Zenski s v e t Materinstvo. Vsaika mati mora posvetiti vso skrb in nego Bvojenm zdravju, zlasti y času nosečnosti, ko ee ustvarja v njeni motranjoati novo življenjeMarsika/tera mlada žena niti ne pozna n«varnoeti, kaiterim je izpostavlje<n.a ona dn otrok iradi neprevidnosti in nevednosti. Zlasti pa je Itedaj oteženo živdj©nje naši kmečki ženi, ki 'nnorra delati tudi v tem času. Opravlja naj le lažja dela in se izogiblje veakega težkega vzdigovanja, ki povzroča splav. Lažje delo y gofipodinjstvu in dosti gibanja na svežem zraku je pa priporočljivo, ker izboljšuje tek in prebavo. Noseča žena pa potrebuje krepke in refdalne lirane, da si nabira moči za porod. Ogiba naj se preveč kislih, slanih, 6ploh razdražljiivih in težko prebavnih jedi ter alkobola. V prvi vnsti pa mora gledati žena na čistoto telesa. To namreč vpliva na zdravje otroka in ¦utrjuje ter sveža mater. Zato naj se mnogo umiva in če mogoče tudi koplje. Varovati pa ee mora pri tem prehlajenja. Vse težkoče, ki so v zvezi z nosečnostjo, bljuyanje, različne bo-lečine, razdražljivost in občutljivost ter še mnogo drugih težkoč je treba prenašati voljno s tolažbo, da ne bo dolgo tako. Nejevolja, jeza in razdražljivost zlasti v prvem času nosečnosti, ko so tudi težave največje, Blabo vplivajo na dete, z dpbro voljo pa se tt prenese vse. ' Tudi drugi člani družine bi morali upoštevati etanje noseče žene, ji pomagati ter biti z njo dobri iu prijazni. Zlasti pa je tu mož, ki lahko ženi življenje slajša ali pa ji ga neizmerno teži. Zave-da naj se, da s svojo uvidevnostjo in dobroto ne pomaga eamo ženi, te-m,več tudi svojemu otroku, katerega si gotovo želi zdravega, močnega, da mu bo v ponos in Eadovoljstvo. Razumljivo je, da živi mati tudi v straiiu in Bkrbi, kakšen se ji bo otrok fodil. Res, da nobena izmed nas ne more vedeti tega naprej, a nesmieelne so vse mogoče predstave o napakah otrokorih, ki mater le begajo in plaše. Mati naj pričakuje otroka s hrepenenjem in ljubeznijo. Veseli naj ee, da ga bo zagledala zdra¦vega, močnega in lepega. Tako mišljenje ma¦terino namreč močno vpliva na razvoj mladega bitja. In če tarejo mater materijalne težave, naj jih skuša vsaj v tein času pozabiti. Zaupa naj v voljo božjo in naj se zaveda, da je Bog tisti, ki voda človeako življenje. Z jasnim pogledom v bodočnost se mora žena bližati naj.veejemu trenotku njenega življenja, "rojstvu novega človeka. Vrt v avgustu. ; Na vrtu nadaljujemo delo iz prejšnjega me- seca, posejemo endivijo, konec avgusta in v . tačetku geptembra motovilec, da ga imamo za i jeserLsiko rabo. Eadivijo tudi presajamo in prav tako tudi glavnato salato za pozno jesen. Pa- radižnike privezujerno in odstranjamo zalist- nike. Ztlravih listov ne smemo obrezovati, ker 6 tenj rastlini škodujemo. Rudninske snovi, ki .,, jih prejcma iz zemlje, gredo iz korenin v liste ¦; kjer se spremene v škrob in sladkor in šele potem pridejo v plodove. Če liete odtrgamo j plodovi eicer prej pordeče, a so zato prikraj- :.| šani na redilnih snoveh. Odstranjujemo samo ¦ prumeiiele liste. I Ta mešec capimo tudi vrtnice in presajamo ^rtne nageljne in mačehe. Pripravljamo po taknjemce pelargonij. Razmnožujemo tudi vrtne jagode. ... ( Sadna mezga ali marmelada. Ker eadje človeškemu organizmu izreidno prija, in ker je obenem tudi poceni prehrana, ga skušamo uporabiti na najraaličnejše načine. Tudi predelavamje v mezgo ja danes precej razSirjeno. Naše kmetske gospodinje se tega načlna Se ne poslužujego, kakor hi bilo želeti, in to zaradi tega, ker je treba za to konserviranje precej sladkorja, ki je za eedamje razmere veliko fpredrag. Vendar pa se da sadje vložiti tudi brez eladkorja. S eladkorjem sadju okus sicea- elx)ljšamo in povečamo branilno vrednost. Labko pa sadne konzerve oeladimo šele, preden jih uživamo. Storiti je treba to le toliko prej, da lahko kislina sladkor pretvori. S konserviranjem eadja preprečujemo delovanje glivic, ki povzročajo, da sveže sadje gnije, vkuhano pa plasni, da sadni eok kipi in se ipotem skisa. Te glivice, katerih seme so trosi, so v sadju samem, v zraku in sploh na vseh predmetih, ki pridejo 6 sadjem y dotiko. Živeti pa ne morejo bre-z vode. Če pa sadju odvzamemo vodo, glivice ne morejo delovati in sadje labko ohranimo. To storimo, če eadje posušimo ali ga vkuhamo kot kompot ali mezgo. Za mezgo mora biti eadje dobro zrelo. Lupiti ga ni treba, le debelejše sadje Tazrežemo. Nato ga damo kuhat. Na dno posode vlijemo prav malo vode, toliko, da se sadje ne pripali, ker da kasneje samo dovolj -vode od sebe. Ko se zmehča, ga pretlačimo skozi sito in s tem ločimo meso od koščic, pecljev, kože itd. Sadja ne smemo kuhati v pocinkani posodi, ker sadna kislina cink razjeda in eadje prevzame neprijeten oktis ter je tudi zdravju "ikodljivo. Za ta namein tiporabljamo železno n emajlirano posodo. Kuhati ne sm&mo pri /eliki vročini, ker se mezga rada pripali, če'.udi jo mašamo. Ako napravimo mezgo dovolj gesto (kot strjena mast) in če jo še gorko napolnimo v posode, ki jih zav-ežemo s pergamentnim papirjem, se nam ohrani zelo dolgo. Dobro je tudi, če posode z marmelado postavimo v vrooo peč, da se na površju naredi trda skorja in šele potem zavežemo. Ni pa potrebno, da kubano sadje pretlačimo. Tudi to delo ei lahko prihranimo in sadje ra^kuhamo v kašnato m&zgo. Kuhamo tako doJgo, da se močno .zjjosti. S tem izparivamo vodo in onemogočimo škodljivim gllvicam možnost nadaljnega žjvljenja. Najboljša mezga, pripravljena na ta način, je češpljeva in jabolčna. Marmelado lahko pripravimo iz mešanega sadja. To storimo takoj, ko damo mešano sadje kuhat ali pa zmešamo pripravljene vrste mezg. Posode z mezgo postavimo na suh in hladen prostor. Ji^lSi,1 Steriliziranje sadja. Lahko pa vložimo eadje tudi na ta način: Dobro oprano in obrisano sadje položimo v steklene posode, prav tesno in či&to do vrha. Steklenice zapremo tako trdno, da zrak nima dostopa do sadja. Najbolj so priporočljive 8teklenice, pri katerih imajo pokrovci gumijaste obročke. Steklenice postavimo v večji lonec, katerega napolnimo z vodo, ki naj. sega skoraj do .vratov steklenic. .Vodo razgrejemo do 75 stopinj Ceilzija. Če nimamo toplomera, doklei ne zavre. Nato pustimo stekleinico v vodi St pol ure. Na ta načdn zamori vročina glivice ¦« sadju. Čez pol ure vzamemo steklenice iz lonca ter puetimo, da se oblade. Če so dobro zaprte, se nam sadje ohrani lahko več let. Tako lahko konserviraino tudi karfijole, grah, fižol, (paradižnike, le da moramo sterilizirali eno do poldrugo uro. Po enem dnevu pa moramo sterilizacijo zopet ponoviti, a to pot samo za pol ure. Zelenjadi moramo priliti tudi toliko slane vode, da sega čez polovioo fite-i klenice. . ' ¦ ~~^' Eonserviranje sadja s sladkorjem. '<' ¦.' Brusnicc. '' To so drobne rdeče jagode, ki imajo zelo rozek okus in dozore v avguetu. Kot kompot so zelo okusne. Lahko pa jih tudi vkuhamo in vložimo v steklenice, da jih uporabljamo pozneje. Za vkuhavanje je treba brusnice dobro prebrati. Nato jih operemo Jn precedirno na cedilu. Natresemo jih za prst na debelo v lonec. nato potreseano s sladkorno eipo, vložimo spet brusnice, nato sladkor itd. Za 1 kg brusnic je treba pol kilograma sladkorja. Pridenemo še košček cimeta, par nageljnovih žbic in eiio osminko rdečega vina. V6e skupaj kuhamo 10 minut, dokler se brusnice ne razpočijo. Kozarce razgrejemo in šs gorke brusnice vlozjmo vanje. Ko se ohlade, zavežemo kozarce s pergamentnim papirjem, ki ga prej zmočimo in zbrišemo, da postane mehkeijši. ' ' Marelična mezga. ' * Razpolovi marelice in jim odstrani koščica Duši jih, dakler se ne razkuhajo. Nato jih pretlači skozi sito. Prideni ioliko sladkorja, kolikor mezga tehta, dn jo skuhaj. Kuhaj vse mezge v čisti posodi in jih mešaj z novo leeeno žlico. Ker se rade pripalijo, je dobro, če postaviš lonec z mezgo v kako večjo posodo vrele vode in tako kuhaš. Mezga je kuhana, kadar se strdi, če jo daš malo na krožnik. Ko se nekoliko shladi, jo daš v kozarce, ki pa jib zavežeš šele, ko je mezga že mrzla. Kot kompot pripravi breskve in mareldce tako-le: Zrele, a še trde breskve olupi, odstrani koščice in jih razreži na štiri dele. Vloži jih v kozarce in polij s sladkorno raztopino (na 11 vode skubaj 1 kg sladkorja in uporabi za 1 kg eadja pol kilograma sladkorja) "er jib kuhaj (steriliziraj) v sopari 15 minut. , :.^ig;.s:>''' Eonserviranje paradižnikov. "^ 1. Zrel.e paradižnike operemo in jih očistimo pecljev. Razpolovimo jih kar z roko in jih damo dušit. Ko se zmehčajo, jih pretlačimo, damo v steklenice in steriliziramo pol ure. Uporabljamo jih za juhe, omake in prikuhe. 2. Drobne zrele paradižnike obrišemo, vloži^ mo v široke kozarce, zalijemo s prekuhanim. in zopet ohlajenim kisom. Na vrh damo lahko za prst olja in steklenice dobro zavežemo. 3. Lepe, a še trde paradižnike razpolovimo, jih zložimo v kozarce, katere dobro zavežemo s pergamenfcotn in kuhamo v sopari pol ure, Eumarice v kisu. Majhne kumarice operi, dobro naeoli ter jih pusti v soli 24 ut in jib nato obriši, nakar jih trdo vloži v kozarec, vmes pa nekaj listov vin^ ske trte in janeževih listov, kako zeleno pa^ priko ter par kosov čebule. Zalij kumarice s hudim, prevretim in ohlajenim kieom. Da se ne bodo dvignile, zatakni pod vrhod navzkriž, dve paličici, nalij za p.rst plja in zavežj