Adolfov glas: — Pozor' Vizir WXJ! Ogenj! Gozd za Trovonom je pokrila noč; Za omjio je napadala sedma, za sedmo sesta in slednjih peta stutnija. - S„vražua artilerija je strašno gospodarila med Berkesr-sburgovim bataljonom. Toda major tega ni videl. Se vedno je polival ua jasi. J Ko je bil mesec že visoko, je zamogel misliti. — In njegove mi-so polet, le v daljno daljavo na grad Falkenstcin ob ruski meji k Melaniji. — Kako je zdaj tam? Borke rs btirg je utrujen. — Resnica iu sanja se začneta mešati. V njejpovi gLavi. In v sanjah krvi, solzah, ognju, ljubosumnosti in ljubezni sli-} bi še vedno Adolfov glas: — Pozoooor' Naravnost! Vizir G00! Ogenj! TRETJA KNJIGA. S I. Peter Bupnon je bil že šest let župan v vasi Rosey. V vseh teh šestih letih pa ni bil še nikdar tako razburjen kot zadnje tedne, odkar je dospela ona /namenita brzojavka v Pariz ter »o koj zatem Nemci vdrli v Belgijo. Peter Buguon je bil vdovec, star kakih šestdeset let. Bil je zna menit tudi zategadelj, ker je imel v vasi edino gostilno. Zdaj stoji p rini vhodom v svojo gostilno ter gleda naokoli. Na .sebi ima belo srajco in modro bluzo, krog nog mu opletajo prtene hlače, nogi mu tičita v solnih iz klobučevinc, plešato glavo mu pa pokriva mala kapica. Peter Bugnon je slabe volje. — Odkar je odšla mladina, k vojakom, zelo malo iztoči in v njegovi gostilni je skoraj tako mrtvo kot v grobu. Najhujši časi so st pa takrat začeli, ko je prikorakal bataljon Nemcev v vas. Po celem Roseyu kar mrgoli teh nemških svinj. Navidez se d« la kot da bi gledal po vremenu, v resnici pa pazi nekaj drugega. Pred dobre pol ure je namreč nemški major sporočil po svoji erdonanci, da bo prišel v njegovo krčmo. — To ni nič kaj dobrega, če pride nemška svinja obiskat očeta Bugnona. K malo /atem stopi v gostilno. — Pri mizi sede trije kmetje in igrajo karte. — Dober dan! — Dober dan, oče Bugnon! Jemia Loisir, krčmarjeva nečakinja stoji pri mizi, ki je vsa • • •• - —••— .....— —— "3 ►■» SS O. D f O rr> M.—. g 1 i z d _ s s&i® « ? >3 2L 1 i ills »«iiUl|!i -H I i g* 2 vil II a © B as I SI se M5|8| iS« ll N« f F I J I fr m i g s« f M I* * 1 £ f S ? j Kje sta ANTON in MARTIN KRAINC? Doma sta iz Gorele, pošta Ifadeče pri Zidane ju mostu. Pred tremi leti st.a bila nekje v Cleveland!!, Ohio, in zdaj no veni, is je se nahajata. Prosim cenjeoie rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. — Frank Camloli, P. R. F. D. 1? Box 14*. New Alexandria,' Pa. Ctl -1—2-2) Življensko moč in rdeča lica se dobi edinole z u-porabo zdravega in naravnega vina, katerega čitatelji "Glas Na. roda lahko kupijo pri svojih rojakih. Sod 52 galon garantirane, ga in čistega ter naravnega vina se dobi za 26 dolarjev. Pišite na: Dalmatinsko - Kalifornijska Vinarska Zadruga. 140 Liberty St., New York, N. Y. Rad bi izvedel za naslov svojih prijateljev KARLA POSE BAL. doma s Staj« i-skega. ter za JOSIPA KNAP in JAKOBA HA RAGA. s katerimi smo bili skupaj na Allow Montlier. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sami oglasijo. — Frank Kraje. Box 1. Camp 39 t 'heat Bridge. \V. Va. Rad bi Izvedel ./a svoja dva prijatelja FRANKA RFPNIK in JKRNWA MIIIEVC. Domu sta iz Žiberš, fara in sodni okraj Goivnji Legatee Notranj- skem. Krank je dober muzikant. Prosim, če kdo ve za katerega, dn mi nazuaui njegov naslov, ali naj se i>a sama javita, ker' poročati njima imam zelo vaaite stvari iz starega kraja. — Anton Rupnik. 132 Lusmoree St, IronwiMxl, Midi. Cil-l—?-2)! HARMONIKE 1 < kodlat kakršnekoli vrste Izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsak<3o posije, ker aem ie nad 18 let tukaj v tem posla in tedaj v trojem lastnem domu. V popravek v samem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po dela km* koršno kdo zahteva, bres nadaljnlh rpraSanj. JOHN WENZEI lili East Cad at. Clevehni OU«. Kje je FRANC &KRRJAXC, ki je bival prej na 1425 K. 5'L St.. Cleveland. O. ? Za njega bi rada zvedela njegovn žena v Hrenovkah pri Postojni. Svoj naslov naj naznani uredništvu "Glas Naroda *. 82 Cortlandt St.. New York. N. V. (2-3—2) ! j Želim izvederti za svoje štiri brale j JOŽEFA. ANDR1MA. JOHNA in ANTONA VALENČlC. Pro j sini cenjene rojake, če kdo ve za katerega izmed mojih štirih j bratov, da mi naznani njegov j naslov, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sami javijo Jaeob Valeneič, Box 23. Bear River, Colo. (31-1—2-2) NAJBOLJA TRGOVINA CPOJ NIH PLJAO V AMfflfflTT. Naročite vse pijiče pri nas po pošti. Eksprea vam jih prinese i hiio__ I Bd. rt. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Beliri. Whiskey.. $2. $2JS0 $3.00 Bom (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00 Kimel........... $2. $2.50 $3.00 Anisette........ $2. $2.50 $3.00 Bosolijo.........$2. $2.50 $3.00 Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00 Vina sladka ali Uda----—____ $1. $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whiskey*, vina, okrepčnjoeih pijač itd. Ki plačamo ekspresne ali že-leznične stroške ako naročite sa $5iX) ali več. Naročte tiskovine, zalepke, zidne koledarje, knpiee sa žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po poiti aH v pil. poročenem pismo. C. F. ZARUBA & GO. SIS THIRD AVENUE. Dep. O. N. — Pittsburgh, Pa. | VPOŠTEVAJTE. 1 Air a želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan- I cev, itd. I Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd. I Ako želite objaviti krst, ženite v, žalostinko itd. i AkO želite dobiti delavce ali delo za sebe. i AkO želite objaviti društvene naznanila g RABITE VSELEJ I "GLAS NARODA" I "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem me> g stu, v vsakem trgu in y vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor i tudi v Canadi itd. i "Glas Naroda" je najpriljublj ene jši in naiboli razširjeni sloven- H ski list na svetu. 1 "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol mil jone (4,500.- i 000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. I Cene oglasom bo sledeče: i Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane.... $1-00 I Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. I stane......................................$1.00 I Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00 I Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30 £ Enkratna objava Senitne ponudbe, žalostinke ali kaj I enakega stane..............................$1.00 S Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50 I Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih S oglasih. i Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na: "GLAS NARODA" 1 82 Cortlandt Street, New xo^k, N. T. I Opomba: Rojaki, vpostevajte naše geslo, da ne sprejmemo ogla- S sov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike 1 pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetu- i jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepri- | Čajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo proda* I jalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakega T>ri naročilih po S pošti V ^ ____ Bugnon stopi k mizi in vpraša: — No, kako je. Marteau? Marteau, dolff in suh možakar se nhi ne ozre, ampak zamrmra napolslišno: — Kako bi bilo. ker so Nemci v vasi. — Koliko jih imate vi na stanovanju, oče Marteau! — Hudiča, vsi so preveč, kolikor jih imam. Ostala dva kmeta sta prikimala. Zatem so se zabeli pogovarjati, toda pogovor se nikakor ni holer razviti. Nemci so bili 7magali v bitki za Troyonoiu in prišli v vas. — L'mevno je, da jih niso bili prebivalci posebno veseli. Oee Bngnon je stopil za točilno mizo ravnotakrat, ko je prišla Jeana Loisir iz kleči, f — Kje je Louis? — Ne vem, stric. — Ne veš! — Ne, res ne vem. kje je — pravi dekle, katera bi bila la^iko >e bolj lepa. ce bi ne bila tako zanemarjeno oblečena. — JStara jc osemnajst let ter živa in zdrava in vedno vesela. — Predno so odšli mladeniči na vojno, je vse povabila v krčmo in vse pogostila. — Torej res ne veš, kje je Louis! — Ne. strie res ne vem. — Tako? — zamrmra starec. — Potem pa Karola pokliči. Jeana izgine skozi vrata. Bugnon pa stopi zopet k mizi, kjer m) sedeli kmetje. — Kaj pa vi, Clierbullion — pravi tretjemu meti njimi — ali ste zadovoljili z Nemei? Cherbullion je bil majhen grbast možieek. — Po tem vpraša nju izpreliti njegov grd, s pegami pokrit obraz, čuden smehljaj: — Da. jaz se ni zadovoljen. — Zelo zadovoljen. — Meni ne bodo požrli vsega. — Zdi se mi, da se ne upajo. — Prokleto* — se zasmeje župan. — Pazi. prijatelj, pazi. — - Hm — odvrne možieek — moja stara ima še precej mišice. — Ne veliko mišice, še veliko. — ^aj veš. ko sem jo bil naročil oni dan za podgane. — Vem, vem. — Bog ve, kje je Louis? Louis je bil njegov edini sin. — Njegove dve hčeri sta bili že po par leti poročeni ostal mu je torej samo še šestnajstletni sin Louis. Tedaj potrka nekaj na vrata in v sobo stopi visok in koščen pom^ranski grenadir. Bil j»- «>den onih redkih Berkersburgovega bataljona, katerim je smrt prizanesla. Županu jr izročil listek papirja in odšel. Se predno je pa odšel, s*o so bili kmetje že izgubili iz krčme. (Dalje prihodnjič). POZOR ROJAKI | • ; * Mal tuMfaUa aaafl* m faaafca hM, kakor tod « MlktWb ta hrate. OitaOMrikHMMoT -tlhtwtelb kxaaat |Mi ta bala kako* tudi aolkiai kraaa! teki la krada ia aabads odpadali la Mlvall. Kmotua, kootJbai aH v aekak. wnk la v krtin, t oemik daofc rimla—o oadra. Ha». ran*, opeklina, balo 'ura. krasta la Sftota. ootao n«* kurje oScm. «co^liao v par daob pa-oolaoca* odstranita. Kdor bi aeb sdmvila bras oepaba rabil nn jamčim xa M«. PUitatakojpa senik, ki n takoj poftljem saotoani Krami iepni KOLEDAR mm lota IS 17 dobite ako pošljeta 4 centa ca roitniso. JAKOB WAHČIČ. It702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R:id bi izvedel za naslov JOHNA JANEŽ K'. Pred 10. meseci sva biiai skupaj v South Chiea^o, IU., in sedaj se baje nahaja nekje v Coloradi. Prosim cenjene rojake, č«« kdo za njegov naslov. da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Polj.inec, 1247 E. 61. St., Cleveland, Ohio. "oglas. Cenjenim rojakom priporočam svoja nabavna vina i F iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal. ?15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon 1 $14-, 50 galon $25. Lansko belo ✓ino 27 do 28 galon $14, 50 galon j i $25, rdeče vino 27 do 28 galon i 1*12.50, 50 galon $22.50. — 100 i : proof močan tropinj*»voc gal. i ; $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih j cenah je vštet tudi vojni davek; za vino. — Potovalni agent je ro- i i jak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKŠE, Box 161 St. Helena. CaL ' Možje. AKO niste močni kot bi mogli biti. nimata možastvo, življensko moč in coor- i rijo, ki bi morali imeti. AKO se čutita utrujenim, atabotoim, potrtim in ako w potite po noči. izgubljat« seme. ste nezmožni, pošljite Se danes en dolar za eno skalijo "Jutito Tablete ze nemočne". To vam bodo gotovo pomagale kot so pomagale več tisoč drugim, ki so trpeli. Naslovite: Z JUVITO LABORATORY South HU1 Branch, Pittsburgh, Pa. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOl VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. UUUUUUUUUUUUUUUUUW Or. L 0 R E N Z, ! Jaz aem edini hrraSko govore- j M Specialist mofikih bolezni v j | Pittsbargln^^^^^^ , I Uradne are: dnevno od 9. do- S j poldne do a ure zvečer. V pet- i | klh od 9. dopoldne do 2. popoldne | | Nedeljo od 10. dop. do 2. po pol [ ! Specialist moSldh baletni. | DR. LORENZ, i 444 Pran Ave. II. turtxt. na nlim i Iwinnetgn-iwwi-iwwwtnpii'n'iii«^ JSM Starokrajski najboljši zdravnik w specialist ^M^arfkdfc Vsak Slovenec, ki potrebuje dobrega sdravaika. sname- ^HR^^^^A^ nite zdravniške prakse in dela. naj se obrne na na«. Mi ima- mo 35-letoe ikušn je v zdravljenja vaeh tajnih moikih bolezni ter jamčimo popolno ozdravljenje. Zaatrupljenje krvi. nemoč občevanja, močno gubljenje semena. Izgubo moža to« ti. vsakovrstne bolezni, bolečine kriia in vse prane bolezni brez i kaka operacije. Z nami so lahko pomenite v svojem maternem jeziku. EUROPEAN MEDICAL OFFICE 311 Smithfield St. PitUburgh, Pa. Nasproti pošte. Zakaj? Zakaj sprejemam vsak dan več naročil od naših rojakov za razne ameriške in importvrane pijače! — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna! Ako si neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemaleih! V zalogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode di najdražjega šampanjca. Ignatz Podvasnik, 6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. Phone Hiland 111. SVOJI K SVOJIM. ŽGANJA po&ljam na vse kraje naravno is tovarne po sledečlii cenaH: Rdeča žganja po $3.00 galon, 10 galonov za $19.00. Rdeča žganja po $4.00 galon, 10 gatonov aa $27.60. Troplnjevec ln Sllvovica po ravno istih cenah. Kdor Seli vino ali piva naj piSe po cenik. Express ali freight plačam jaz na vseh pijačah, rasen plve. Opozorjam posebno prebivalce v Coloradi, da si naročijo pijače m naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti po&LlJat vam pijač v Colorado. Časa je malo. JOHN L A NIC H BOX 108, GATEWAY STATION. KANSAS CITY, MO.