------   132   —-
Politični pregled.
Volilna pravica hlapcev. — Ne le gospodu kanoniku Klunu, temveč tudi dr. Ebenhochu ne ugaja, da bi hlapci volili. „Linzer Volksblatt", ki je glasilo tega poslanca, priporoča, naj bi se določilo, naj se prepusti deželnim zborom, da; sklenejo, naj li v posamičnih kronovinah volijo hlapci ali ne. Sklicuje se na to, da so razmere v raznih kronovinah različne. Seveda če bi se tak predlog vsprejel, bi hlapci nikjer ne volili, kjer imajo konservativci večino v deželnem zboru. To zopet kaže, kakšni prijatelji razširjenja volilne pravice so konservativci. To si bodo povsod posli zapomnili, kadar bodo imeli iti voliti in jim dajo primeren odgovor, ako se bodo usilje-vali za kandidate Konservativci dobro vedo, da niso priljubljeni pri narodu. Za ves upliv se imajo zahvaliti le agitaciji duhovnikov, če se pa dosti pomnoži volilcev, pa duhovski agitatorji ne bodo mogli vseh obdelati, in konservativci bi propali.
Protiliberalci dolenjeavstrijski so imeli te dni shod in izvolili neki osrednji volilni odbor za vse volitve v deželi. Shoda so se udeležili protisemitski državni in deželni poslanci. Predsednikom volilnemu odboru je voljen dr. Lueger, njega namestnikoma pl. Pacher in Polzholer, perovodjama dr. Gess-mann in Steiner. Na shodu je vladala lepa sloga, samo poslanca Hauck in Dotz sta ugovarjala osnovi tacega odbora in oistopila, predno se je volitev začela. Pri bližnjih volitvah bodo torej krščanski socijalisti in nemški nacijonalci še jedini. Oboji vidijo, da jim to najbolje kaže, kajti liberalci še niso uničeni. Boj mej njimi se še le začne, kadar bodo liberalci toli oslabljeni, da jim ne bodo niČ škodovati mogli. V kratkem bodo volitve za deželni in državni zbor in tedaj bode liberalna stranka pač potisnjena v neznatno manjšino.
Gospod Klun in volilna reforma. — Gospod Klun ni mož, o katerem bi se moglo reči, da se trdno drži svojih nazorov. Tudi pri razpravi o volilni reformi je to pokazal Pri občni razpravi v odseku se je bil potegnil za volilno pravico hlapcev. Toda jedva je odsek se izrekel v zmislu tedaj izražene KluDove žt^lje, že je gospod kanonik podpisal predlog odsekove manjšine, da naj se hlapcem ne prizna volilna pravica. Gospoda grof Falkenhajn in pa štajerski poslanec Hagen-hofer sta isto storila. Kaj da je gospoda kanonika nagibalo, da je izneveril se svojim prv^otnim nazorom, ne vemo Najbrž je dobil kak migijej cd katoliške stranke iz Ljubljane, da naj nikar ne glasuje za tako razširjenje volilne pravice. Gospodje pri katoliški stranki niso nič posebni prijatelji tacega razširjenja volilne pravice. Tem težja bode agitacija, čim več bode volilcev, mislijo si. Kmete imajo na svoji strani, a o hlapcih pa ne vedo, če bi se tudi dali tako lepo voditi.
Poslovenjena Koroška. — Celo v glavnem mestu „rajha", v Berolinu, se že spominjajo naših koroških Slovencev. Dunaj.?ki nemški list „D. Volksblatt", ki se vkljubu svojemu „krščanstvu" rad zaganja v Slovane, je objavil nedavno članek proti „poslovenjevanju" Koroške po ministru Ba-deniju.   Kako Badeni to počenja, nam je res povsem neznano,
menda mislijo na tisti odlok, ki priznava slovensko-katoliškemu političnemu društvu, da mora celovški okr. glavar slovenskim dopisom tudi odgovarjati slovenski. Ta Članek je hudo razburil Berolinčane, ki- menda mislijo, da se koroški Nemci zdaj kar živi na meh derejo. Sklicujejo se na grofa Golucho\vskega, vnanjega ministra, češ, ko Goluchowski v Berolinu išče in utrjuje nemško prijateljstvo, Badeni doma deluje proti (?) Nemcem. Da smemo verjeti imenovanemu listu, bili so Bero-linčani vsled tega silno razburjeni in tamošnji listi so močno razsajali, pišoč, da pogoj avstrijsko-nemški zvezi je ta, da se v Avstriji skrbno „varuje" nemška posest. Drznost berolinskih Prusjakov je, kakor kaže predstoječe, prikipela do vrha. Ne vemo, kaj se ima vmešavati v naše notranje zadeve. Kakor mi puščamo Berolinčane pri miru, da počenjajo, kar jim drago, in se makari tudi postavljajo na svoje prusjaške glave; ravno tako pa odločno zavračamo njih drznost. In skrajno drzno je, Če nam ti ljudje hočejo žugati zavoljo tega, da se v slovenskem kraju na slovenske dopise od uradnikov, ki se redijo s slovenskim kruhom, odgovarja slovenski! Kar se tiče one zveze med Avstrijo in Nemčijo, se lepo zahvaljujemo, da naj nosimo velike stroške te zveze in zato naj nam ptujci še — ukazujejo v čisto domačih zadevah. Saj imajo glavni dobiček od nje tako le Nemci, ki se znajo vselej delati mogočne na stroške — drugih Celo poštenim Nemcem samim že preseda, da Prusjaki svoj nos toliko vtikajo v naše zadeve in krepko jih je okrcal zato katoliški pisatelj Ad. Trabert v „Volksblatt F. St. v. L," št 34., poudarjajoč, da le Prusjaki nas potrebujejo, mi pa tudi brez njih lahko izhajamo. Oni vrli list piše: „Vsako umtšanje v naše notranje zadeve, vsako šču-vanje nemško-narodnega šovinizma v naši stari državi, katere trdna podlaga je postavna jednakopravnost njenih narodov, zavračujemo zdaj in vselej kot neznosno prevzetnost in sovraštvo".   Tako je prav, in le po tej poti pridemo do — miru!
Afrika in Italija. — Zadnji čas ne dohajajo nič kaj natančna poročila iz afriškega bojnega polja Poroča se o manjših praskah in o sklepanju miru Italijanov z Abesinci. Ker pa ti preveliko vojno odškodnino zahtevajo, se najbrže mir ne bo še tako naglo sklenil — V italijanski zbornici je bilo zaradi afriških zadev že par rezkih debat, vendar je pa slednjič vlada zmagala. Pri razpravah se je prišlo oa sled, da je bivši ministerski predsednik Crispi poskril in odstranil vse akte zadevajoče afriško zadevo. Delal je samooblastno. Celo vojnega ministra ni obveščal o svojem postopanju glede Afrike. Vse nesrečne vojske in poraza v Afriki je kriv edino le Crispi — Glede nesrečne bitke pri Adui se je izja/il neki geiieral, da so bili vsi proti bitki, le poveljnik Baratieri jo je hotel imeti, je torej edino le ta kriv velikega poraza pri Adui. Pravica zasleduje oba, ki sta se toli pregrešila — Po nekih poročilih je zbral Menelik, kralj abesinski novo vojsko 50.000 mož Baldissera je prosil italijansko vlado za podkrepljenje Poslalo se je v Afriko zopet več batalijonov voiakov. Italijanskim vojakom močno primaokuje vode. Pošiljajo jim jo celo iz Italije.
Afrika in Anglija. — Skoro večje zanimanje je na političnem polju zadnii čas za angl^ško-afrikanske homatije, nego za italijansko vojsko v afriški Abesiniji. Sudanci so se ojaČili in stoje z vso silo napram angleško-egiptovskim četam. Njih vojno število prezesa daleč ono Angležev. Anglija šteje svojih vojakov do 9000 v Afriki, dočim je Sudancev blizu 100.000 mož in to raznovrstnih vojakov s kakimi 70 topovi. Vrhu tega so Afrikanci bolje organizovani nego Anglt^ži in kraja bolj vajeni. Da bi torej Angleži s svojo ekspedicijo v Afriki kak vspeh imeli, je dvomljivo Pri teh razmerah naj bodo še hvaležni, če svoj vpliv v Egiptu obdrže in jih Sudanci v tem vplivu v Afriki ne prikrajšajo. Ni čudno, da so bile jako burne debate v angleškem parlamentu zaradi afriške eksp^dicije. Eai so za njo, drugi odločno zoper. Glede denarja za ekspedicijo so   jo Angleži   prav srečno naleteli.    Vlada   je
namreč predlagala vsem evropskim velevlastim, naj se porabi v to svrho eden del egiptovskega rezervnega zaklada, o katerem pa odločuje posebna komisija. Italija, Nemčija in Avstro-Ogerska so temu privolile, Eusija in Francija pa ne. Ker je angleška vlada torej dobila veČino, nakazala se ji je ogromna svota 500 000 funtov šterlingov. Kaj bo pa posledica ekspe-dieije in ua^piolja, ki se je pri velevlastih pri tej zadevi pokazal, o tem Das pouČi prihodnjost. Posebno previdno se nam ne vidi ravnanje Angli;e. — Turčija je sedaj sprožila misel, da naj se egiptovsko vprašanje konečno reši. Eusija in Francija sta t^mu že pritrdili. To je storila Turčija iz maščevanja nad Angleži, ker so jo ti o vprašanji glede porabe egiptovskega rezervnega zaklada prezrli, a ima kot vihovna vlast nad Egiptom  ludi svojo besedo pri tej zadevi.
Kuba.   —   Nesrečna vstaja na Kubi še ni udušena in tudi ne kaže,  da bi kedaj  bila.  Od kar so amerikanske Zvezne države   proglasile Kubo za samostojno   republiko, iniajo vstaši še večji pogum.   Pustošenja ni ne konca in kraja.   Spanjci ne morejo   biti   kos vstaškim   četam, ki dobivajo   znatno moralno in   gmotno   pomoč   od   Zveznih   držav.    Španjska   vlada  hoče sedaj utrditi  vec obrežnih   mest.   ki so v nje   rokah, ker tudi ta že niso vfČ varna pred vstaši.   Tako poskuša Španija vse, da   bi si le ohranila Kubo. Kolikor dolgo ji bodo količkaj dopuščala   sredstva, bo ta žrtvovala,   ako   ji bodo ta popolnoma pošla, potem   —   je Kuba zgubljena za Španijo.    —    Sedanji španjrki   poveljnik   na Kubi Weyler, se hoče   odpovedati,   ker vidi,  da nič ne opra\i.
------    133    ------